28. številka. Ljubljana, v soboto 4. februvarja, XXI. leto, 1888. Izhaja Tsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za fietrt leta 4 gld., jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub ljano brez pošiljanja na tlom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr.. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank trati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbiša hiSi, ,,Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. * za so Iz državnega zbora. Na Dunaj i. 2. februvarja. —j—. Nisem Vam poslal poročila o zadnjih dveh sejah državnega zbora. Na dnevnem redu bilo je vedno in izključno nadaljevanje sladornc debate. Generalno razpravo je zbornica srečno dognala, prestopila je v specijalno, in sedaj sta §§ 1. in 2. „v delu". Še smo čuli marsikatero duhovito besedo tekom debate, tudi nekoliko strokovnjaških argumentov, toda v obče ponavljajo se nazori in razlogi, in zanimanje poslušalcev je vsled tega precej izginulo. Mej raznimi «ovori dopadal se je Vašemu dopisniku v tej debati najbolj Mengerjev, tudi Plenerjeva obramba ni bila napačna, zlasti če se pomisli, da je v tem vprašanji boriti se moral malo da ne s celo zbornico. Češki poslanec H e v e r a, kateri je s poljedelskega stališča zagovarjal predlogo s pravim uaudušenjem, segal je vender le predaleč, tudi o najboljfii stvari velja stara prišlo vi ca: „Omne ni mi um noxiumu. V isto napako zagazil je Nemec Si egl, kateri se sam bavi s sladorno obrtjo. Dokazovati je hotel, da bode vsled zvišanega po-trošninskega davka in zvišane premije s 1 a d o r le — cenejši postal! Za to besedo zgrabi ga Kro-nawetter, ter ga rešetari v veliko radost hvaležnega občinstva, kajti Kronavvetter, v vsakem oziru — potratnost izvzemši — tvpiio Dunajskega filistra, govornik poln šal in dovtipov, sploh zabava poslušalcev, torej jih je precej vztrajalo okolu njega navzlic temu, da je zlasti konec njegovega govora Čudno bil zmeden. Omenjati nam je še redke prikazni velikega sladornega fabrikanta, kateri se je jako energično branil eksportne bonifikacije ter živo priporočal Plenerjevo padajočo lestvico. To je bil starozakonski Auspitz s svojim naglašano semitskim obrazom in podolgasto židovsko brado. Mož je ogromno bogat, imovino njegovo štejejo na mnogo milijonov. Glavnico naloženo v svojih tovarnah amortizoval je vsaj že 3—4 krat, pod palcem ima tudi dovolj, da lahko preboli še tako hudo sladorno krizo, in dotična zguba se bode kmalu poravnala, kakor hitro se nebo razvedri po nevihti. Kar je manjših tovarnarjev, uničeni bodo; na planem ostanejo nekateri mogotci, kojim se ne bode več bati nobene nadležne konkurence. Ti se bodo mej seboj kartelirali, in potem meni nič tebi nič siromašnemu konsumentu diktirali sladorne cene. Tajna ta namera uplivala je vidno na našega Au-spitza, in radi tega se je še grje režal nego sicer, z židovsko zgovornostjo priporočajoč zbornici Pleaerjev predlog v vsprejem. Toda, Čemu še govoriti v „Slov. Narodu" o sladornem davku ? Pozitivno se vsprejme vladna predloga in sicer s kolosalno večino: k večjemu trideset glasov bode za predlog manjšine. Sladorna obrt dobi zagotovljeno premijo, vlada osigurila si je večje dohodke iz tega davčnega objekta, — po novem davku bode denarni efekt za državo mesto letošnjih 128 milijonov po vladnih računili 155 milijonov, po' mnenji drugih izvedencev še za 1-2 milijona višje. S tem naj se tolaži konsument, Če mu cena tega blaga nekoliko poskoči vsled navedenega novega davka ! Mnogo veo, nego debata zanimal je v zadnji seji večino poslancev precej obširen zvezek, katerega so bili našli pričetkom seje na svojih mizah. Vladna predloga o novem davku na žganje. Naravnost rečemo, da Be temu državnemu zboru še ni izročila nobena predloga, katero bi glede važnosti, glede globokosegajočih gospodarstvenih in oči vidnih denarnih posledic primerjat' bilo prezani-mivemu l)unajewskcga načrlu o spiritnem davku. Vodilne misli so deloma izvirne, vsa kombinacija je navdahnena neke smelosti in pogumne brezobzirnosti.. Kdor prečita vseh 101 paragrafov tega načrta — ali bolje, preštudira, kajti čitati se stvar ne da z lepa — ne bode mogel zanikati, da se je bavil z znamenitim poskusom novodobne finančne vede, tudi v tem slučaji ne, če se sprijazniti ne more ne s fundamenti niti s posameznimi dolo&bami njego-vimi. 0 bistvu projektovanega davka za sedaj le toliko, da se uvede pri žganji dvojni način obda-čenja. Pri malih žganjarnah nakladal se bodo davek kakor dosihmal na produkcijo, vender v zvišani meri, namreč za vsako hektolitersko stopinjo alkobolove vsebine po !$•> kr. mesto sedanjih 11 kr. Toda male žganjarne tu ne pridejo prav v po-štev, kajti navzlic njih ogromnenu številu (09.000) vender njih letna produkcija ne znaša nad 95.000 hI. Za vse druge žganjarne (z letno produkcijo okolu 2l ., milijonov hI.) pa se uvede davek na porabo (konsumni davek) in sicer v dveh odstavkih. Namreč da se zapreči preobilno izdelovanje, omejil se je kontingent z nižjim davkom na 1,878.000 hI. za celo avstro-ogersko monarhijo, oziroma na 997.458 hI. za našo državno polovico. Od te količine plačati bode konsumnega davka po Ji5 kr. za hektolitersko stopinjo, tedaj po Jt*» kr. od hektolitra. Kar se ga pa bode več izdelalo, pade pod višji davek 48 gld. od hektolitra. Poljedelskim žganjarjem dopuščajo se nekatere olajšave, za izvažanje dovoljeno je odkrita premija gld. na hI, toda le v maksimalnem znesku 1 miljona. Že iz teh pojedinih podatkov utegne raz videti opresni čitatelj, da Dunajevvskega načrt nove živ-Ijenske pogoje stavlja žganjarski obrti. Posebno važnost pa ima ta zakon za naše pokrajine, zlasti za vojvodino Kranjsko. On podražuje žganje v jako izdatni meri; na Kranjskem pa se mu že pridružuje deželna naklada in efekt obeh je, da bode za hl. DOodstotnega špirita, kojega danes Dunajska „\Varenborse" notira s 2G gld. fiSVa kr. državnega in deželnega davka plačati v najugodnejšem slučaji 17 gkl. 70 kr., redno pa (po višjem državnem davčnem nastanku) 5<»gl«l. 70 kr. Trgovec, kar je povsem naravno, odvalival bode svoj davek na kupca in — o tem ni dvojiti — vsled davka toliko zvišana cena mora uplivati na konsutn, zmanjšati mora sedanjo porabo. Žganjarska predloga razgovarja se jako živahno v parlamentarnih krojih. V pretres i/.roči se bržkone p sobnemu odseku. Kaj več o njej povedal b' dem kasneje, morda v posebnem članku. Naš hipotekami kredit. — Kako ga zboljšatl. (Dopia.) Dospod dopisnik z Notranjskega v 8. štev. let. „Slov. Narod." našteva nekatere nadloge našega kmetijskega prebivalstva. Mej poglavitnimi uzroki propadanja tako važnega kmetijskega stanu navaja nedostatek hipotekarnega kredita, katerega po njegovih besedah „ne poznamo na Kranjskem". LISTEK. S ceste. Letošnjega predpusta kratko dobo greni nam že skoro sedem tednov trajajoč mraz, še hujše pa osepnice, ki mej nami razsajajo s čudovito trdo-vratnostjo, ne zmeneč se za vse modre svete, katere z radodarno roko podajata gosp. dr. Eisele in tovariš njegov, našega uradnega lista premodri Beisele. Povsod, po vseh javnih prostorih suče se govor ob tej izredno neprijetni bolezni, povsod udarja ti v nos karbolne kisline in klorovega vapna preostra vonjava, na ulicah srečavajo te ljudje z vidnimi znamenji jedva prestale bolezni na razora-nem lici, vmes pa se oglaša iz visoke line drobni „navček", naznanjajoč, da je ostudna bolezen pobrala zopet novo žrtev. Pravega veselja zares nikjer ni, niti na „kmet-skem plesu" (Baru rnball"-u) ne. S koliko nauduše-nostjo in z gorečnostjo, boljše stvari vredno, uprizoril se je bil lani „Bauernball" ! In vender, dasi je bil čisti donesek namenjen pogorelega gledališča bednim članom, si vender navzlic dvakratnemu opominu neso upali objaviti dotičnega računa, ker bo bili računi nerazmerno previsoki, čisti donesek pa razmerno jako nizek. Letošnji uspeh pa je še veliko slabeji. Slavni uradni list sicer z veliko slastjo in jako obširno popisuje „kmetski ples", a komentar k njegovemu popisu je tak, da se je letos prodalo p a r s t o usto p n i c manj, kakor lani, in da vse podjetje boleha na kroničnem nedostatku. Res da se je skušalo nedostatek pokriti z raznimi ko ntribucijami in da so se v ta namen celo prodajale ustopnice v bodočo „Aussiehtsvvarte" na „starih šancah" nad Šiško, a te ustopnice bodo, kakor uradni list sam priznava, imele še le kdaj v prihodnjosti nekako historično vrednost, praktično vrednost pa imajo že danes jedino za g. Dober-leta, ki uživa iznad teh in drugih ustopnic naj lepši razgled na „Bauernball" in vse njegove obiskovalce. Zatorej so nekateri gospodje baje ukrenili, da se iz dohodkov .kmetskoga plesu" dozidana „AussichtswarteK krsti „Doberletov razgled", kar pa nekda ni obveljalo. Vse drugačo srečo, nego „Bauernball", imel je cirkus Schlegel. Ljudje pohajali so vanj, kakor da še nikdar neso videli ovenele lepotice, skakajoče skozi običajne obroče na zastarele gure hrbet ia kakor da še nikdar neso čuli več nego trivijalnih šal, ki jih zbijajo razni clo\vu-i. Novodobni „tingl-tangl" prija občinstvu in posestnik cirkusu, prišedši v Ljubljano suh kakor poper, odšel je od tukaj z jako trebuSnato listnico. Jaz bi mu je ne zavidal, ko bi bil postopal malo solidneje. A koncem predstav priredil je nekako loterijo in z obljubo, da bode prvi dobitek konj, razprodal več nego tisoč srečk. Ko je bilo srečkanje končano, kričalo je vse povpred: Konja, konja! A kako neprijetno je bilo občinstvo presenečeno, ko „der dumme August" kot prvi dobitek privleče lesenega konjička! Nesramna ta šala, ali bolje rečeno sleparija, vzbudila je splošno nevoljo in zabeležil sem jo le zaradi tega, da kje druge j ne pojdejo zopet ljudje na take limanice. Po teh prozaičnih dogodkih bila mi jako blagodejna povest, vršeča se zadnje dni v Ljubljani, kajti v dokaz mi je bila, da še ni zamrla vsa poezija, da se ljubezni stara pesen še ni izpela. Cul sem pripovedovati tako: BNa Osojab", na znanem posestvu na gradu Ljubljanskem, pokosila je kruta smrt nežno cvetko, lfdet.no deklico. Potrtim roditeljem javi se drugo jutro mlad in eleganten gospod ter, razodevši svojega srca skrivnost, da je pokojno njih hčer na tihem ljubil, ne da bi ona za njegov0 Kako resnične besede! In vender se doslej ni storilo še ničesar, da bi se bile zboljšale te žalostne razmere. Uredbe hipotekarnega kredita se ne spomni nobeden narodnih zastopnikov v deželnem našem zboru. Po drugih deželah, kjer je kmetovalcu na svoja posestva brez težave mogoče dobivati denarja iz javnih zavodov, skušajo deželni zbori vender še olajšati hipotekarui kredit; pri nas, kjer jedini javni zavod — kranjska hranilnica — posoja na kmetiška posestva le nerad in le izjemoma, pa se pušča vse pri starem. Se ve da se potem ni čuditi, ako Be dogajajo dan na dan taki slnčaji, kakeršnih nekoliko navaja gospod dopisnik z Notranjskega in ako narod vsled tega propada vedno bolje ne samo gmotno, temveč tudi moralno, videč, da ni od nikoder žarka upanja k boljemu. In vender, kako lahko bise pomagalo. Treba je le zavoda, za kateri bi deželi ne bilo žrtvovati ničesar, kateri bi pa kijubu temu še celo njej v denarnem oziru donašal veliko koristi. Ustanovitev tacega zavoda — deželne hipotekarne banke — priporočala se je že pred petimi leti ; omenjeni dopis z Notranjskega pa nam je povod, da govorimo zopet o njem. Ne moremo reči, da bi se od tedaj, ko se je v prvič priporočala ta zadeva, ne bilo ničesar storilo glede nje. Pač, prišla je deželna hipotekama banka v razgovor v znanej enketi leta 1884. Tam pa je bila pokopana potem, ko je jeden č!an enkete priporočal, naj bi se onim, ki imajo že uknjižen kak dolg na svojem posestvu, zabranilo izposoditi si na novo kaj; drugi čl an pa naglašal, da bi diželna hipotekama banka b ila le koristna takrat, ko bi mogla posojati po S°/„. Hipotekarne banke z določbo, kakor je prvoomenjeiia, pač ni potreba, ker bi njena korist bila več ko problematična; taka, ki bi posojala po 3°, 01 Pa Je nemogoča. Prav lahko pa je ustanoviti deželno hipotekarne banko, katera bi dajala posojila po 41o°/0 in 5%- D* bi posojila tripercentna bolje ugajala, ko petpercentna, ni dvojbe; a ker ni mogoča tripercentna hipotekama banka, zamttavati petpercentno — katera bi vsekakor tudi koristila — bilo bi ravno toliko, ko da bi kdo ne hotel utapljajočemu podati pomočne roke samo za to, ker bi se bal, da mu na bregu izpodrsue in bi topečega se siromaka tolažil, da ga bode rešil takoj, ko pride pomagat še kedo. In tak utapljajoči se siromak je naš kmet, katerega bodo vedno raztoče potrebščine in vedno večja bremena pri tirala do obupnosti, ako ne bode kmalu pomoči. Dejali smo, da hi deželna hipotekama banka bila dvojne koristi : za deželo samo kot upravno telo in za nje prebivalce. Prva in ne mala korist bi bila že v tem, ker bi se pritegnil tuji kapital v deželo, kajti hipotekama banka bi za svoja posojila izdala zastavne liste. Naj se mi ne ugovarja, da je preveč tujega kapitala v deželi kalamiteta. Res bi to bilo le takrat, ko bi se po jednej strani nikomur ne koristilo ž njim, po drugej strani pa slabo gospodarilo. Velik kapital pa je vedno v korist, ako se zna dobro gospodariti ž njim, ker potem daje tudi veliko dohodkov. Pomisliti je treba, da bi se s tem iz tujine pritegnjenim kapitalom dale polagoma ustanoviti velike rezervne zaklade, katere bi postale de- želna lastnina. In dežela bi pri tem ne prevzela nikakeršnega rizika, kajti hipoteke bile bi popolna varnost za ves kapital. Neizmerna pa bi bila korist za kmeti šk i stau. Pred vsem bi deželna hipotekama banka prevzela one dolgove, ki so uknjiženi z obrestmi preko 5°/0. Že s tem imela bi posla precej. Veliko imenitnejše pa bi bilo še prevzemanje vseh ostalih zemljeknjižnih bremen. Pri nas namreč nikdo ne pozna še posojil z amortizacijo. Naš kmet, če si izposodi — recimo — 500 gld, plačuje od njih v najugodnejšem slučaji — ako jih dobi po 5o/0, kar je pa redko, ker navadno ni dobiti posojil izpo'i 6% — do smrti po 25 gld. obresti na leto; potem pa še ves dolg zapusti svojemu nasledniku, kajti prav redki so slučaji, da bi si poleg vsakdanjih skrbij za svojo rodbino mogel prihraniti toliko, da bi od plača! dolg. S 6 °/0 amortizoval bi se tak dolg v triintridesetih letih. Le 5 gld. na leto bi bilo torej treba plačevati več in posestvo bilo bi prosto dolga po teh letih, ki se po računih o človeškej umrljivosti zmatrajo za produktivna leta jednega poko-lenja. Imeniten oddelek poslovarja deželne hipotekarne banke bilo bi torej spreminjanje dosedanjih zemljeknjižnih bremen v amortizacijska posojila. Še veliko važnejša pa se nam zdi uvedba meli j oracijskega ktedita. Koliko je pri nas še zboljšati v gospodarskem oziru! Kmetijska družba trudi se pač mnogo s tem, a uspehi vender neso taki, ka-keršnih bi bilo želeti. Naravni uzrok temu je nedostatek denarja. Ko bi pa za njo stal denaren zavod, kateri bi za melijoracijska dela pripravljen imel kredit, tedaj bi prizadevanja kmetijske družbe imela vse drugačne uspehe. Kolikokrati govori potni kmetijski učitelj o kakej imenitnej zadevi, katera bi — dosledno izvedena — bila nov vir dohodkov za celo okolico. Zaradi nedostatka denarnih sredstev pa ostane vender vse pri starem. Vzemimo samo saditev ameriških trsov po onih krajih, kjer je trsna uš uničila vinograde. Vse priporočanje ne izdaje ničesar, ker se večini vinogradnih posestnikov nedostaje potrebnih denarnih sredstev za nakup ame riških trsov in novo nasad«tev vinogradov. In tako vidimo, da tam, kjer je prej rastla plemenita vinska trta, sade sedaj naši vinogradarji turščico ali sejejo drugo žito, katero jim o najboljši letini ne more dati niti polovice tacih dohodkov, ko vinska trta. Ko bi imeli deželno h i potekamo banko, mogla bi ta celej občini dati melijoracijski (zboljševalni) kredit, kateri bi se v razmerji posestev porazdelil na posamezne vinogradnike. S takim kreditom mogla bi si cela občina prenoviti vinograde z ameriškim trsom in rešena bi bila velike gmotne škode; ves kredit pa bi bil v par letih amortizovan brez vsake težave. Omogočilo bi to večjo rentabiliteto (nosnost) vinogradov. — To je le jedna primera, kako bi se mogel plodonosno rabiti melijoratski kredit. Našteli bi jih lahko še več; a za okvir tega članka bilo bi to preobširno. Razkosavanje malih zemljišč je sicer kvarno za kmetijstvo. Nasprotno pa je razkosavanje vele-posestev prava dobrota za vsako deželo. Kjer je bilo prej veliko posestvo, katero je živelo večinoma našej narodnosti sovražnega graščaka, mogle bi se ustanoviti mnogokrat stotine kmetiških posestev, katera bi dobro redila gospodarja in njihove rodbine. Taka preuredba koristila bi prav veliko v narodnem oziru; povzdignila bi pa tudi davkovsko moč države in dežele. Pač mnogokrat prodajajo se velika posestva; a skoro vedno prihajajo v roke tujim kapitalistom Deželna hipotekama banka mogla bi pokupiti polagoma mnogo tek veleposestev, razdeliti jih primerno v več manjših posestev po 20 do 50 oral obsega in razprodati jih kmetom, ki bi le polovico vrednosti morali plačati takoj. Druga polovica ostala bi na posestvih uknjižena in amor-tizovala bi se jednako, kakor smo omenili v začetku današnjega Članka. Predaleč bi segalo, ko bi hoteli navajati še več razlogov, ki govore za ustanovitev deželne hipotekarne banke. Mislimo, da zadostujejo že tu navedeni, da spozna vsak razsodni čitatelj, kako velika bi bila korist od tacega zavoda za deželo in njene prebivalce. Nadejamo so, da se bode našel poslanec , ki bode v deželnem zboru stavil uasvet za ustanovitev tega, zares potrebnega zavoda. -Ti. Govor poslanca Jermana v štajerskem deželnem zboru dne 17. jun livarja 1888 v debati o .slovenskih u k nji/I »ali. Kot poročevalec manjšine moram pred vsem omeniti, da ni gotovo, da bi se bil ministerski ukaz, ki je natisnjen v prilogi št. 106., razposlal kot okrožnica vsem sodiščem Celjskega sodnjega okrožja in da dalje njega vsebina ni avtentično zajamčena. Pod tem pogojem je manjšina posebnega odseka pretresovala ta ministerski ukaz, če je zakonit, pretresovala je pa tudi pravni ugovor deželnega odbora. Smoter tega pravnega ugovora je le, da se zabranijo slovenske uknjižbe pri spodnje-šta-jerskih sodiščih, vse drugo, kar se nahaja v tem pravnem ugovoru, kakor zagovarjanje kompeteuce deželnega zbora, je le argumentacija, sredstvo, da se doseže namen. Manjšini se dozdeva, da je ukaz popolnem utemeljen in upravičen. Vsaj je le posledica člana XIX. državnih osnovnih zakonov, kateri jamči jednakopravnost vsem jezikom avstrijskih narodov v uradu, vlada je vsled stavka, ki je navaden pri vsakem zakonu, s katerim se jej nalaga, da naj zakon izvrši, zavezana po svoji mininisterski odgovornosti zakone izvajati. Kako da to stori, z na-redbami ali pa postavodavnem potu, je njena stvar. Vlada je po članu XI. državnega osnovnega zakona o izvršilnej in vladnej oblasti v svojem delokrogu upravičena na podlagi zakonov izdajati naredbe in dajati ukaze ter je upravičena in zavezana prisiliti, da se poslušajo take naredbe in ukazi. Ta ukaz pravosodnjega ministerstva pa tudi ne ukazuje nič novega, temveč le ponavlja, kar je že v občem zemljeknjižnem zakonu in pridanej mu instrukciji. Ker ima občni zemljeknjižni zakon odstavek, s katerim je vladi, kakor je Že navada, naročeno, da ga izvrši, torej vlada ni prestopila svojega delokroga, če je ponovila, kar je že v zakonu. Dalje v prilogi. ljubezen kaj vedela, milo poprosi bi li smel posloviti se od nje. Ko se je njegovej prošnji ugodilo, odhiti, a se skoro vrne z vencem orehovim, katerega ibteč se položi svoji mrtvi devi na deviško glavo. Po tem pa je ves obupan ostavil hišo in tako glasno jokal nizdolu, da s<> ga vsi prebivalci okolu sv. Flo-rijana euli. Iz pijetete, ki mi jo vzbuja taka tajna ljubezen jaz tej povesti neseni ugovarjal, moj skeptični prijatelj pa je dejal, da mu dvoje ni prav razumljivo. Prvič: Čemu ravno venec od perja orehovega? Dru gič pa, ako že mora b ti venec orehov, kje pač stoji tisti oreh, ki ima ob tem času še tako košato perje, da se more splesti rak venec? Priznavati moram da na ti dve vprašanji riesem imel odgovora, kakor tudi gospodična ne, ki nama je napomneni dogodek pripovedovala. U koncu še malo drobnost za ministra Gauča in za naše poslance. Ko se je pretekli mesec zaradi epidemije zaključila tukajšnja gimnazija, izjavil se je pri neki konferenci profesor Hintuer, rodom Nemec, da šestega razreda dijaki, ki so bili na slovenskih jiara elkah, v el i ko boljše nemški znajo, u^go njih nemški vrstniki, ki so se šolali vedno le na nemških paralelkah. To je gotovo jako častno spričevalo za slovenske vzporednice! —. Otci in sinovi. Roman. Ruski spisal J. S. TurgenSv, preložil Ivan Gornik XVI. (Dulje. I — Kako ste spali, tetka, vprašala je Odin-cova glasno. — Spet je ta pes tu, zamnnrala je v odgovor Starka in opazivši, da je Fin napravil dva neodločna koraka proti njej, vskliknila: proč, proč! Katja poklicala je Fifija ter mu odprla dveri. Fifi pohitel je radosten vun, misleč, da ga pelje na sprehod, a ostavši sam za vratrai, začel je brskati in cviliti. Kneginja se je nahmurila, Katja hotela je oditi. — Mislim, da je čaj gotov, dejala je Odincova. — Gospoda, pojdimo; tetka, blagovoli iti čaj pit Tetka je molče ustala s stola ter odšla prva iz sobe. Vsi so šli za njo v jedilnico. Kozaček""v livreji potegnil je s šumom od mize z blazinami obit tudi le njej namenjen stol. Knjeginja je sedla. Katja podala jej je nalivajoč čaj prvi čažico z naslikanim grbom. Starka dejala si je medu v čašico (čaj s sladkorjem piti zdelo se jej je pregrešno in drago, dasi je ni stalo ni kopejke) ter vprašala s hripavim glasom: — Kaj pa piše knez Ivan V Nihče jej ni odgovoril. Bazarov in Arkadij iz-poznala sta kmalu, da se niso brigali zanjo, dasi bo spoštljivo ž njo ravnali. „Le rad i važnosti jo imajo, ker je kneževski plod," mislil si je Bazarov ... Po čaji predložila je Ana Sergčjevna, da se gredo sprehajat, a dež je jel rositi, in vsa družba razven knje-giuje vrnila se je v sobo za goste. Prišel je tudi sosed, ljubitelj k var tanj a, po imenu Porfirij Platonič debelubast, sivkast Človek s kratkima, kakor zvitima nožicama, jako dvorljiv in smešen. Ana Sergčjevna, ki je večinoma govorila z Bazarovom, vprašala ga je, Če se gre ž njimi kosat v staromodni perferanei. Bazarov bil je pri volji, rekoč, da se mora čim preje pripraviti na dolžnosti okrajnega zdravnika. — Varujte se, opomnila je Ana Sergejevna, midva s Porlirijem Platoničem vas bodeva prekosila 1 Ti pa, Katja, dostavila je, — zaigraj kaj Arkadiju Nikolajeviču, on ljubi godbo, mi budemo ob jednem poslušali. Katja stopila je nerada h klavirju, in Arkadij, dasi je res ljubil godbo, šel je nerad za njo: zdelo se mu je, da ga Odincova goni od sebe l>roč» — v Manjšina odsekova se pretresujoč argumenta cijo v pravnem Ugovoru ni mogla odločiti za mnenje, da bi bil že utemeljen s tem, da se reklamuje kompetenca deželnega zbora. Kompetenea izvaja se iz naslova notranje uredbe zemljiških knjig- Po-stavodajstvo o notranji uredbi zeinlpAkih kn ig res pripada deželnemu zboru. Ta argument je na prvi pogled res primeren in umesten, toda, ako se natančneje pretrese, se pa vidi, da ni utemeljen. Kaj more biti predmet notranje uredbe zemljiških knjig, ko so se bile napravile nove, je povedano v državnem zakonu dne 25. julija 1871 drž. zak. št. 9ti., nadalje je v „pojasnujočib opombah cesarske vlade pri predložitvi predloge zakona v štajerskem deželnem zboru v letu 1873" in v izvrševal nem propisu k štajerskemu zemljeknjižnemu zakonu natančno omenjeno. Jezikovno vprašanje se v njem nič ne omenja. Predmet notranje uredbe zemljiških knjig ne more biti vse ono, kar je bilo predmet občnemu zemljeknjižnemu zakonu in pridanej mu instrukciji. Kar se je rešilo z državnim zakonom, se ne more drugače rešiti z deželnim zakonom, zomljeknjižni zakon iz 1871 in izvrševalna instrukcija iz 1872 sta starejši, sta že bila Štajerskemu deželnemu zboru na razpolaganje, da ju pregleda, torej je moral vedeti, kaj je v njih uravnano. §. 89 občnega zemlje-knjižnega zakona ima res neko določilo o rabi jezika, ki se glasi: „0e pisma neso pisana v jeziku, v katerem se morejo ulagati uloge pri zemljeknjiž-nem sodišči, se mora pridejati popolnem verodostojen prevod". Iz tega sledi, da se pisma v jeziku, ki je pri sodišči dopuščen, morajo vsprejemati in shraniti v zbirki pisem. Zemljiška knjiga sestoji iz glavne knjige in zbirke pisem ali pisemske knjige. Če se večjezična pisma spravljajo v zbirki pisem, zemljiška knjiga ni več jednojezična, ampak večjezična in luknja v sistemu je že narejena na podlagi §. 89. zemljeknjižnega zakona. §. 9 instrukcije dne 12. januvarja 1872 pa strogo ukazuje, da mora vodja zemljiških knjig iz odloka ip.sissimis ver-bis izvršiti uknjižbo. Nema nič izbirati, nič ne sme prevajati, ne sme rabiti nobenega druzega izraza, nego je v originalnem odloku. Ta originalni odlok je one vsebine, kakor vsi odloki, ki je dobe stranke na prošnjo za zemljiško uknjižbo. V katerem jeziku se morejo ulagati uloge pri z mljišno-knjižnem sodišči, ni povedano v zemljekujižnem zakonu, kajti to je predmet druzih zakonov. To je izraženo v členu IV. razglasilnega patenta k obč. zemljeknj. zakonu. Tam je povedano, da s sedanjim zemljeknjižni m zakonom zgube veljavo vsi starejši zakoni in naredbe, če se tičejo predmetov, ki so v tem zakonu urejeni. Jezik, v katerem se smejo ulagati uloge pri sodišči, pa s tem zakonom ni urejen, torej ostanejo zakoni in naredbe, ki so prej veljali, še vedno v veljavi. Taka zakona sta pa § 13. občnega sodni jskega ri da in XIX. državnih osnovnih zakonov. V katerem jeziku sodeč izdela odlok, ki je hkratu nalog zemljeknjižnemu uradu, je ravno tako, kakor meritorična rešitev stvar odločbe. Pri tem so pa sodcu le mero-dajni oni zakoni, kateri to urejajo, ne pa štajerski deželni zakon iz 1. 1874. ki o jeziku ničesar ne omenja Intencije deželnega zbora sodcu ne morejo biti merodajne, ker neso izražene v zakonu. Ko bi bil hotel štajerski deželni zbor 1874. lete, ko je delal Zitkon o novih zemljiških knjigah prisvajati si pravico določevanje jezika, moral bi bil o tem kaj pozitivnega ukreniti, moral bi bil vsprejeti v zakon pozitivne naredbe, ki bi pa bile mogle biti le te, ki so izrečene v ukazu pravosodnega ministerstva, ki se sedaj napada, kajti deželni zbor ne more prezirati državnih in državnih osnovnih zakonov. Zakonodavstvo dežele more se gibati v okviru državnih in državnih osnovnih zakonov. Ko bi bil deželni odbor preverjeno kompetenci deželnega zbora za odločitev jezikovnega vprašanja, mogel bi bil že sedaj sedanjemu deželnemu zboru predložiti novelo, da se popravi zakon iz 1874. 1. in tudi ta novela bi ne bila prezirati mogla načela jednaLopravnosti. Iz tega, da imajo blanketi za nove zemljiške knjige nemške naje.se rubrik, se ne more sklepati ničesar, ker so se objavili dotični zakon in blanketi tudi v slovenščini. Saj so tudi drugi deželni zakoni izdajajo v slovenščini; iz tega, da so v originalu le v nemščini sestavljeni, se ne more sklepati, da bi D. pr. občinski predstojniki ne mogli rabiti slovenskih for-mularjev za kazenske zadeve, ki se nahajajo v deželnih zakonih. Deželni odbor je le kratko opomnil, obširneje je pa poseben odsek poudarjal dosedanjo posest, pravno kontinujiteto, zgodovinsko sta lišče. Ako ni res, da pred sedanjo dobo ni bilo ni-kacih zakonov, ki se tičejo jezika zemljiških knjig. (Konec prih) da ne bi propala svojim predlogom. Prvi je predlog zagovarjal konservativec Behr. Njemu se zdi predlog umesten, da se ne bode narod tolikrat razburjal z volitvami in bi državnemu zboru ostajalo več tam za mirno delo. Dolge legislativne dobe utegnejo biti kedaj tudi liberalcem v korist, če bodo imeli večino. VVindthorst je proti podaljšanju legislativu*' dobe, ker v sedanjem kritičnem času ne kaže preminjati ustave. Pri zadnjih volitvah se je narod tako sleparil, da je želeti, da se njih izid popravi z novimi volitvami. Bamberger bi bil za podaljšanje postavodavne dobe, ko bi v Nemčiji imeli tako svobodo kakor v Angliji. V Nemčiji bi pa taka sprememba ustave godila le vladi, ki bode imela pravico zbor razpustiti, če jej ne bode ugajal. Narodnim liberalcem je očital, da so postali priprega konservativcem. Ko je minister Bnttinger izjavil, da hoče vlada ostati nevtralna v tem vprašanji je Benigsen zagovarjal v dolgem govoru dolge legislativne dobe in zavračal Bambergerjeve napade na narodne liberalce. Reichensperger in Maltzan Guelz sta pa predlog zagovarjala, pa ne pač posebno dobro. njegovem srci pa je že klilo, kakor pri vsakem mladem človeku njegovih let, nekako otožno in vzne mirjajoče Čuvstvo, podobno predčutkom ljubezni. Katja vzdignila je pokrov klavirja in ne gledaje Ar-kadija vprašala poluglasno, — Kaj nai vam zaigram ? — Kar hočete, odgovoril je ravnodušuo Arkadij. — Kako godbo ljubite bolje V vprašala je Katja neizpremenivši svojega položaja. — Klasično, odgovoril je z istim glasom Arkadij. — Ali ljubite Mozarta ? — Mozarta ljubim. Katja izbrala je C-molovo sonato fantazijo Mozartovo. Igrala jo je jako dobro, dasi nekoliko strogo in suho. Ne odvrnivši očes od sekiric in krepko stisnivši ustni sedela je nepremično in ravno in le koncem sonate ruzžarilo se jej je lic*1, in majhna kitica razvivših se las padla jej je na temne obrvi. Aikadija je posebno diruil zadnji del sonate, oui del, ko sredi čarobne veselosti brezskrbnega na-peva najedenkrat ustajajo izrazi tako otožne bolesti . A misli, koje mu je izbudil Mozart, niso bile pri Katji. Gledajoč jo, mislil je samo: „lles ne igra grdo ta devojka in tudi ona ni grda." (.Daljo prih.) Dopisi. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 4. februvarja S koiifeuljoiialiio noIo bode teško kaj, ker jej vlada ni naklonjena, zlasti GauČ je baje velik nasprotnik Liechtensteinovemu predlogu. Po njegovih mislih bi zanj bilo treba dvetretjinske ve čine, ker se hode ž njim nekoliko razširila deželna avtonomija. Nek list že misli, da je ta predlog že mrtev, da sedaj gre samo za to, da se mu napravi slovesen pogreb. Nemški konservativci pa tudi neso vsi prav zadovoljni s tem predlogom. Tako Zallingerju ne ugaja, da ta predlog še pušča državi nadzorstvo. Tudi nekateri škofje baje neso prav zadovoljni s tem predlogom. Samo škof v Linci ga nazivlje v svojem postnem pastirskem listu hvalevredno in veselo prizadevanje. Viianje države. Itnslti listi se pritožujejo, da židovski trgovci iz Galicije utitiotapljajo revolverje in municijo v južno Rusijo in tam nenavadno po ceni prodajajo. Nekaj posebno važnega se je te dui pripetilo v Parizu, ki bode morda imelo dobre pos dice za odnošaje mej Itosijo in Francijo. L kor je znano Rusija ni mogla FloquetU odpustiti, da je proti carju Aleksandru II, ko je bil v Parizu, bil zaklical: „Vive la Pologne, Monsieur". Ruska veleposlanika Orlov in Mohrenheim imela sta stroge ukaze, da ne smeta občevati ž njim. Dokler je bil FloaUet samo seinski prefekt, bilo je to lahko. Te-žavneje je stvar postala, ko je že trikrat voljen predsednikom zbornice in se je že večkrat govorilo, da bode ministerski predsednik. Večkrat se je poskušalo to stvar poravnati, pa brezuspešno. V Ilu siji tudi neso prav FlpauetU zaupali, ker je radi-kalec. Sedaj se je pa stvar preobrnila. 1. t. m. je francoski trgovski minister predstavil Floqtieta ru-Bkemu veleposlaniku. 13. t. m. bode Floquet dal banket diplomatom, baron Mohrenheim je že obljubil, da pride. V Peterburgu so so preverili, da bode Ploquet igral še važno rolo v francoski vnanji po -litiki in so se odločili, da se spravijo ž njim. Komisija za reformo italijanskega senata imela je te dni sejo. Sklenila je na prvem shodu senatorjev dati odgovore na ona vprašanja, katera so senatorji formulo val i na privatnem shodu v juliji. Reforma italijanskega senata je jako važno Vprašanje, ž njo se hoče dati novo življenje temu zboru. Zadnja leta aenat le životari in nema skoro nobenega ujiliva na politiko. V Šviei mislijo premeniti nekoliko kaxenske zakone, da bodo potem mogli strogo kaznovati tuje tajne policiste, katere s svojimi anarhističnimi agi taoijami spravljajo Švico v slabo ime. Iz švicarskih listov se da posneti, da je resnica, kar so v nemškem državnem zboru n iveli nemški socijalni demokratjo o postopanji nemške tajne policije. Nekateri listi so povišanje ina is jsii i ti poslaništev na Dunaji, v Berolinu in Rimu v veleposlaništva tako tomačili, da hoče Španija pristopiti tripe b 1 -junci. Spnnjski list nEpooaM pa to odločno oporeka. V noiiB.sken državnem zboru uaćela se je debata o predlogu, da bi se podaljšala legislativna doba na pet let. Ta predlog so stavili narodni liberalci in konservativci. Vlada ni hotela predlagati sama podaljšanja legisluivne dobe, ker se boji X <»ori; ! P. OBO, Koruza, » * • 3 74 86 Telečje „ „ Svinjsko — 52 60 Krompir, Leča, • '. 2 G'i KoUrunovo „ „ — 32 n . 12 Pišauec...... — GO' (i rab, Fižol, » n • • . 13 .11 z Golob...... Seno, 100 kilo . . . 24 G7 M .slo, kgr. .! i — Slama, „ „ . . . Drva trda, 4 Qmetr. 2 14 Mast n '_ ■ 66 1 7 30 Speb frii en n f>2 „ mehka, 4 a 4 30 3Z>-CL:n.a,jslra, borza dne 4. februvarja t. 1. (Izvirno telegraiicno poročilo.) včeraj — danes Papirna renta . . . . • gld. 7 7-SO - gld. 77-3.) 79*80 TI 79 — 108'— J> 107-75 51 „ marčna renta . . , » 92*95 n 9235 Akcije narodne banko. 866'— n 868-— 868*25 t) 266'— 126*70 n 126*95 Srebro ....... —•— n —•— 1002 pi 10-01'/, 5*97 d 598 62T5 n 62-27l/» 47 državne srečke iz 1. 1854 230 gld. 130 gld. 75 kr. Državne srečke iz 1. lt>64 100 „ 166 „ — „ Ogerska zlata renta 4*/0...... 9H „ 50 Ogerska papirna renta 5°/0 . . . . f»2 „ 95 , 5"/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 „ — „ Dunava reg. srečke 5"/0 . . 100 gld. 117 „ 0 „ Zemlj. obč. avstr. 4V,°/0 zlati zast. listi . 12$ „ 50 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ — ,. Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 „ — ,, Kreditne srečke.....100 gld. 17« „ f-0 „ Rudolfove srečke.....10 „ 19 „ 75 ,, Akcije anglo-avstr. banke . . 120 99 ,, 25 „ Trammway-dru8t. velj. 170 gld. a. v. 212 „ 50 Prežalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša predobra, iskreno ljubljena sestra oziroma teta, go-spodičina URŠIKA BONAČ, danes ob polu 12. uri dopoludne po kratki in mučni bolezni v 32. letu svoje starosti, previđena s sv. zakramenti za umirajoče izdihnila svojo blago duSo. Pogreb bode v ponedeljek, 6. t. m. ob 3. uri popoludne iz mrtvašnice sv. Krištofa. Ncpozabljivo ranjco priporočamo v molitev in blag spomin. (89) V Ljubljani, dne 4. februvarja 1888. Žalujoči ostali. Tužuega Brca naznanjamo, da je liogu vsemogočnemu dopalo, našo preljubo hčer, oziroma sestro, teto in svakinjo, gospodično IVANO SVETEK, dno 3. februvarja ob 9. uri zvečer, po dolgi, mučni bolezni, previđeno s svetstvi za umirajoče, v 36. letu nje starosti, v boljšo življenje poklicati. Pogreb bode v nedeljo, dne 5. februvarja ob polu 4. uri popoludne iz liiše št. T 6 Sv. Petra cesta. Drago ranjko priporočamo v blag spomin in molitev. V Ljubljani, dne 4. februvarja 1888. (87) Žalujoča rodbina. Moj pokojni oče Iran Siiinuu-ir bil je pri zavarovalnem društvu ..Tli H im KI >|| a v I o Pilonu za precejšnje svoto za življenje zavarovan. Generalni zastopnik tega zavoda v Ljubljani, gospod •j.iimIo ZfMcliUo. izplačal mi je zavarovano svoto z deležem dobička točno, ne da bi bil kaj utrga!. Čutim se dolžnega, slednjemu izreči svojo najtoplejšo zahvalo in diuštvo „GRESHAM" vsaeemu najtoplejšo priporočati. V Sevnici, dne 2. februvarja 1888. (86) Fran Simon «*■<-. Geograflčna panorama. Nova Schleimer-jeva hiša, Šelenburgove ulice. VuiiCM |» o * 1 4-l iil lep-ju liiiioneeii-llureuii" v l.jul>l j:ioi. (83) V „Narodni Tiskarni" y prodajajo se 1 |io znižani cecii. spisi 1. zvezek 2. zvezek Deseti brat. Roman. I. Jurij Kozjak, slovenski juničar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji, črtice iz življenja naloga naroda. — lv. Spomini starega Slovenca ali crtice iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Nmukova zenitov. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. uoliria. Povest po resnični dogodbi. — VI Kozliivska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. —II. Orail Hoj inje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskoga cesarja. Povest iz Iti. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter ?>okoro delal, ker je krompir kradel. — VII. 'i-i.i iz življenja rolitičnega agitatorja. 4. zvezek 6. zvezek: Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset izvodov. Prodajajo se v (37—4 NARODNI TISKARNI" "V X_ij-u."bljem.I, Kongresni trg, Gledališka stolba. Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. ŠJ.Pserhoferieva lekarna na Dunaji, Ningerstrasse 15, ../.um goldenen Reichsapfel". Kri Čistilne krogljice, imenovane, zaslužijo poslednje ime s polno pravico, ker je ni skoro bolezni, da bi te krogljice ne bil«* že tisof.erno in čudovito pomagale. V najtnlovratnejših slučajih, ko so se druga zdravila zaman rabil1, so te krogljice pomagale neštevilnokrat. Škatljica s 15 pilami velja 21 kr., I zavoj s 6 škat-Ijicami pa I gld. 5 kr., pri nefrankovanej poeiliatvi pa I gld. 10 kr. Ce se naprej pošlje denar, velja s poštnine prosto poSdJHtvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld. 25 kr , 2 zavoja S >o81o je mnogo pisem, v katerih se konsu-lnenti teh pil zahvaljujejo, ker s> je ozdravile raznih težkih holcznij. Kdor jih je le jedenkraj poskusil, priporoča to sredstvo Se drugim. ■■ Tu navedemo nekatera iz mnogih zahvalnih pisem: BSSl (852—11) Leogang. 15 maja 1883. Velečastiti gospod! Vaše krogljice uplivajo zares čudovito, neso kakor druga proslavljana! sodstva, ampak pomagajo v resnici in skoro za vse. Krogljice, ki sem jih naročil o Veliki noči, razdal sem skore vse znancem in prijateljem ter so vsem pomagate. (Jelo osobani visoke starosti, ki bolehajo za raznimi boleznimi in onemoglostmi, so takoj pomagale, 00 jih tudi UtSO popolnem ozdravele, in jo hočejo še dalje rabiti. Prosim torej, pošljite mi še pet zavojev. Od mene in vseh, ki so ozdraveli z Vašimi krogljie.ami, naj • iskrenejša naša zahvala. Martin Deutinger. bega, St. tivorgv. Iti. februvarja 1882. Častiti gospod ! Ne morem izreči dovolj svoje najlskrenojšfl zahvale za Vaše krogljice, ker ozdravile so poleg božje pomoči mojo soprogo, ki je že več let bolehala, in ee jih tudi sedaj mora še včasih rabiti, vender je že toliko zdrava, da z mladostno Svetostjo lahko opravlja svoja opravil Tu mojo zahvalnico porabite v blagor trpečim in hkratii prosim, pošljite mi zopet dva zavoja krogi j ic In 2 kosa kitajskega mila. S posebnim spoštovanjem Alojzij Novak, nadvrtar. Vaše blagorodje! Nadejajo se, da so vsa Vaša zdravila tako izvrstna dobra, kakor Vaš sloveči ozeblinski balzam, ki je hitro o/.dra vii v m oje j rodbini več zastarani!) o.ebljin, odločil sem se poslužiti Valih kri čistilnih krogljic, da ozdravim že dolgoletno zlato lilo, Nikakor se ne pomišljam, priznati Vam, da je moja bolezen po štiritedenskem rab ljenji popolnem bila ozdravljena in da torej mej »vojimi znanci Vaše k.ogljice najmarljivejše prij oro-čam. Tudi nič runam proti temu, če to v -stice porabite javno — toda bro/; podpisa. Z velospiištovanjem C. pl. T. Dunaj, 20. lebr. 1887. Ozebljinski balzam J- »•««v'Uol*er-Jvv' ' priznan ze veo let kot naj.iiguriieiše sredstvo proti vsakovrstnim ozeb-ljinain, jake zastarani m ranam itd. I lonček 40 kr., a fraukovano pošiljatvijo ti5 kr. Kehelski balzam, *tn?s!^° H,"ud85vo. »,roti 7 vsakemu mipenjanju na vratu. I tiacon 40 kr., s fraukovano pošiljatvijo ti5 k;-. Življenska esenca, (^^E. "»'i'" bemu pi-ebavljeiiju, vsakovrstnim boleznim spod njih telesnih organov, dobro domače sredstvo. L Hacon 20 kr. Teiokt/likv «aIt dobro znano, izvrstno domače lipOltt\ SOK, BdravUo prot| kiltlirUj hripH. vosti, krčevitemu krču itd. 1 steklenica 50 kt., 2 stekl. s fraukovano pošiljatvijo 1 gld. 60 kr. Ameriško mazilo za protin, JJJ5°WJj »Jjj- tinu, revmatičnili boleznih, trganji po udih. išiji, trganji po ušesih itd. itd. 1 gld. 20 kr. Liker iz planinskih /.el.jišč, hard°a.BSt£ kleniea ij gHT BO kr., */» steklenica 1 gld. 40 kr. l,\,,...,„, ,,,, Ax; Komersbausen a. 1 steklenica Esenca /a oti 2 gW -0 kr^ lf% BtttklenIce i gld. 50 kr. Prašek proti potenju nog lp*^tf?6kkr-: Tannocliiuin-pomada i'J^±&>& najlniljše sredstvo a pospeševanje rasti las, priznano od zdravnikov. Elegantno opravljena velika doza 2 gld. Univerzalni obHŽ '-»f; Z udarca ali sunljeja, hudih ulesili vsake vrste, pri vseh perijodicno se odpirajočih ulesib na nogah, pri ranah na prstih, unetih prsih in jednakih boleznih se jo večkrat skazal kot dobro sredstvo. 1 lonček &0 kr., s prosto pošt. 75 kr. Univerzalna iistil.a sol *•* vilo proti vsem nasledkom slabe prebavljivosti, kakor glavobolju, omotici, krči v želodci, zgagi, zlati žili, zabasanju itd. 1 zavitek stane 1 gld. FnmCOSkO Žganje. I steklenica ti0 kr. lU/.ui tm«nOV«nih proparatov lnw tudi vbo v avstrijskih čamiikih objavljeuo tu- U inozoiuiko fariuacovtično Hjiucijall-teto iu bo stvari, ki bi jih morda no bilo v zalogi, hitro in cono preskrbe. — SJBf~ l»OMllJi»tvo !•«» poitl ao hitro lz-vr;.' proti predpositjutvi svotu ali povzotju. Poštnina je veliko nižja, če se prej pošlje denar, (najbolje po poštni nakaznici), kakor pri povzetjih. Največ imenovanh specijalitet ima tudi v IJul»-ljaui lekiirnift gospoda «. ■»ICCOL.l-Jn. U^M I Posebna, v tej deželi razširjena bolezen je slabo prebavljenje. Naša modna kuhinja in modni način življenja sta uzroka te bolezni, ki nas nenadoma napade. Mnogi ljudje trpe včasih za bolečinami v prsih in bokih, včasih tudi v hrbtu; čutijo se zaspane in trudne, imajo slab okus v ustih, zlasti zjutraj: nek posebni slez se jim nabira na zobeh , slasti nemajo do jedij , v želodci leži jim neka teža, T želodčevi votlini čutijo včasih neko nedoločeno otrpnenje, katerega ne odpravi uživanje jedij. Oči upadejo, roke in noge so mrzle in mastne ; čez nekaj časa začne še kašelj; sprva suh, čez nekaj mesecev pa z zelenkastimi izvrški. Kogar ta bolezen zadene, se čuti vedno zaspanega, spanje ga ne upokoji; potem postane nervozen, razdražljiv in nejevoljen, hude slutnje ga napadajo, če hitro ustane, se mu v glavi vrti, kakor bi se mu cela glava sukala; čreva se mu včasih zamaše, koža mn je včasih suha in vroča, kri postane gosta in zaostaja, belina v očeh se porumeni, urina ima malo ter je temne barve ; in če se pusti dolgo stati, se nabere na dnu neka gošča ; hrana se takemu človeku pogo-stoma vzdiguje, pri čemer čuti včasih sladek. včasih pa kisel okus; kar spremlja močno bitje srca. Vid mu peša pege se kažejo pred očmi, ter ga napada čut teške onemoglosti in zaspanosti. Ti simptomi se pogostem ponavljajo in lehko se reče, da skoro tretjina prebivalstva te dežele boleha za to boleznijo v jednej ali drugej obliki. Shaker-jev izvleček pa spravi urenje jedij na tako pot, da bolno telo dobiva hrane, ter se prejšnje zdravje aopet povrne. Učinek tega zdravila je zares čudovit. Na milijone in milijone steklenic je že razprodanih, in število spričeval, ki potrjujejo zdravilno moč tega zdravila je izredno veliko. Na stotine boleznij, ki imajo razna imena, je posledica slabega prebav-ljenja; in če se poslednje zlo odpravi minejo tudi draga, kajti so le simptomi prave bolezni. Zdravilo je Shiikerjev izvleček. Spričevala na tisoče osob to dokazujejo brez vsake dvojbe, kajti pohvalno se izrekajo o njega zdravilnih svoj-stvih. To izvrstno zdravilo se dobiva v vseh lekarnah. Osobe, ki bolehajo za zabasanjem, naj rabijo ,Sei-gel-ove čistilne krogljice" v zvezi s Shukerjevim izvlečkom. ..S«iuel-o\« eiHtilne krogljiee6* odpravijo zahasanje krote mrzlico in prehlajenja, odpravijo glavobol in zatro ftolčnico. Kdor jih jo jedenkrat poskusil, bode jih gotovo še dalje rabil. Uplivajo polagoma in ne napravljajo nobonih bolečin. — Cena 1 steklenici Shiikerjevega izvlečka gld. 1,25, 1 škatljici „Seigelovih čistilnih krogljic* 50 kr. (8-.4-6) l.ii-lnik . .MiiMcerJevoga lavlečka" in Seigelovih krogljie Je A.. .J. Wldte, Limite«! Londou, 35 DrTtiriiijjj-tliin K«>;s Ur. Va litra...........32 „ /* n ..........18 99 Za vrnene steklenice se povrne: Za 1 liter... .......8 |*r. ■ Vi litra...........« h n 1U »...........5 99 Zaloga : v JBeethovenovih ulicah št. (J, pri Petru Lassnih%-a t Josipa Kordia-a, Viktorji ScJii/fer-ji, Ivanu LacktaatMt-a, »7. Iiax-zolini-Ju, v JVemških a lica h št. 4. Spedicijski bureau za ces. kr. avstrijske državne železnice N»»prou JOSIP STRASSER kol ođ Tor a. v Iniprnku „, Tirolskem, kolodvor«. Potovalna posredovanja v vse kraje. Natančneja izvestja za vse obhode. Kombinovani in mejnarodni obratni obhodi. Specijalne uredbe za planinske obhode. Vozni bileti za Severno in Južno Ameriko, Afriko, Avstralijo itd. itd. (104—39 i Iiotterdama j vozijo vsako nedeljo . Iz In J prekrasni pamiki od ces. kr. Amsterdama J avstrijske vlade ™ ioncesijoiiovane nizozemsko-amerište pnišie družbe v Novi Yort Iz Inšpruka via Arlberg je najkrajša in najcenejša pot. G. TONNIES, tovarna za stroju v Ljubljani, t zastopnik Gnnz-ii A~ C«, v lludimpe«! i, preskrbljuje dobro- znane trclolite Tuljarnike (Hartguss VValzenstOble), cilindre, skrbce (Aufziige), vse m> rali-, t ran h nt 1 hI |e in |»rl|»rave en milno. Naripi in načrti napravljajo se po najnovejših skušnjah. Specijaliteta: \NnkovrMtu« žage in si roj za obdelovif nje lesa. Preskrbuje hitro idoče parne sir je in varnostne parne kotle. Tudi naprav\|a pMiuove motorje. Zastopstvo l.anueii-u «V Uoll-n na Diimiji. Ind.iclretn.je parnih, stro e-v, njUi predelovanje z jitnisi toni. da Ne pr i varuje 1. ii ril h. (830 — 13 lf—/\—VV '/—/A—yV/—/\—yV/—/\—yVy—/\ =vto»= *t3 »s cilinder več ne bode počil!! ' stresčasti ii iroolasti cilindri PATIH Mi II UaV (z varstveno znamko) dobivajo se samo v c. kr. tovarniškej zalogi trgovina s steklom, 451—9) P* TT X_ij-u.lol3£ini, Stari trg- št. 15. Pred ponarejenimi cilindri brez varstvene znamke se svari. Naznanjam slavnemu občinstvu, da izdelujem v svoji strojariji Trseils© v rstno usnje, zlasti podplate, ki se morejo k najboljšim prištevati. Lahko zagotavljam, da vsacemu postrežem s tako dobrim blagom in nizko ceno, da bodo popolnem zadovoljen Da je res, kar ti dim, sklicujem se lahko na mnogobrojne svoje naročnike/ katerim že 18 let prodajam blago in so ž njim popolnem zadovolji-.i. Gjuro Ružie na Reki. (85-1) M GRMA Hstvo u življenje v Filijala za Avatrljo: Filijala za Ogerako: Dunaj, Giselastrasse št. 1, l Pešta, Franz -Josefsplatz v hiši društvu. št. 5 in 6, v hisi društva. frank. 94,408.166*62 18,558.201 15 Društvena aktiva . ..........•..... Letni dohodki na premijah in obrestih dne 30. junija 18H6 . . . Izplaeitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848) več kot.............• ; n 177,916.462-fiO V slcdnjej dvanajstmesečnej poslovaluej perijodi uložilo so je pri društvu za.................. n 61,684.976*— novih ponudb, vsled česar znaša skupni znesek za obstanka društva na uloženih ponudbah več kot........ r 1452,748.304-58 Prospekte in druga razjasnila daje brlavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, II. nadstropje pri Giiiitlo 5^osstc?liUotii.- (407—9) Takoj delujoče. Uspeh zajamčen. Denar dobi vsaki takoj povrnem pri katerem ostane mo; Higurno delujoči %■ ROBORANTIUM (brado ustvarjajoče sredstvo) ; brez uspeha. Kavim tak«> pigurno pri y>l 4— :s 1». i /pa lili in oNiyelili laseh. Uspeh po večkratnem močnem utreiiji zajamčen. Pošilja v steklenicah p<> l gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po l gld. j. Oi-oli<»li a" Xf fr ' i :rt>/ > lij s Moške srajce, iKlattOVSke, bele ali barvane, |la. glrf.l.SO. Ha. glil. 1.20. Jute-zastor, turški uzorec, — kompletni, «ld. 2.30. Mizni prti, platneni, v vseh barvah, 8 kom. ,0/4 Kld. 2, 3 kom. 'V, «1*1. 1. Delovske srajce iz dobrega oxl'orda, 3 ko laudi «1*1. "i.—. Pregrinjalna garnitura, 1 prt in dva ]iOBtoljni ]ire(frinjuli iz rijiHti ii 1 * 1. -4-0O, \/. juto u.1'1 a.50. platneni, 4/, V kvadratu, 6 komadov gld. I.JIO. ]loske gaće, j iz barhant«, platna ali croise, 8 pare I.fcl.*e.50, 11. Rl. l.AO. Posteljne odeje za zimo, iz rouge ali ererona, elegantno prešite, gl«l. 8.—. Otira.ce, platn. damast, G kom. z resami gl. 1.HO, z okraj ki «1. l.SO. Moški obuj ki (žolči) za /.iiuo, bule In barvaste, (> paro*' gi, 1.50, — s l;i in ii | :n-ii. '2 metra dolga, In. :.. i . moder ali rujav «1. Zi. H izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip Vošnjak. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 07 3 1964 88