Naročnina Dnevno Izdajo za državo SHS mesečno 25 Din polletno 150 Din celolelno 300 Din za inozemslvo mesečno 40 Din ne dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici šl. 6/111 HoHoplsl se nc vrača/o, nefranklrana pisma se ne sprefema/o Uredništva telefon št. 2050, upravalšlva šl. 2328 Pomembna desetletnica Visokošolski dnevi, s katerimi bo naša akademiena mladina te dni proslavljala desetletnico, odkar se je v Ljubljani ustanovila univerza- kralja Aleksandra I., so praznik vsega slovenskega naroda. Te prireditve ne bodo samo v slavnostnih besedah in nastopih združevale src učencev in učiteljev naše univerze, ampak bodo odmevale v duši vsega našega ljudstva, ki ve dobro ceniti važnost svojega najvišjega kulturnega zavoda. Slovenska univerza v Ljubljani ni vznikla iz kake ustanove, ni kneževsko darilo ali stvor velikodušnega bogatega posameznika, ampak je sad stoletnega boja naših narodnih preporodi teljev, kulturnih delavcev in političnih voditeljev slovenstva, je zato v najodličnejšem pomenu besede lastnina slovenskega naroda. V stoletnem prizadevanju zanjo se zrcali kulturna moč malega naroda, ki si je svoj najvišji znanstveni zavod ustvaril sam s svojimi neprestanimi zahtevami, stopnjema iz malih drobcev, ostalih po napoleonovski dobi, v trdovratnih borbah s tujimi režimi, ki so nas skušali odpraviti z neznatnimi koncesijami, ne da bi izpolnili naše največje kulturne zahteve po celotni univerzi v središču slovenskega naroda, dokler se ni le-ta uresničila v zedinjeni državi SHS 23. julija 1919. Bil je naš vladar, kralj Aleksander I., ki mu je bila najsrčnejša zadeva, da se oživotvori največji narodni kulturni ideal Slovencev in po pravici nosi naša univerza vzvišeno ime našega prvega narodnega kralja. Po desetih letih svojega obstoja je ljubljanska univerza sijajno opravičila svojo ustanovitev. Po svojih prvovrstnih učnih močeh, vspehih in institutih v sicer skromnih razmerah zavzema častno mesto ne le v naši državi, ampak v znanstvenem svetu sploh. Tako filozofska in bogoslovna, kakor juridična in medicinska ter tehnična fakulteta štejejo moči, ki imajo velik sloves po vsem kulturnem svetu. Slovenska univerza v Ljubljani ni samo obogatila naše narodne duhovne in gmotne kulture, ampak njene učne moči sodelujejo pri delu in gradbi sodobne evropske kulture sploh in zveze naše univerze z inozemskimi so prisrčne in plodovite. Iz naše univerze je že izšla generacija, ki je začela obnavljati in preporajati vse naše narodno kulturno življenje, ki ne daje samo izvrsten uradniški materija!, dobre upravnike, sodnike, pedagoge, tehnike, zdravnike, ampak tudi globoke znanstvenike, mislece in stvaritelje ter pokretaše na vseh poljih duhovnega udejstvovanja. Slovenski narod živi s svojo univerzo eno življenje: slovenska univerza je srčna zadeva vsakega Slovenca. On ve, da je njegova univerza najmočnejši tvorec in branik obenem slovenske kulture, da ni samo podlaga vedno višjega duhovnega napredka, ampak da z izsledki, delom in tvorinami svojih tehničnih institutov pomaga narodu do vedno večjega gmotnega napredka in blagostanja, do večanja njegove produkcije, do najracionalnejšega izrabljanja naravnih bogastev naše zemlje in da razvija do najvišje stopnje intenzivnosti vse umske in delovne energije naroda, da more duševno in materijelno dostojno živeti na malem koščku svoje zemlje, tekmovati s svojimi brati v državi, kdo bo največ storil in doprinesel k njegovemu dvigu, in se pred vsem svetom izkazovati kot kulturen in napreden narod, ki je vreden svojega mesta na svetu iu v zgodovini. Ljubezen, ki jo goji do slovenske univerze slehern član našega naroda in skrb, s katero se interesira za njen obstoj in razvoj, že sama to glasno dokazuje. Ob visokošolskih dnevih bo vse slovensko ljudstvo prisostvovalo proslavi desetletnice obstoja ljubljanske univerze po slavnostnem razpoloženju, v goreči želji, da napreduje in pro-cvita, s ponosno zavestjo, da dostojno predstavlja pred državo in svetom bogastvo našega duha in energijo naših tvornih sil. C prava le vKopllarJevl ul.št.ti * Čekovni račun: C/ublfana štev. 10.650 In 10.349 Vatikanska država se obnavlja Milan, 8. jun. (Tel. »Slov.«) Po ratifikaciji lateranskih pogodb sc jc vpeljala v Vatikanskem mestu nova uprava, kar se tiče pod-sodnosti, politične in policijske uprave. V ostalem velja cerkveno pravo. Novi guverner je komendatir Scralino, ki je že 30 let upravitelj vatikansko numizmatične zbirke. Svoj novi posel je že prevzel. Poštni in brzojavni urad je za enkrat otvorjen samo za državno potrebe, za privatni promet pa se bo otvoril tedaj, ko bo vatikanska pošta sprejeta v svetovno poštno družbo. Arnaldo Mussolini piše v »Popolo d' Italia«, da italijanski vladni krogi sedaj po končni ureditvi rimskega vprašanja lažje dihajo. Dasi so nekatere težkoče pri zgodovinskih in teoloških odločbah morda nekoliko skalile sijajni dogovor, ne bodo škodo- vale pomenu in dalekosežnosti v državljanskem, verskem in duhovnem življenju naroda. Da bo mir trajal večno, so prepričani vsi, in za to se trudijo ne samo voditelji, temveč ves italijanski narod. Lojalno rniurr.evani konkor-dat ho nov faktor za duhovno zedinjenje italijanskega naroda. Milan, 8. jun. (Tel. »Slov.«) Za prvega italijanskega poslanika pri Vatikanu jo bil imenovan turinski senator grof Cesare Maria dc Vecchi, poveljnik milice in državni podtaj-nik milice in državni podtajnik za pokojnine in od leta 1923. guverner somalske dežele. Leta 1925. je postal grof, pozneje pa senator. Apostolski nuncij pri Kvirinalu msgr. Borgon-zini Duca bo nastopil svoje mesto 1. julija. Za naše zadružništvo Belgrad, 8. jun. (Tel. »Slov.«) Ob priliki zadnje konference glavne zadružne zveze sc je v glavnem razpravljalo o zadružništvu pri priveligirani Agrarni banki. Zadružništvo je sprejelo obširno spomenico, ki jo je naslovilo na kralja. V njej izraža prošnjo, naj se zadružni pokret z zadružnim zakonom čimprej uredi. Na podlagi te spomenice je kmetijski minister, v čigar resor spada zadružništvo, pooblastil Gl. zadr. zvezo, da naj stavi konkretne predloge in izdela konkretni zakonski načrt o zadružništvu. O ministru za kmetijstvo dr. Frangešu je znano, da je dalj časa bil sam član gl. zadr. zveze. V teku svojega delovanja je bil najvnetejši zadrugar. Zato izraža minister Frangeš polno zaupanje, da bo zakonski načrt, kot ga bo izdelala glavna zadr. zveza, odgovarjal zadružnim potrebam. Na podlagi tega se je pri gl. zadr. zvezi ustanovil poseben odbor, ki je danes končal z osnutkom tega zakona. Na podlagi tega na- Novo seminišče v Zagreb, 8. jan. (Tel. »Slov.«) Danes so jc na svečan način blagoslovilo veliko semenišče in nadškoiovska gimnazija. Slovesnost se je pričela popoldne ob 5, ko je zagrebški nadškof dr. Bauer posvetil poslopja. Semeniški rektor clr. Barac je pozdravil nadškofa. V gimnazijski dvorani se je nato vršila akademija, na kateri so izvajali osmeroglasno Tilonovo . Eece Sacerdos Magnus«. V imenu profesorskega zbora je nadškofa pozdravil gimnazijski ravnatelj dr. Bogdanovič. Obenem mu je izročil slavnostno spomenico. Ob tej priliki se je namreč proslavila tudi 50 letnica nadškofove-ga mašništva. V imenu semeniščnikov je nadškofa pozdravil dijak Zvonarič. Nadsvetniik Pisarič je v imenu gradbenega odbora za zgraditev spomenišča in gimnazije pozdravil nadškofa in v svojem govoru orisal zgodovino gradnje semenišča. Ugotovil je, da stane gradnja okrog 40 milijonov. Nadškof dr. Bauer se je zahvalil za pozdrave. V svojem govoru je poudaril pomen novega semenišča za hrvatski narod in njegovo kulturo. Zlasti je naglasil, da je njegova globoka želja, da bi to semenišče vzgajalo duhovnike, ki bodo voditelji hrvatskega naroda, ki bodo učenjaki, ki bodo nasledniki Raokega, Mesiča, Tkalčiča in drugih. Nato je nadškof razdelil papeška odlikovanja. Odlikovana sta bila Pisatič in bivši zagrebški župan Huje. Na proslavo je prišel djakovski škof dr. Ante Akšamovič, ki je z zagrebškim nadškofom zgradil to semenišče in gimnazijo. Poleg tega so bili navzoči zagrebški vseučiliški rektor dr. Belobrk, odposlanec prosvetnega referenta pri velikem županu Kasumovič, vladni odposlanec pri maturi Vladoje Dukac, skoro vse zagrebško duhovništvo in veliko število meščanstva. Zvečer ob 8 je prišel na proslavo papeški nuneji na našem dvoru msgr. Hermenegildo Pellegrinetti. Po akademiji so se vršili veliki telovadni nastopi. Razvrstitev sodnega osobja Belgrad, 8. maja. (Tel. »Slov.«) Pravosodno ministrstvo pripravlja vse potrebno za končno razvrstitev sodnega osobja v vsej državi. Razvrstitev za Bosno, Hercegovino in Dalmacijo je že gotova. Do konca tega meseca bo v pravosodnem ministrstvu izšel velik ukaz o premestitvi sodnikov na ozemlju Hrvatske in Slavonije. črta bodo izstopili iz veljave vsi dosedanji zakoni, v kolikor se tičejo zadružništva. Po tem zakonu so zadruge ustanove, ki imajo gotovo število članov, ki ne gredo za dobičkom ampak za medsebojno pomoč. Odbor jc pregledal poslednjo zakonodajo velikih za-padnih zadružnih gibanj. Sprejel je vse njihove določbe, v kolikor so za nas prikladne. Tako bo zakon v tehničnem pogledu eden najmodernejših.. Zakon zahteva izenačenje zadružništva. Določa tudi prehod dosedanjih agrarnih zajednic v zadružništvo in dalje prehod dosedanjega ravnateljstva za kmetijski kredit v svobodno zadružništvo, tako da bo po tem zakonu vse zadružništvo z enakimi pravicami in dolžnostmi stalo v enotni fronti. Načrt zakona se bo 16. junija t. 1. predložil glavni skupščini zadružne zveze, ki ga bo z cvniuelnimi spremembami končno sprejela in predložila ministrstvu za kmetijstvo. Korapcijsha aSera Kctcr, 8. jun. (Tel. Slov.) V ponedeljek, 10. junija se bo pred kotorskim porotnim sodiščem pričela porotna razprava zoper nekatere bivše upravne člane parobrodne družbe »Boka«. Glavni cbtcženec jc Radoslav Zubčič, bivši družbin predsednik. Obtoženec se okrivlja, da je v letih 1922-25 ponaredil bilanco na škodo članov, da si je zaračunal velike tantieme in da je družbo spravil v neplačevitest s nakupom parnika za 8 milijonov Din. Razprava bo trajala najbrž kakih 10 dni. Zubčiča bo zagovarjal splitski odvetnik clr. Bulic. Za znižanje cene kruhu Zagreb, 8. jun. (Tel. Slov.) Po zgledu Ljubljane se je med zagrebškim meščanstvom pojavilo 1 gibanje, da bi se znižale cen kruhu, ker so sc na novesadski borzi znižale cene žitu. Tržno nadzorstvo zahteva, da peki znižajo ccne črnemu kruhu za 1 Din, belemu pa za 75 par. Peki so sicer pripravljeni znižati cene, toda le.za 50 par pri kg. Vendar se zdi, da sc bo ta spor najkasneje do ponedeljka rešil v prid konzumentov. Organizacija občin, uslužbencev Belgrad, 8. jun. (Tel. Slov.) V Jugoslaviji že obstoja zveza jugoslovanskih mest. Občinski uradniki so M pokrenili pred letom misel, da bi prišlo do splošne organizacije jugoslovanskih občinskih uradnikov. Sestavil se jc že poseben pripravljalni odbor, ki naj organizira občinske uslužbence tam, kjer še ni tc organizacije, dalje pa naj pripravi vse potrebno, da bi prišlo do zveze jugoslovanskih mestnih uslužbencev. Po 6. jan. 1929 so se zastopniki Belgrada in Zagreba že večkrat sestali na seje. Končno so sklenili, da se vprašanje organizacije občin, uslužbencev odloži na poznejši čas. Sz poštne službe Belgrad, 8. jun. (Tel. »Slov.«) Premeščeni so ti-le poštni uradniki: F. Klasinc iz Račjega v Maribor, M. Kukec-eva iz Velike Nedelje v Ormož, A. Bujakova iz Krmelja v Ljubljano, M. Debelakova iz Sv. Pavla v Konjice, F. Ulčakar iz Semiča v Novo mesto, A. Erženova iz Hoč v Pragersko, M. Kuhar iz Borovnice v Logatec, A. Veseličeva iz Kozjega v Trbovlje, M. Mesojedec iz Mislinjega v Velenje, I. Rebernik il Sv. Petru v S. d. v Celje, M. Drobnic iz Vidina pri P. v Maribor, A. Rihter-šičeva iz Lukovice v Ljubljano, K. Hribernik iz Studencev v Maribor. xa 1 nserale, Saia/cvošl.756.3, Zagreli št. 39.011. Vraga In Dunal št. 24.797 Jakopičeva proslava v Zagrebu Zagreb, 8. jun. (Tel. Slov.-t:) Snoči se je na slovesen način proslavila šesldesetletnica slovenskega umetnika Riharda Jakopiča v zagrebškem narodnem gledališču. Predstavi Cankarjevega »Pohujšanja v dolini šenlflori-janskk je prisostvoval umetnik sam llihard Jakopič. Po konferenci Mirka Rašica o jnbilar-jevem delu in življenju je občinstvo burno pozdravljalo umetnika. Aplavz je trajal več minut, Jubilar, ki je bil v loži, se je moral neštetokrat dvigniti in zahvaliti občinstvu za prisrčne ovacije. Glavni vlogi v »Pohujšanju< sta bili v rokah slovenskih rojakov Vike Podgorske in H i nik a Nušiča, ki sla svoji vlogi bri-ljanlno izvedla. Danes ob 11 dopoldne se je v umetniškem paviljonu v Zagrebu otvorila retrospektivna-lcolektivna razstava Jakopičevih del. Otvoritvi je prisostvovalo veliko število delegatov in jubilar sam, ki so ga njegovi kolegi umetniki prisrčno pozdravili. Belgrajske vesti ' Belgrad, 8. junija 1929. Bcigrad, 8. jun. (Tel. »Slov.«) V notranjem ministrstvu jc bila imenovana komisija za notranjo ureditev države. Komisija je imela nalogo, da predloži načrte upravno-političnega značaja, kako naj se uredi država v upravnem in lokalnem smislu pomena. Ko je komisija končala načrt zakona o splošni upravi, je bila s tem razrešena svoje dolžnosti. Komisija je torej razpuščena. V uredbi o organizaciji ministrstva ta komisija ni določena. Kot čujemo, se bo vse njeno zakonodajno delo preneslo v predsedništvo vlade. Člani komisije bodo še nekaj časa ostali na svojih mestih in se bodo bavili z likvidacijskimi posli. Predsednik oziroma načelnik te komisije dr. Pirkmajcr bo imenovan v državni svet namesto vpokojenega dr. Sagadina. Pariška poljedelska akademija je imenovala dr. Stojkoviča, načelnika v kmetijskem ministrstvu, za dopisnega člana. Dr. Stojkovič je obenem član praške akademije. Predsednik vlade general Peter Živkovie je izdelal zakon o dopolnitvi zakona o vrhovni državni upravi. Ta dopolnitev pomenja zakonsko pooblastilo za ministre, da izdajo uredbe o organizaciji ravnateljstev v notranjosti njihovega resora, ker je mnogo ministrov, ki imajo krajevna ravnateljstva. Francoski poslanik na našem dvoru Dani je obiskal trgovinskega ministra dr. Mažura-niča in mu izročil odlikovanje legije časti, s katerim ga je odlikoval francoski minister. Šef kabineta Milan Dostanič, načelnik dr. Štajnmec, inšpektor Milivoj Pilj so dobili prav tako rede legije časti. Naš poslanik v Parizu Spalajkovič se je dopoldne ob 11 vpisal v dvorsko knjigo. Nato je konferiral z ministroma Mažurauičem in Jevtičem. Ob 13 se jc ponovno sestal z dr. Mažurauičem. Istočasno jc bil pri njeni minister Jevtič. Dopoldne ga jc Nj. Vel. kralj sprejel v avdienco. Za ravnatelja zagrebškega finančnega ravnateljstva je imenovan Ivan Kašun. Pred državnim sodiščem bi se imela vršiti razprava zoper Sretnjaka in Banjiča iz Zagreba, ki sta obtožena po čl. 1. zakona o zaščiti države. Ta razprava jesedaj preložena na konec tega meseca. Za ministrskega odposlanca pri maturi na realki v Mariboru je imenovan mesto vseučili-škega profesorja clr. Jaroslava Foersterja prosvetni inšpektor v Mariboru dr. Franc Kotnik. Primorske vesti Duhovskc vesti. C. g. Cesar, župni upravitelj v Krkavcih, je imenovan za kaplana v Bujah. Krkavci ostanejo brez duhovnika. V tržaško-koprski škofiji je pomanjkanje duhovnikov zelo občutno. Leta 1918. je bilo v škofiji še 282 duhovnikov, danes jih jo komaj 194. Letos bodo posvečeni H novomašniki, 2 Slovenca in 1 ItnLjan. Letina na Primorskem ne kaže slabo. Trta, v kolikor jo ni mraz pokončal, se lepo razvija, prav tako k.oirpi it fižol. Na Vipavskem, Krasu in v Istri h: sena malo, ker je redko; le koder je sneg dalj časa ležal, bo sena več. Vreme je primerno, od časa do časa prihaja dež. Tržaški listi poročajo, da je tržaška pre-fekturna komisija sprejela predlog za izpre-membo 908 priimkov iz Trsta in okolice. M.A.. I Pred odpotovanjem ne pozabite posuti pro-vUullD ! prog in oblek s ..Fiimolom'1 edino trajnim srcdsUom proti moljem. ,Tcchna', Zugrcb, Prilaz36a Katoličani in paeiiizem V organiziranem pacifizmu v času pred svetovno vojno so imeli katoličani le majhno vlogo. Sicer so imele nekatere mirovne organizacije katoliške člane, vendar je bilo v tem času mogoče kvečjemu govoriti o pacifizmu pri katoličanih nego o pravem katoliškem mirovnem pokretu. Izmed manjših katoliških organizacij v tem času bi bilo omeniti 1. 1907 v Parisu od Friderika Passyja ustanovljeno »Societe Gratry«, v kateri je že takrat igral važno vlogo Marc Sangnier in pa še »Ligue Internationale et Permanente pour la Paix«. Utemeljitelj novejšega katoliškega paci-fizma je francoski jurist Alfred Vanderpol. Od njega ustanovljena »Ligue Internationale Catholique pour la Paix« se ni zadovoljila samo s podčrtavanjem katoliških resnic v vprašanju svetovnega miru, ampak je skušala pridobiti tem načelom tudi praktično veljavo. V tej ligi se je izdeloval teološko in mednarodnopravno načrt za meddržavno in naddržavno pravno institucijo, ki naj ščiti mednarodno pravičnost. V nasprotje vsled nacionalizira in absolutizma zvodeneli filozofiji v vojnem pravu so se zopet postavile jasne in ostre zahteve klasične avguštinsko-tomistične šole, kakor sta jo izdelala posebno jasno dominikanec Franz von Viktoria in pa jezuit Franz Suarez. Vanderpolova dela, ki razpravljajo o stališču katoliške cerkve do miru, so večkrat dobila posebno papeževo pohvalo, tako zlasti: »La doctrine scolastique du droit dc guerre«. Skoraj v vseh državah Evrope je imela liga odseke. Prejšnjo avstro-ogrsko sekcijo jc vodil prelat dr. Aleksander GrieBvvein, ki je bil tudi predsednik madjar-ske medverske mirovne organizacije. V Nemčiji v začetku ni bilo pravega odmeva, šele 1. 1913 so sklenili nekateri nemški katoliški j udeleženci mirovnega kongresa v Haagu j ustanoviti pod vodstvom župnika Kirchescha j (ki izdaja danes list »Die kristliche Demo- ; kratie) nemško sekcijo. Nemška sekcija je začela izdajati mesečnik »Die gottliche Lie-be«, ki se je v novembru 1. 1913 izpremenil i v »Katholisch-soziale Friedcnsblatter«. Izbruh svetovne vojne je delo lige prekinil. Pred svetovno vojno jc deloval tudi današnji »Institut du Droit International Chre-tien« s sedežem v Louvainu. Ustanovljen je bil L 1912. Voditelja sta mu bila baron Des-camps in prof. Harnignie. Zasluga ustanovitve katoliškega pacifiz-ma sredi svetovnega klanja pa gre dr. Metz-gerju. L. 1916 jc ustanovil svetovno mirovno ligo Belega križa. Cilj njegove lige je bil, ^"ustvariti dovolj močan odmev klicu po miru, ki ga je izdal takrat papež Benedikt XV. Polčasi je dobil pomočnika v osebi kaplana Magnus Joachima, ki je spisal delo »Wir Chri-sten und das papstliche Friedensprogramm«. Knjiga je bila od vojaških oblasti zaplenjena. Erzberger pa je s ponovnimi intervencijami v parlamentu dosegel, da je bila knjiga dovoljena. V avgustu 1917 je izšel poziv župnika Wolfgruberja, da naj se ustanovi Mirovna zveza katoliških duhovnikov. Na Madjarskem je delal v tem smislu preiat GieBwein in v Franciji v zadnjem letu svetovne vojne Marc Sangnier, ki je 1. 1916 kot vojak v Italiji prišel v stik s papežem Benediktom XV. Dr. Metzger je ustanovil najprej list »Friedensruf« in pozneje v esperantu tiskan list »Blanka Kruco«, ki mu je 1. 1920 sledil list iste smeri »Espero Katolika«. L. 1921 je ustanovil mesečnik »Katolika Mondo«. Takoj po zaključku svetovne vojne je dr. Metzger izdal oklic za katoliško mirovna organizacijo. Podpirali so ga med drugimi dr. Hermann Bahr, Sonnenschein, prof. Lammasch, mgr. Seipel, prelat GieBwein. V oktobru 1919 je ustanovil Metzger v Munchnu »Mirovno zvezo nemških katolikov«. Po Metzgerjevi inicijativi je bila 1. 1920 v Haagu ustanovljena mednarodna katoliška mladinska mirovna liga; vodita jo dr. Metzger in GieCwein in je protektor grof Ma-Ijath, škof na Sedmograškem. Dozdaj je imela več kongresov in bo letošnji v Barceloni. Centrala je trenutno v Kolnu, Dago-bertstraBe 28. Iz Belega križa se je razvila Mednarodna katoliška liga, nazvana IKA. Prireja letne kongrese, na katerih katoliški znanstveniki obravnavajo in zavzemajo stališče k trenutnim mednarodnim problemom. Letošnji kongres bo v Budimpešti. Predsednik IKA je dr. Nicola v Milanu, posle lige pa vodi mgr. dr. theol. et phil. Nikola Pfeiffer, Košice, Tovarna ul. 3. Čehoslovaška. Z Društvom narodov in mednarodnimi problemi se bavi v prvi vrsti »Union Catho-lique d'fitudes Internationales«, ki ima svoj sedež v Fribourgu v Švici. Unija je bila ustanovljena 1. 1920 in vodijo jo prof. Gonzague de Reynold in prof. Gariel. Tajništvo opravlja abb6 Grcmand, Friburg, Gambach. Unija ima tudi svojo sekcijo v Ljubljani. V zvezi z unijo je tudi »Pax Romana«, svetovna zveza katoliških dijakov, ki pa ni izrečno pacifistična organizacija. , Preostane še spregovoriti nekoliko besed o narodnih katoliških mirovnih organizacijah. V Nemčiji deluje Mirovna zveza nemških katoličanov, katere idejni vodja je P. Stratmann, ki je 1. 1924 izdal knjigo »Welt-. kirche und \Veltfriede«, ki se smatra za najboljše delo o katoliškem pacifizmu. Mesečno glasilo zveze je »Der Friedenskampfer« Macdonaldova vlada prevzela oh!asi London, 8. jun. (Tel. »Slov.«) Danes opoldne je novi delavski kabinet na tradicionalni način prevzel vladne posle. Na tajni seji so novi ministri prisegli kralju. Minister za javna dela Miss Bondfield je bila pri tem imenovana v tajni seji kot prva »ženska članica. Nato je kralj novim ministrom izročil vladne pečate. Prva seja kabineta je bila v stanovanju predsednika. London, 8. jun. (Tel. »Slov.«) Novi Mac-donaldov kabinet je še izraziteje čisto strankarski kabinet, kakor je bil oni v 1. 1924. Vsa važna mesta so zasedli pristaši delavske stranke ali pa vsaj taki možje, ki stoje na stališču socialnega gospodarstva za mirovno politiko. Pri tem je Macdonald dobro uporabil svoje izkušnje iz svojega prvega kabineta. V nekem škotskem delavskem listu je pisal Macdonald pred sestavo svojega kabineta: Zame se pričenja čas, ko za zaslužene pristaše stranke ne bom imel dosti mest na razpolago, za one pa, katerim sploh lahko pripravim mesta, pa nimam onih mest, na katera bi najbolje spadali. Za zaupanje, ki mi ga je dala stranka, moram storiti vse najbolje. Mladina mora imeti prostor. Če se primerja njegova mini- strska lista s tem programom, je videti, da .je večina ministrov stara nad 50 let in da sta samo dva stara med 40 in 50 let London, 8. junija. (Tel. »Slov.c) Kakor pišejo »Times«, vlada splošni vtis, da je sedanja Macdonaldova vlada najboljša, da lahko izvede neagreeivno politiko, ki je tako zaželje-na. »Daily Telegraph« pa je mnenja, da vlada nima nobenega vzroka za bojazen. Vsi ministri pripadajo desnemu krilu ali desni skupini centruma delavske stranke. Levo krilo stranke v kabinetu sploh ni zastopano. Tudi :Morning Post« izjavlja, da je kabinet sestavljen tako dobro, kakor je sploh mogeče za socialno stranko. Macdonald se opira izključno na izkušene upravnike. »Daily Mail« obeta novi vladi dolgo življenje, če bo delala trezno in praktično. »Daily Mail« izjavlja, da bo dežela prisrčno pozdravila novi kabinet. Člani kabineta bodo zastopali politiko s skušnjami in spretnostjo. Liberalni »Daily Cronicle« pravi, da je kabinet zanimiv in da ni nobenega vzroka, podpirati ga tako dolgo, kakor bo mogoče. Socialistični »Daily Herald« imenuje sedanjo vlado resnično nacionalno vlado, v kateri so predvsem zastopani najširši sloji naroda. Odklonjeni nemški predlogi Razprava o manjšinskem problemu — Čuden nemški demanti Macdonald pride v Madrid? Madrid, 8. jun. (Tel. »Slov.«) V angleški delegaciji se je včeraj razširila vest, da hoče Macdonald sam priti na zasedanje Sveta Društva narodov v Madrid, na katerem se bo od-olčevalo o manjšinskem postopku. Zato se tudi danes v odboru Sveta tozadevna razprava ni končala, temveč, se bo prihodnji teden nadaljevala v Svetu. Madrid, 8. jun .(Tel. Slov.) Odbor Sveta Društva naredev je danes proučeval predloge o zboljšanju postopka v manjšinskem vprašanju, ki jih je sestavil japonski delegat Adaci skupno s španskim delegatom Quincnes de Leonom in angleškim poslanikom Grahamoin. Sprejel je Ada-cijeve predloge, teda tako, da poročilo odbora trojice samo še ni sprejeto. Odklonjen je bil nemški predlog, da bi sme!.: tudi sosedne države pošiljati delegate v preiskovalni odbor za proučevanje manjšinskih pritožb. Razprave manjšinskega odbora se bodo nadaljevale v torek, t6rej v času pravega zasedanje Sveta Društva narodov. Zadnjo odločitev bo seveda izrekel Svet sam. Na današnji seji odbora Sveta je izjavil kanadski delegat Dandurand, ki se zavzema za zboljšanje manjšinskega postopka, da ne' more sprejeti izvajanj japonskega delegata Adacija, po kaierih naj bi se postopanje ne- koliko zbolšalo, vendar za ceno nekaterih velikih pogreškov in da mora staviti najresnejše pridržke. Slično se je izjavil tudi nemški delegat Schubert. Romunski delegat Titulescu, ki bi Adacijev resume rad sprejel, je izjavil, da bi to lahko storil, če bi Adacijevi predlogi tvorili nedeljivo celoto s poročilom trojice. Predlagal je, naj se poročilo še enkrat predloži onim vladam, ki so prevzele manjšinske obveznosti. Sledila je dolga razprava in končno je našel Briand izhod s tem, da je zahteval soglasnost. Berlin, 8. jun. (Tel. Slov.) List »Voz« repro-ducira neke izjave dr. Strcsemanna v San Seba-stisnii, češ da noče govoriti o manjšinskem problemu, ker ne pozna španskega stališča, ker ima tudi Španija manjšine, t. j. Katalonce in Baske. Ta objava je povzročila veliko pozornost, ugotoviti pa je, da dr. Stresemann ni govoril sploh z nobenim časnikarjem. Opazila se je izjava Pri-ino de Rivera, da jc ta izjava bila objavljena brez dvoma samo radi liberalne pogreške cenzure. Spričo svojega takta in diskrecije dr. Stresemann gotovo ni primerjal manjšinskega problema, kakor izvira iz mirovnih pogodb, s primeri iz Španije, kjer tega problema sploh ni. Verjetneje je, da je list sam položil dr. Stresemannu v usta to naziranje manjšinskega problema. Krvavi spopadi med akademiki in policijo Varšava. 8. jun. (Tel. »Slov.«) Na lvov-skem vseučilišču je prišlo včeraj do novih krvavih nemirov, ker so se nadaljevale demonstracije nacionalistov za izpustitev aretiranih dijakov. 2000 študentov je pod milim nebom priredilo protestno zborovanje, katero je policija hotela razpustiti. Študentje pa so stražo bombardirali s kamenjem in ranili več stražnikov. Prišlo je do dveurnega boja, v katerem sta bila dva študenta težko, 15 pa lahko ranjenih. Spopadli so se ludi poljski nacionalistični študenti z židovskimi in ukrajinskimi. Tudi pri tem spopadu je bilo več ranjenih. Zvečer ! so se v velikih množicah zbirali desničarski I šhidenti, katerim se je pridružilo tudi mnogo | občinstva iz predmestij. Nastopila je policija, ki pa je morala skleniti s študenti premirje, tako da se študentje razidejo, če se umaknejo policijske čete. Še do poznih nočnih ur so se ponavljali manjši boji. Rektorji Ivovskih visokih šol so v sktlpnem oklicu pozvali študente, da opustijo stavko in zopet pridejo na predavanja, ker se bi sicer visoke šole zaprle. Lvovski škofje so se zavzeli za študente. Notranji minister Skladkowski sam vodi preiskavo. V izjavi ugotavlja, da o namernem motenju katoliške procesije s strani židovskih šolarjev ne more biti govora, radi katerih so se začeli izgredi. Izjavil je, da bodo oblasti brezobzirno preprečile vsako ponavljanje nemirov. Trochi bi rad na Angleško Carigrad, 8. jun. (Tel. »Slov.«) Trocki je poslal danes Macdonaldu brzojavko, s katero ga radi nujno potrebnega zdravljenja in znanstvenega delovanja prosi, da naroči angleškemu konzulu v Carigradu, da mu dovoli potovanje na Angleško. Obenem je vložil tako pismeno prošnjo pri angleškem konzulatu v Carigradu. Angleški kralj pride na Češko Praga, 8. jun. (Tel. Slov.) Uprava zdravilišča Pistijan je prejela dopis telesnega zdravnika angleškega kralja, ali je dana možnost za bivanje angleškega kralja v tem zdravilišču. Uprava je odgovorila, da lahko da kralju in njegovemu spremstvu celo krilo hotela »Thermia« na razpolago. Prihod angleškega kralja je pričakovati koncem meseca junija. (Frankfurt a. M., Liebfrauenberg 37). V okviru te zveze silno mnogo dela tudi frančiškan p. Theofil Ohlmeier, ki s svojimi nedeljskimi mirovnimi shodi zelo popularizira delo zveze. Poleg te zveze obstojata še dve zvezi katoličanov in sicer Ernst Thrasoltsova »GroB-deutsche Volksgemeinschaft«, ki izdaja mesečnik »Vom frohen Leben« in pa katoliška Weltjugendliga. Poleg teh je še več mladinskih mirovnih organizacij, od katerih je zna-nejša organizacija, ki jo vodi N. Nikolaus Ehlen in Vitus Heller. V Franciji so po svetovni vojni nastale tri važnejše mirovne organizacije. »Ligue des Catholiques Fran^ais pour la Justice Internationale«, vodi mgr. Beaupin in ji je predsednik Louis Rolland. Za popularizacijo mirovne ideje je mnogo storila »Association Po-pulaire Chretienne pour la Paix«, ki jo vodi jezuit P. Valensin iz Lyona. Izdaja mesečnik »Bulletin Catholique International«. Najvažnejša in najdelavnejša je organizacija Marca Sangniera, ki je že 1. 1920 začel s svojimi nemško-francoskimi mirovnimi kongresi. Mirovni pokret, ki ga je vodil abbe Denaulier je moral v zadnjem času prenehati. V Belgiji se je nedavno ustanovila »Ligue des Catholiques Belges pour la Paix«, ki jo vodita dr. Viktor Lehmans in pa advokat Jurdaut. Na Nizozemskem je dominikanec p. dr. Langen-Wendels, ki je bil profesor na univerzi v Freiburgu, ustanovil mirovno ligo. Žalibog je voditelj lige p. Langen Wendels lani umrl. Na Angleškem deluje >-Catholic Council for International Relations«, ki je 1. 1925 organiziral mirovni kongres v Oxfordu. Na Poljskem je bila o veliki noči 1927 ustanovljena mirovna katoliška liga, ki jo vodi krakovski teološki profesor p. Jan Ro-storovski. V Ameriki "obstoja mirovna zveza katoličanov, ki je nedavno dala inicijativo, da naj vse obstoječe katoliške mirovne zveze sestavijo svetovno katoliško mirovno zvezo, — ab. Dr. Tuka ostane v zaporu Bratislava, 8. jun. (Tel. >Slov.<) Kakor pišejo listi, je višje deželno sodišče zavrnilo prošnjo dr. Tuke, da se izpusti iz preiskovalnega zapora. Ostal bo torej v zaporu do glavne, razprave, ki se bo vršila najbrže sredi meseca julija. Politični prepiri na Grškem Atene, 8. jun. (Tel. »Slov.«) Imenovanje Gonatasa za prometnega ministra je povzročilo pri rojalistih najhujšo ogorčenost. Dolžijo ga, da je bil 1. 1922. sokriv usmrtitve petih rojalističnih ministrov, med njimi Gunarisa in Hadjanestisa. Njegovo imenovanje je vojna napoved rojalistom, ki so že včeraj izostali od seje poslanske zbornice. Izjavlja se, da je Venizelos s tem uničil vsa prizadevanja za notranjepolitični sporazum. Venizelos je na to odgovoril, da rojalisti samo iščejo vzroka, da„ bi zopet lahko načeli vprašanje političnega režima. Drobne vesti Bukarcšt, 8. jun. (Tel: »Slov.«) V Bukare-štu se pričakuje danes prihod poslanika Da-ville, načelnika romunske delegacije v optant-skem vprašanju. Poročal bo vladi o poteku dunajskih pogajanj in dobil od vlade nove in-strukcije za njihovo nadaljevanje. V torek se bo vrnil na Dunaj. „Piskač se smeje" Snoči je imela ljubljanska drama čast, da je v navzočnosti avtorja prva uprizorila izvirno delo angleškega pisatelja Mr. Ilermona Oulda »Piskač se smeje«. Kljub pozni sezoni je to dejstvo privabilo številno občinstvo, ki je z zanimanjem in simpatičnimi čnvstvi spremljal« originalno dramatično delo. Lahko trdimo, da se je uprizoritev, ki jo je izdelal g. Ciril Debevec, lepo posrečila. Po drugem odmoru je občinstvo priklicalo pred zastor g. avtorja, ki je prejel velik venec in mnogo rož. O igri bomo obširno poročuli v prihodnji številki. Dan ruske kulture Včeraj, na dan, ko je ruski narod in z njim ves kulturni svet slavil jubilej rojstva velikega pesnika Puškina, se je zbrala tudi ljubljansk« ruska naselbina in z njo prijatelji ruskega naroda k malemu, intimnemu slavju. Slovesnost se je vršila v dvorani častniškega doma v vojašnici vojvode Mišica. Prisostvo-. vali so ji med drugimi tudi veliki župan dr. Vodopivee, zastopnik mestne občine direktor dr. Zarnik, univ. prof. dr. Grivec in dr. Ehrlich in drugi ter mnogoštevilni tukajšnji ruski emigranti in njihovi prijatelji. Slovesnost je otvoril predsednik ruskega kluba univ. prof. dr. B i I i m o v i č , ki je po* zdravil vse prisotne, omenjal pomembnost današnjega dne ter koncem govora vzkliknil Nj. Vel. kralju Aleksandru in Nj. Vel. kraljici; temu vzkliku so se odzvali vsi prisotni z navdušenjem. Za njim je predaval polkovnik Seljani« nov, ki je navajal statistiko o ruskih invali-dih-emigruntih. V svojem predavanju je s hvaležnostjo poudaril veliko skrb, ki jo goji naša država za te reveže ter Čehoslovaška. Zahvalil se je zlasti dvema osebama, ki sla v Ljubljani skrbela za ruske invalide: gospej dr. Jenkovi i» univ. prof. dr. Grivcu. Univ. prof. dr. Grivec je v svojem pozdravnem govoru izvajal: Na današnji praznik ruske kulture hofcm samo prav kratko izraziti svoje simpatije ruskemu narodu in ruski kulturi. Danes praznujemo rojstni dan največjega ruskega pesnika Puškina. To nas spominja znamenitega govora, katerega je pred 50 leti (leta 1880.) govoril ruski velikan Dostojevskij v spomin velikanu Puškinu. V tem Puškinovem govoru slavi Dostojevskij univerzalnost ruskega duha, vsečloveško ljubezen ruskega naroda, vse-človeško in vsezedinjajočo rusko dušo, rusko bratsko ljubezen do vseh narodov in vseh ljudi, veliko rusko poslanstvo za občno harmonijo, za bratsko soglasje vseh narodov v duhu Kristusovega evangelija. Dostojevskij je morebiti pretiraval, a izrekel je veliko idejo, ki bo vedno ostala dragocena — in naj je na videz še tako utopistična. Strašna katastrofa ruske revolucije, ki je skoraj dva milijona ruskega naroda izgnala iz domovine in razkropila po vsem svetu — ta strašna katastrofa in to strašno trpljenje ruskega naroda na poseben način pospešuje rusko univerzalnost, univerzalnost ruske kulture in ruskega duha. Trdno smo uverjeni, da bo veliki ruski narod iz te strašne nesreče izšel prenovljen in očiščen, da se bo resnično mogel približati onemu idculu, ki ga je tako ognjevito slavil Dostojevskij v svojem Puškinskem govoru. Trdno smo uverjeni, da se bo ruski narod po tolikem trpljenju usposobil, da bo mogel pospeševati mir med narodi, spravo ined stanovi, krščansko univerzalnost in edinost. Ruski narod in ruska kultura si osvaja simpatije vseh narodov. Posebno se mali slovanski narodi še vedno s simpatijami ozirajo k ruskemu narodu in k ruski kulturi in pričakujejo, da bo prenovljeni ruski narod pomagal uresničevati idealno spajanje narodne individualnosti in mednarodne vesoljnosti in vesoljne krščanske edinosti. V tem duhu izražamo svoje simpatije velikemu ruskemu narodu in se klanjamo velikanom velike ruske kulture, klanjamo se velikim ruskim glasnikom pravičnosti, ljubezni, sočutja in bratstva v duhu Kristovega evangelija. Univ. prof. dr. Tasič je predaval v stikih nied rusko in jugoslovansko kulturo, zlasti srbsko. Največji ruski vplivi se poznajo zlasti v srbski cerkvi in literaturi. Drug del večera je obsegal razne pevske in recitacijske točke. Nastopili so s solistovski-mi točkami gospa Asejeva, gospa Popova, gospod Make in gospa Nablocka. -, , Dunajska vremenska napoved. Severne Alpe: različno oblačno, morda nevihte, toplejše, boljše vreme. Južne Alpe; Večinoma jasno, možnost neviht, topleje. Novosadska vremenska napoved. Večinoma vedro. Slabi vetrovi. Temperatura se bo zvišala za tri stopinje. Najvišja temperatura bo v Skoplju in sicer 28 stopinj. J\a / / ajje novega Koledar Nedelja, 9, junija. 3. pobink. Primož in Felicijan. — Pondeljek, 10. junija. Margareta. Bogomil. Mladinsko zavetišče na Viča Za otvoritev dno 0. junija 1929. Mladinsko zavetišče deluje na Viču že celih oseinuajst let. Vincencijeva konferenca sv. Antona ga je ustanovila dne 2. aprila 1911. Nujna potreba tamošnjega kraja je ta dobrodelni zavod poklicala v življenje. Vič se nahaja tik glavnega mesta Ljubljane. Prebivalstva šteje okrog 7000. Po veliki večini so v njem zastopani delavski sloji, kmečkih posestnikov-ima zelo malo. Vsled tega vsako jutro odhite stariši za vsakdanjim kruhom v razne tovarne in se vračajo zvečer, nekateri za nekaj časa tudi opoldne. Njih otročiči so potemtakem največkrat prepuščeni samim sebi, so brez prave hrane, varstva in vzgoje. Da bi se tej občutni rani industrijskega kraja vsaj deloma odpomoglo, je Vincencijeva konerenca na Viču takoj pri svoji ustanovitvi sklenila, da poskrbi za mladinsko zavetišče. Za to potrebne prostore je vzela v najem v Društvenem domu in poklicala sestre redovnice, ki naj bi oskrbovale delavsko deco. Začetek je bil storjen. — Zjutraj so otročiči prihajali v zavetišče, dobivali opoldne hrano, šoloobvezni se pripravljali za šolo, zvečer pa zopet odhajali na svoje domove, oziroma so prihajali domači ponje. S tem se jih je zavarovalo pred potepanjem in poskrbelo, da so imeli potrebno nadzorstvo, vzgojo in prehrano. — Proti mali odškodnini so bili otročiči deležni teh dobrot, njih stariši so pa brez skrbi prenašali težo dneva pri svojem poslu. V teh letih je bilo v zavetišču oskrbovanih največ 80 otrok na dan, najmanj pa 45 in to ob počitnicah, ker mnogi stariši pošljejo otroke k svojim sorodnikom na deželo. Ker prebivalstvo na Viču zelo hitro narašča, Vincencijeva konferenca ni mogla ugoditi vsem starišem, zlasti še ni mogla sprejemati dojenčkov in pa takih, ki bi v zavetišču v slučaju potrebe tudi prenočevali. — Dosedanji prostori so postali pretesni in potrebam časa niso več odgovarjali. Te okoliščine so prisilile delavne čane Vincenci-jeve konference, da so se ojunačili ter leta 1927 kupili staro Ločnikarjevo hišo z obsežnim vrtom za 184.000 Din. Po spretni roki g. domačina profesorja srednje tehnične šole v Ljubljani ing. Rudolfa Škofa in pod njegovim modrim stavbenim vodstvom se je to poslopje prezidalo v lep, prostoren mladinski dom, ki odgovarja vsem modernim napravam in higijenskim predpisom. V njem je napeljan vodovod, opremljen je z električno razsvetljavo, preskrbljen s kopalnico, pralnico, vodo-grelno napravo itd. ter ima tudi prostorno igrišče. Z eno besedo: vso udobnost nudi svojim mladim gojencem. G. dr. Brecelj, strokovnjak v tem pogledu, se je pri svojem nedavnem obisku zelo pohvalno izrazil o mladinskem domu na Viču. Zavod ima skupno 14 sob, med njimi 3 spal. niče s 30 posteljami, obednico, učne in dnevne sobe. Te prostore so otročiči zasedli meseca januarja tega leta. Točasno imamo v zavetišču 90 otrok, ki samo podnevi bivajo v njem, v popolni oskrbi pa imamo 6 dojenčkov in 9 otrok sirot. čč. ss. usmiljenke z vso vnemo in mateiinsko ljubeznijo negujejo izročeno deco. Skrajno uboge iz domače občine sprejemamo tudi brezplačno v zavod. Za tuje otroke se je treba pismeno ali ustmeno zgla- JVa potovanju in na počitnicah rabite vedno praktično Napolnilno pero in Evercharp šepni svinčnik. Polnilna peresa najboljših angleških in ameriških tvrdlc priporoča tvrdka ||0nCje siti pri voditeljici mladinskega zavetišča ali pa pri predsedniku Vincencijeve konference na Viču. Šoloobvezni lahko obiskujejo domačo osem-razrednico, lahko pa tudi hodijo v ljubljanske šole, vsaj je Vič pičle pol ure oddaljen od Ljubljane. Dne 9. junija bo novi dom slovesno blagoslovljen. Ob tej pomenljivi uri kličemo: Karitas, ki se ni vstrašila velikih žrtev in bremen, je zgradila mladinsko zavetišče, ta karitas bo v njem žarela v tem sijajnejši luči, čim večje bo število onih, ki bodo to karitas kazali v dejanju do najmlajših naših bližnjih — do delavskih otročičev. Vseučilišhe slovesnosti Program svečanosti ob desetletnem jubileju slovenske univerze. Teden od 9. junija do 16. junija je posvečen proslavi desetletnega obstoja slovenskega vseučilišča. Danes, 9. junija ob pol dvanajstih dopoldne je slovesna otvoritev razstave vseh akademskih kulturnih in strokovnih društev na tehniki. Ta razstava je odprta ves teden do vključnega 16. junija in sicer dop. od 9—12 in pop. od 14 do 18. 10. junija. Ob 8 zvečer koncert akademskega pevskega zbora pod vodstvom pevovodje g. Marolta v veliki dvorani »Uniona«. 11. junija. Ob 17 pop. svečana skupščina Sveta slušateljev ljubljanske univerze v zbornični dvorani na univerzi. 12. junija. Ob 17 pop. recitacijska prireditev akademikov v zbornici na univerzi. 13. junija. Vodstvo po razstavi na tehniki. 14. junija. Slavnostno zborovanje akademikov in slovenske javnosti v veliki dvorani »Uniona«. Začetek ob 18. 15. junija. Popoldne tekme akademskih reprezentanc Belgrada, Zagreba in Ljubljane. Zvečer ob 8 v drami Leonid Andrejev: študentovska ljubezen. Igrajo akademiki. 16. junija. Zaključek tekem s štafetnim tekom skozi mesto. Zvečer veselica v hotelu sTivoli«. Ob 60 letnici ptujske gimnazije Ptujska gimnazija slavi danes 60 letnico svojega obstoja. Kratek zgodovinski pregled nam nudi sledečo sliko: Ko se je v šestdesetih letih prošlega stoletja začelo ustavno življenje v Avstriji, je oživelo tudi prosvetno gibanje. L. 1864. je mestni odbor sklenil, naj se ustanovi v Ptuju srednja šola. Štiri leta pozneje je sprejel deželni odbor predlog, da se ustanovi v Ptuju deželna realna gimnazija. Dne 26. julija 1869 sta sklenila mestna občina ptujska iu štajerski deželni odbor pogodbo glede plačevanja učiteljev, oskrbe in vzdrževanja prostorov in učil. 1. oktobra 1869 se je otvoril prvi razred ptujske nižje realne gimnazijo s 46 učenci. Devet let pozneje se je izpremenila gimnazija v čisto humanistično. Po dolgih naporih merodajnih faktorjev in zlasti mestne občine v Ptuju se je nižja gimnazija razširila v višjo. Po prevratu se je s šol. 1. 1S19-20. izpremenila ptujska gimnazija v realno gimnazijo s francoskim jezikom namesto grškega. Dokler je bila gimnazija še nižja, so imeli večino slovenski dijaki in je bilo zadnje leto 1897-98 izmed 97 dijakov 57 slovenskih in le 39 nemških. Pozneje so pa slednji po številu od leta do leta naraščali, dočim so slovenski dijaki leto za letom padali, tako da izkazujejo 1903-04 najnižje stanje, ko je bila eni 184 dijakov saino 24 Slovencev Povod in razlog za to je bila izrazito nemška tendenca zavoda, ki je že ob sprejemu Slovence odklanjala in v višjih razredih po profesorjih »čistila« tako radikalno, da je bilo slednjič celo voditeljem nemškega gibanja preveč. Zato so ustanovili posebno pripravljalni«) za slovenski gimn. naraščaj 1905-06, ki pa slovesa slovanofobstva zavoda ni mogla para-lizirati. Šele po prevratu so začeli slovenski dijaki zopet posečati zavod in danes daleko nadkriljujejo po številu dijake druge narodnosti. Po prevratu so prevzeli pouk izključno slovenski profesorji. Gimnazija šteje med svoje bivše gojence veliko število znamenitih mož, tako med drugimi: Ur. Antona Korošca, ministra prometa, dr. Matijo Murka, vseuč. prof. v Pragi, dr. Balduina Sario, vseuč. prof. v Ljubljani, Ksaverja Meška, pisatelja in župnika v Selali pri Gradcu, in mnogo drugih slovečih imen med Slovenci. Zavod šteje sedaj 17 učnih moči pod ravnateljstvom dr. Josipa Komljanca ter 300 dijakov in dijakinj, šolsko zgradbo in učila vzdržuje mestna občina. V njeni upravi je tudi moderen Dijaški dom tik gimnazije, ki ima prostora za sto gojencev. V zadnjih letih in tudi sedaj ob pomembnem jubileju ptujske gimnazije prihajajo v javnost glasovi o njeni redukciji. Toda v Ptuju mora ostati neokrnjena, [»polna gimnazija, ker ne gre, da bi y lastni državi propadel zavod, ki je v teku svojih šestdesetih let dokazal življenjsko možnost in se prav sedaj po vojni stalno množi in krepi. Zato velja prav sedaj želja, ki jo izraža pesnik Meško v svojem prologu k slavnosti šestdesetletnice: Ti naša alma mater — ti naša mati, živi, cveti, bodi nam zatočišče slovenske bodočnosti Ptuja in širne, lepe okolice, Dravskega polja, SloVenskih goric in naših Haloz! Bled - poletna prestolica Bled, 8. jun. V čaru pomladnih noči, jutrov in otožnih, sa-njavih mrakov pod večer sc vse bolj zbirajo gostje od vseh strani sveta v tem kotičku slovenske zemlje; prihajajo vsak dan, pa spet odhajajo — prav stalnih gostov za daljšo dobo še ni. Skoraj se bo na Bledu pojavi! naš vladar, Nj. Vel. kralj Aleksander I. Za njegovo bivanje je v dvorcu že vse pripravljeno. S listini dnem pa pride tudi čas, ko se bo pravzaprav vse težišče in gibanje državnih poslov preselilo na Bled. Na Bled bo prišel ves naš diplomatski kor. Razen tega bo za časa kraljevega bivanja stalno na Bledu večje število drugih odličnih gostov iz domovine in inozemstva. Lahko rečemo, da bo v poletju na Bledu zbran domala cel kontinent! S takšnim razvojem stvari pa nujno hiti tudi razvoj potreb in zahtev. Čim širši krog gostov, toliko več potreb, zahtev. Jasno! Zahteve gostov, odnosno letoviškega sveta so sploh iz leta v leto večje, obsežnejše. Bled je sam na sebi gotovo silno privlačna točka. Toda človek, ki je videl mnogo sveta in mu pri uživanju zemeljskih dobrin sploh ni sile, niti nima kakšnih zaprek, kamor skrbi — in le takšni ljudje v pretežni večini tvorijo boljši krog letoviščar-jev na Bledu — takšen človek se torej prav kmalu naveliča še takšne lepote kraja, ako mu ta kraj razen prirode same nima kaj drugega nuditi! Vsak, še tako malo razvajen človek si želi spremembe! Zakon narave je tak in po njem se je treba vsak čas ravnati. Tudi Bled se mora temu pravilu prilagodili: gostom je ireba spremembe, razvedrila. Bled mora svoji publiki nuditi zlasti priliko športnega udejstvovanja. Pa saj Bled ve, kaj mu je dolžnost! Ze v zimi se je vrgel za gornjo parolo. Ustanovljen je bil športni klub, ki je svojo agilnost v obilni meri dokazal s tem, da je koj v prvih mesecih obstanka zgradil dvoje skakalnic. Jutri, v ponedeljek pa bo isti klub začel graditi v Žaki svoj športni Stadion. Načrte je napravil ing .Janša, ki bo tudi vodil vsa dela. V Zaki se bo napravilo konjsko dirkališče, 10 metrov široko ter približno 1000 metrov dolgo v obliki osmice. V sredini bo v obliki elipse prostor za lahko atletiko; predvsem tekališče, nogometni in hazena prostor. Stadion bo dograjen kmalu. V avguslu se bodo na konjskem dirkališču že vršile konjske dirke; 11., 15. in 18. avgusta. Mariborčani in Ljutomerčani so se tozadevno že pogodili za prostor na Bledu. Takšne dirke ne bodo služile le tujcem v razvedrilo, marveč imajo tudi drugo dobro stran: dvigajo vtiemo za gojitev plemenskih konj. Znano je, da se za takšno prireditev zanima cela Slovenija! — Obenem s konjsko dirko bo tamkaj istočasno prirejena tudi razstava goveje živine. Novi Stadion se bo prav lepo izrabil ludi pri-hodnjo zimo, ko se bodo prvič v naši državi vršile mednarodne smuške tekme. Tedaj se bo na konjskem dirkališču lahko vršil skykjoring; na nogometnem . pa bo možno napraviti umetno drsališče. Obenem 1 V času poletnega oddiha Vam Vaše lahke obleke ni težko obdržati sveže in čiste, ako jih perete v Lux- milu v luskah. se bo na isleni prostoru lahko vršil hockey na ledu. S tem bo Bled gotovo prav lepo in dobro zastopal svojo domovino napram tujemu svetu, zlasti napram športni publiki, ki sc bo iz vseh držav zbrala na prireditvi. Športni klub na Bledu je za zgradbo Stadiona dobil za prvo silo od domačih hotelirjev 100.000 Din kredita. Ostali denar pa bo seveda šele treba iskati! F. S. Drzen roparski vlom v Goričanah Medvode, 8. junija. V minuli noči od petka na soboto so doslej neznani storilci vlomili v trgovino Kokalj v Go-ričanuh prioMcdvodali. Posiužili se pa niso kot običajni vlomilci in tatovi ponarejenih ključev ali svedrov. Vdrli so v trgovino na ta način, da so kratkomalo izkopali v zidovje tik pri viatih luknjo, ki jo bila tako velika, da so drz-neži z lahkoto zlezli skozi odprtino v notranje prostore trgovine. Očividno so bili dobro poučeni o razmerah. Odnesli so raznega inanufuk-turnegn in drugega blaga za nad desettisoč dinarjev vrednosti. Orožništvo sc pridno priza-deva, da izsledi vlomilce. Med. univ. dr. France Pavlovčic specijalist za zobne in ustne bolezni, sc je preselil in ordinira sedaj redno vsak delavnik od 8 do 12 in od 14 do 18 v Ljubljani, Pražakova ulica št. 11, I. nadstropje, poleg Miklošičeve ulice. | na? Današnja nedelja zadnji dan velesejma. Priložnostni naftupi. — Koncert godbe Dravske divizijske oblasti. ] Romanus: G. Miško in artist Pred dobrim mesecem se je vselil gospod Miško v svojo novo hišo. Ksenija, njegova dobra ženica, je lastnoročno uredila novo stanovanje po svojem okusu in razvrstila dragoceno, starinsko pohištvo iz časa Ludovika XIV. z občudovanja in hvalevrednim poznavanjem zgodovine. Še vedno sladak in omamljiv poljub, kakršnega je znal dati samo gospod Miško, ji je dokazal, da je njen možiček zadovoljen z njenim okusom. Iz usmiljenja sta kmalu po vselitvi oddala Še dokaj čedno stanovanje v najem revnemu artistu. Precej časa sta živela nemoteno in uživala sadove dobroidoče trgovine in rodovitnih po-sestev. Gospa Ksenija je običajno prebirala modne vesti iz najraznovrstnejših modnih žurnalov, dolgčas si je preganjala včasih s preizkuševalcem gibkosti svojih nežnih prstov na klavirju, njeno najljubše opravilo — poleg čitanja obilnih pisem — pa je bilo slikanje. »Ti imaš talent za slikanje,« ji je večkrat dejal gospod Miško, zlasti kadar je bil dobre volje. »Ko bova prisiljena služiti si svoj kruh s svojimi rokami, nama bo tvoj slikarski talent lahko zelo koristil.« »Nc norčuj se. Nc veš, ali ne bova prisiljena živeti baš ob mojem slikarskem talentu.« »Ob tvojem talentu že, toda s tvojim talentom, tega naju pa Bog obvaruj.« Tako sta pogostokrat zaključila pogovor o slikarskem talentu gospe Ksenije. Nič ni motilo njune sreče, nič ni motilo njunega zadovoljstva. »Kaj ti je, dušica? jc vprašal nekega dne gospod Miško svojo ljubljeno Ksenijo, ki jc vidno razburjena odložila neko pismo. »Tu imaš. Poglej. Citaj, kaj nama piše najin najemnik, artist.« Gospod Miško čita: Vsega spoštovanja vredna gospa, blagorcdni gospod! Težak je moj poklic. Morda bolj, kakor si mislite. Popolnoma zmučen se vračam v zgodnjih jutranjih urah iz varieteja in ko bi se rad nekoliko odpočil, ne morem iz vzrokov, ki so Vam gotovo dobro znani. Vem, da lega ne delate namenoma. Zato Vas prosim, imejte usmiljenje z menoj. Se priporočam Vašemu usmiljenju in prosim, da blagovolite sprejeti izraze ... Jean Latruit, artist. »Kaj naj to pomeni? Česa želi ubogi artist od naju? Zakaj ne more spati?« * Tri dni nato je sledilo pismo, ki jima jc pojasnilo, zakaj ubogi artist ne more spati: Vsega spoštovanja vredna ... Ne mogel bi verjeti, da mi namenoma ne dovolite vsaj par ur spanja. Toda ta misel sili v moje možgane. Prosil sem Vas že, toda zdi se mi, da je moja prošnja naletela na gluha ušesa. Možno pa je, da se je moje prvo pismo izgubilo. Zato Vas ponovno prosim: dajte mi, da sc odpočijem! Moj poklic mi ne dovoljuje spanja po noči, zato moram to storiti takrat, ko drugim srečnim Zemljanom sije lepa solnčna luč. V poslednjem času pa mi niti to ni več mogoče. Grozen hrup in ropot, ki ga povzročate nad menoj, mi ne da zatisniti oči. Prepričan sem, da tega ne delate namenoma. Prosim Vas, upoštevajte moj poklic. Blagovolile sprejeti... Jean Latruit, artist. Gospod M#iško in gospa Ksenija sta se spogledala. »Kakšen hrup, kakšen ropot? Ali nc bom smela niti na klavir igrati?« Vendar sta sklenila hodili odslej po prstih in Ksenija je žrtvovala prijetne urice, ki jih je preživela ob klavirju, ubogemu artistu. Kmalu nato sta zopet prejela od artista pismo, v katerem ju je prosil in rotil, naj vendar prenehata s tistim strašnim ropotom, ki pričenja vedno v trenutku, ko se on odpravlja k počitku. V nasprotnem slučaju si mora pač poiskati mirnejše stanovanje. Upa pa, da mu tega ne bo treba storiti. »K njemu pojdem in povprašam, kaj in kakšen hrup mu delava.« »Ne boš se poniževala. Ako mu kaj ni prav, naj se blagovoli potruditi k nama.« Ljubeznivemu pogledu zakonske družice se je moral gospod Miško pokoriti in — udal se je. »Ali, kako ste ljubezniva, milostljiva gospa. Saj sem prepričan, da tega nc delate namenoma. Toda jaz med takim grozovitim ropotom nc morem spati.« »Saj midva ne delava nikakega ropota. Preproge imava, po prstih hodiva, klavirju sem se odpovedala; hočete še več od mene?« »Samo miru in nič ropota, milostljiva. Ne morem si razlagati tega ropota. No, upam, da odslej tega nc bo več. Še enkrat: oprostite. Nameraval sem vas osebno prositi, pa si nisem upal. Sedaj sem pomirjen in sc zahvaljujem za naklonjenost.« Pismo, ki jima ga jc pisal artist čez dva dni, ju je spravilo popolnoma iz ravnotežja. Gospod Miško je razburjeno hodil po sobi, Ksenija ni vedela, kaj bi. Šla sta k artistu. »Gospod! Ali hočete, da se izseliva, ker vi ne morete spati? Ali naj midva celo in cel dan leživa? Sicer pa, ako niste zadovoljni s stanovanjem ...« »Ah! nikakor nc! Vendar si nc morem tega razlagati. Ako mi pa ne verjamete, sc lahko sami prepričate. Vsako jutro, takoj ko ležem v posteljo, ekrog pol petih, pričenja nad menoj tisti strahoviti ropot. V varijeteju so že opazili, da izgubljam na svoji spretnosti. Seveda, ko pa nisem že teden dni zatisnil očesa.« »Res ne vem, kaj jc vzrok temu ropotu,« je rekel že nekoliko mirnejši gospod Miško, kateremu se je ubogi artist zasmilil. »Ako dovolite, se jutri sama prepričava, da vidiva, kaj je na vsem tem rcsnice. Ob pol petih, kaj ne? Na svidenje.« * Ob pol petih sta že čakala v artistovcin stanovanju. Artista še ni bilo iz varieteja. Preteklo je pet, deset minut. Naenkrat je zaropotalo, kakor bi kdo prevrnil omaro. Vedno večji je postajal ropot. »Slišiš, Ksenija?« »Kakor da razmetavajo najino pohištvo.« »Zdi se mi, kakor da sc pretepajo.« »Ah, ubogi artist! V takem res ni mogoče spati. Morda pa so ... duhovi!?« »Larifari.« Nekaj časa sta poslušala zbegana, preplašena. Nato sta otipavala stene, pregledala strop. Našla nista ničesar. Dve uri je trajalo vse skupaj. Potem jc utihnilo. »Poglejva, morda najdeva v stanovanju rešitev te zagonetke.« Neodločno sta stopala po stopnicah. Pred vrati sta obstala in prisluhnila. Končno se je gospod Miško ohrabril, krepko stisnil kljuko, pritisnil, odločno odrinil vrata, vstopil, dva, tri korake, nato pa zakrilil z obema rokama po zraku. Kolena so se mu šibila. Ksenija mu je hitela v pomoč. Toda že po tretjem, morda četrtem koraku je obstala, sicer tako lepe oči so sc zavrtele, kakor da so vsi vidni živci popustili in padla je nezavestna svojemu ubogemu možu v naročje. Soba, celo stanovanje je bilo popolnoma prazno. Brez najmanjšega kosa pohištva. »Ubogega- artista nista viaeia nikuai več — in svojega pohištva tudi ue. Od solnca zasorclo zdravo kožo hočete Imeli I Zato na- drgnite svoje telo z ^IVEA-CRENE In nato ven v naravo, zrak in solnce. Nivea-Crema pospešuje zagorelost potom solnfnih žarkov in zmanjšuje nevarnost bolestnih solnčnih opeklin. Ali sulno mora biti Vaše lelo. Ne smete je nikdar mokrega izpostaviti solnčnim žarkom. In zmeraj prete nadrgniti. Samo Nivea-Crema vsebuje za nego kože notrebni cucerit in v tem tiči njen učinek. 020 po Din .V—, .V-, 10- in 22.—. Tuhe iz Čistega kositra i>o Din D'- in 14'—. Osebne uesfi ic Himen. Poročila sta se g. Karel Hanipel in gdč. Marica Ribarič iz ugledne rodbine Ri-baričeve v Ljubljani. Poročil ju je g. pater dr. Roman Tomiuec. Kot priči sta bila nevestina brata g. prof. Miho Ribarič in clr. ing. Ivo Ribarič. Bilo srečno! ic Za učitelje(iee) so imenovani: Trotošek julij na Bizeljskem. AVinkler Vaelav v Vel. Podlogo, Kobilca Rudolf na Bledu, turk Josip v St. Rupertu, Čemele Božidar v Zagorju, Za-vršnik Albin v Hrastniku, Costa Anton v Blan-ci, Skubic Vinko \ Kapelah, Kokalj Franc v Sodražici, Babnik Ivan na Jančah, Ambrožic Ladislav v Žužemberku, Vertačnik Milan pri Sv. Trojici, Strchovec Franc v Starem trgu, Čebohin Franc \ černiči vasi, Žitnik Maks v Reki nad Laškim, Mokorel Viktor v Kropi, Plevelj Viktor v Kočevski reki, Lalberger Bogomir v Trbovljah, Ponikvar Stanislav v toplicah pri Zagorju. Babnik Josip v Šmarju, Vertačnik Ivan v Selcih nad škofjo I.oko, Matkovie Dragotin za veroučitelja v Kočevju, Ilrovat Stanko pri Sv. Urbanu pri Ptuju, Zorn Jožef v Račjem, Zupančič Rudolf pri Sv. Antonu v Slov. goricah, Prah Karel v Svetinjah, Uran Jožef v . Novi cerkvi, Kump Boris v Jarenini, Šinigoj ! Boris v Gaberju, Kotnik Franc v Vučji vasi, j Debenak Audrej pri Sv. Marjeti pri Ptuju, Merlak Antonija v Kapci, Perčič Roza pri Sv. j Rupertu pri Celju. Podboj Veronika pri Sv. Bolfenku na Kogu. Rutter Marija pri Sv. Rupertu v Slov. gor.. Nage le Terezija v Prevorjah, Bizjak Ivana v Veliki Poljani, tirleb Ncza v Kapli, Cverlin Agneza v Dobju, Kaiser Marija v Gomilici, Kos Cecilija v Narapljah krule Vekoslava v Dobju, Kukovičič Ljudmila v Olimlju, Kunst Angela v Križevcih, Pavline Ana v Novi cerkvi, Pasch Krnu v Gancanih, Praznik Jožefa v Kupšincih, Zidanik-Šinkovec Anica v 'ertoči, Koželj Marija v Kramarovcih. ic Iz železniške službe: Premeščeni so: uradnik II kat. 4. skup. Vedernjak Maks, prom. uradnik, Ptuj v Maribor gl. kol.; uradnika 111. kateg. 5. skup. Vodišek Maks, admin. uradnik, p. s. Ljubljana gl. pr. k gradbenemu odeljenju direkcije; Žlebnik Franc, nadzornik proge, p. s. Ptuj k p. s. Celje; poduradniki 11. kateg. 1. skup. Prodnik Baltezar, sprevodnik, Velenje v Zidani most; skupine: Rap Alojzij, skupinovodja, p. s. Zidani most k p. » Maribor £1. pr.; Lesjak Franc, zapisov, voz, Zalog v jubljano gl. kol. — Nastavljeni so za poduradnike U. kateg. 3. skupine: Ulčnik Mihael, Sprevodnik tov. vi. Maribor gl. kol.; Štan-cer Feliks, sprevodnik tov. vi. Maribor gl. kol.; Veingerl Blaž, sprevodnik tov. vi. Maribor gl. kol.; Meze Ivan, sprevodnik tov. vi. Ljubljana gl. kol.; Rojko Josip, nakladnik, Maribor gl. kol.; Rukli Janez, sprevodnik tov. vi. Jesenice; Kojc Jožef, sprevodnik tov. vi. Maribor gl. kol.; Flis Anton, sprevodnik tov. vi. Zidani most; Oman Jožef, nakladnik, Maribor gl. kol.; Korže Martin, sprevodnik tov. vi. Zidani most; Auer Štefan, voz. zapisovalec, Maribor gl kol.; Ko-lenc Florijan, sprevodnik tov. vi. Zidani most; Baumgartiier Feliks, sprevodnik tov. vi. Zidani most; Praintz Franc, sprevodnik tov. vi. Ljubljana gor. kol.; Tajnikar Viktor, sprevodnik tov. vi. Maribor gl. kol.: Krempel Anton, sprevodnik tov. vi. Maribor gl. kol.; Ornik Adolf. 6prevodnik tov. vi. Maribor gl. kol.: Krajnc Alojzij, premikat, Maribor gl. kol. — Upokojeni so: poduradniki 1. kateg. 1. skupine: Vertnik Franc, sprevodnik vlakov, Rogatec; Florjane«: Tvari, skladiščnik. Maribor gl. kol.; Žagar Blaž. skladiščnik, Maribor gl. kol.; poduradniki II kateg. t. skupine: Jernejčič Franc, prog. čuvaj. p. s. Ljubljana gl. pr.; Grndišnik jakob, kretnik. Vnhred Marenberg: Dremel Vincenc, premikač, Zidani most; Žabkar Josip, vratar, Maribor gl. kol.; Šraniol Anton, premikač, Zidani most; Schwarz Josip, strojni kurjač, kur. Maribor; služite! j 1 skupine: Ješovnik Alojzij, svetilničar, Maribor gl. kol. — Služba je prestala uradniku III. kateg. "5 skup. Meze Ivanu, prom. uradniku Škofeljca in uradnici III. kat. 3. skup. Plestenjak-Ložar Angeli, admin. uradnici, kur. 1. Ljubljana gl. kol. — Ostavko n a službo je podal Klemonc Franc, prom. dnevničar, Mcd\odc. Osiaie vesli ic Vinccncijeva konferenca in zavetiški Otroci na Viču pričakujejo danes svoje prijatelje ter Vincencijeve brate in sestre. Vsem dragim gostom domačim in tujim kličejo iz srca: Dobrodošli pri naši slovesni otvoritvi mladinskega zavetišča in pri naši prireditvi v Društvenem domu. Na veselo svidenje ob pol-treh popoldne na Viču. ic Slovstveno nagrado v znesku 10.000 Din ponovno razpisuje Prosvetna zveza v Ljubljani za ustrezajoče drainatsko tlelo: ljudsko igro, namenjeno v prvi vrsti za uprizarjanje na podeželskih odrih, prosvetnih, izobraževalnih in bralnih društvih. Rokopisi naj sc pošljejo na naslov: Prosvetna zveza v Ljubljani, Miklošičeva cesta 3 in sicer do t. maja 1930. Rokopisi sami naj bodo anonimni, svoj naslov prilože pisatelji rokopisu v zaprti kuverti, na katero naj zapišejo naslov ]>os]anega spisa. Nagrajena igra bo izšla v tisku, ostale bodo vrnjene pisateljem. Vposlane spise bo ocenjevala posebna za ta slučaj izbrana jurv. ic 10 letnica zagrebške pedagoške šole. Koncem letošnjega leta bo preteklo 10 let. odkar obstoja Višja pedagoška šola v Zagrebu, katera je dala doslej okrog 600 učiteljev meščanskih šol in učiteljišč, pa lepo število šolskih nadzornikov. To je naš najstarejši zavori za višie izobraževanje učiteljstva. dokler so mu zaprta vrata univerze. »Društvo slušateljev Višje pedagoške šole v Zagrebu« namerava ob proslavi 10 letnice izdati almanah, v katerem bodo izšle razprave iz teoretične in praktične pedagogike, daljo razprave iz posameznih strokovnih predmetov in statistično poročilo o šoli. Poživljamo vse absolvente k sodelovanju in prosimo, da pošljejo svoje prispevke najkasneje do t. oktobra t. 1. »Društvu slušateljev Višje pedagoške šole« (Redakcijski odbor). j Zahvala. Ob priliki najine 40 letnice poroke in 40 letnice obstoja trgovine sva prejela toliko častitk od raznih strani, da je nemogoče, zahvaliti se na vsako posamezno. Hvala prisrčna vsem gratulantom! Martin in Celestina F reče, Stara vas, Bizeljsko. ic Ali še niste pozabili, da sta v maju izšli dve številki »Ilustracije«, 4. in še 3. (velesejm-ska)? Obe bogato ilustrirane in z izbrano vsebino bosta gotovo ugajali vsakomur. Če se še niste naročili, storite to nemudoma. Celoletna naročnina 100 Din, polletna 53 Din, posamezne številke po 10 Din v vseh trafikah in knjigarnah. Uprava »Ilustracije«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica b-UI. i: Pri Sv. Duhu ob Bohinjskem jezeru je sv. maša ves junij vsak dan ob 7. ob nedeljah pa ob osmih ic Alkohol, nezmernost, razuzdanost in žalost, so pojavi, ki se rode drug ob drugem. O tem bo pričal šestdejanski film »Alkohol«, predvajan danes ob 11., 16. in pol 18. uri v predavalnici Higijenske razstave na velesejmu v Ljubljani. Cigan prodal 130.00(1 Din v vreči. V vasi Majurec pri Križevcih se je pripetila te dni neverjetna zgodba K m keniu premožnemu jTruntarju je prišel cigan Branko Djurdjcvic in mu ponudil na prodaj vrečo z besedami: »V tej vreči imam 130.000 dinarjev, dam pa vse skupaj /i 6000 Din, ker sem denar ukradel iu se bojim. da me ne ujamejo.« Kmet je mislil, da bo napravil dobro kupčijo in je ciganu odštel 6000 dinarjev, ko pa je odprl vrečo, je našel v njej res nekaj stotakov in nekaj kovačev, ostalo pa j ■ bil sam navaden papir. Zadeva je prijavljena policiji, ki je goljufivega cigana že prijela. ic Eksotične tire, v prvi vrsti papige so goto-so poleg cvetlic najlepši okrasek vsakega doma po živi harmoniji svojih barv, ljubkem obnašanju in prijaznosti. Letos si jih ima vsak v njihovi pestri raznoličnosti priliko ogledati na velesejmu v posebnem paviljonu. Tu vidimo zelene amaconks, rožnatega kakaduja, vsevrste sitihe, največ pa ma- i lih valovarjov fWellensittich, melopsittaccus), pa- j tudi izredno redko s svetloplavo osnovno barvo. | Te tiče so zato posebno priljubljene, ker so zelo ; snažne, popolnoma domače in se zelo rade parijo j in gnezdijo, ne da bi delale velike sitnosti. Vidimo pa tudi eksotične male tiče iz Afrike, ki so po barvi in obliki rariteta. kitajske šlavčke itd., kakor tudi opice. Morejo se te tiče dobiti tudi sicer izven velesejma pri g. Vidmarju, peku v Zeleni jami v Ljubljani. ic Oče zaklal lastnega otroka. Zagrebška policija je aretirala nekega Antona Mikuletiča. doma iz Kopra v Istri. Mikuletič se je pred 13 meseci v Istri oženil, zašel pa je kmalu v veliko bedo. Ko je žena porodila sina. je v obupu odnesel otroka v gozd. ga tam zaklal in zakopal. Nato sta zbežala oba z ženo preko meje na Hrvatsko. Toda nekdo je v Istri ovadil vso stvar italijanskim oblastem, te pa so opozorile na Mikuletiča jugoslovanske oblasti. Mikuletič je bil aretiran in je zločin priznal. Izročen je bil sodišču. •fr Hercegovini groze kobilice. Kakor poročajo iz Mostarja. so se letos pojavile v Hercegovini kobilice in sicer v enakih množinah, kot pred nekaj leti. Sedaj so sc najprej pojavili v stolaškem okraju in sicer v vaseh Trijebuje, Alješivac in Crnici. Kobilice so šc nerazvite in ne povzročajo velike škode, dasi jih je mnogo. Kobilice se premikajo proti vzhodu. Kobilicc so povzročile mnogo skrbi hercegovinskim kmetom, ki se še spominjajo leta 1024., ko so kobilice uničile skoro vso žetev iu so mnoge družine ostale brez kruhu. Poljedelski referent pri mostarski oblasti je odpotoval v stolaški okraj, d i stori vse korake za pobi janje kobilic, dokler so še neškodljive. Zanimivo je, da so se pojavilo kobilicc tudi v Bolgariji, kjer so povzročile že ogromno škodo. V Bolgariji so dosedaj uničili že okrog 60.000 kg kobilic. ic Naše gobe. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob, spisal Ante Beg. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 50 Din. Knjiga obsega 75 barvanih slik po naravi in opis naših užitnih in strupenih gob. Knjiga nam odkriva veliko vrst užitnih gob in gliv, katerih do sedaj sploh nismo poznali. Vsebuje tudi v eliko rcceptov kako pripravimo gobe in glive za okusno jed, dalje kako gobe nabiramo, sušimo in konserviramo. Za vsako kuharico. gospodinjo iu nabiralca gob je ta knjiga velike važnosti in jo toplo priporočamo. ic Opozarjamo na današnji oglas obročne piodaje pohištva tovarne I ran.jo Vehovar, Celje. ic Literarna veda, spisal dr. Jakob Kelc-mina, je pri nas edino delo, ki izčrpno in v celoti obravnava umetnostna vprašanja v književnosti. Zato je neobhodno potrebna dijakom in vsem, ki jih zanima književnost. Knjiga je našla odmev tudi pri Hrvatih, kjer v kratkem izide v prevodu. Cena je broširani knjigi 28 Din, vezani 34 Din. Naroča se pri Novi založbi v Ljubljani, ki jo je založila. ic Velika sreča v loteriji ni nikak monopol; srečo more imeti vsak igralec državne razredne loterije, ker je ista tako urejena, da brezpogojno zadene vsaka druga srečka. Vsekako je velika prednost, da si človek nabavi srečko pri zanesljivo solidni kolekturi in zato opozarjamo vse cenjene čitatelje na današnjo zelo primerno prilogo znane stare glavne kolekture državne razredne loterije Bančno komanditno društvo A. Rein & drug v Zagrebu. Najboljši dokaz solidnega poslovanja te kolekture je dejstvo, da so tisoči in tisoči naročnikov v vseh delih države ostali jej zvesti skozi toliko let. ic Preklic žaljivega govorjenja. Podpisana sem v razburjenju pomotoma izjavila, da so otroci g. Kunaverja Roka, cerkovnika v Dravljah, delali ; škodo na mojih grobeh. To obžalujem. — Dravlje, ! dne 2. junija 1929. — N. Štrukelj. ic Prezgodnje staranje gospodinj je često posledica prevelikega napora na dan pranja, — I Baš iz tega razloga so milijoni gospodinj z vese-i ljem segli po pomožnem sredstvu, ki z iznajdbo s zajamčeno neškodljivo samo-delujočega pralnega I sredstva »P e r s i 1« znatno olajša pranje. ic Sredstvo za barvanje rabljenih usnjatih predmetov. Do sedaj ni obstojalo nobeno pravo sredstvo za sveže prebarvanje obrabljenih usnjatih predmetov Tako sredstvo pa končno obstoji, imenuje se »V i 1 b r a«. V vsakem gospodinjstvu | se dobe rabljeni, vendar pa še dobro ohranjeni ' barvni usnjati predmeti (damski čevlji, mape za spise, kovč.-gi, usnjate stolice i dr ), ki jih noče-! mo več rabiti, ker so obledeli in dobili madeže, i Take predmete z znano, dobro Vilbra barvo za usnje enostavno na novo prebarvamo in zopet imamo veselje z njimi ic Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru. Minister trgovine in industrije je imenoval za svojega odposlanca pri letnih izpitih na Ant. Rud. Legatovem Enoletnem trgovskem tečaju g. Mateja Dolenca, ravnatelja Trgovske akademije v Mariboru. Izpiti se začno 11. junija in trajajo do konca meseca. Spričevala se razdelijo 28. junija. — Začetek novega tečaja je dne 2. septembra t. 1. Vpisovanje in prospekti v trgovini Ant. Rud. Legat & C o., Maribor, Slovenska ulica 7. ic P. t. turistom in izletnikom vljudno naznanjam, da na novo otvorim dne 9. t. m. »Restavracijo« tik železniške postaje »Žirovnica«. — Na debra topla in mrzla jedila ter dobro kapljico najvljudneje vabim. Z odličnim spoštovanjem — Mežek Franc. •fc Jeklene valjčne zastorc ter vsa ključavničarska dela izvršuje in se priporoča za cenj. naročila ključavničarstvo Avgust Martinžič v Ljubljani Rimska cesta 14, Več v današnjem oglasu na zadnji strani! ic Na Taboru pri Grosupljem 16. junija slavnostna otvoritev božjega pota. — Ob 10 bo sv. maša nato slavnostni govor. Ob isti priliki si lahko ogledate tudi znamenito »Županovo jamo«, v kateri je nr. tisoče kapnikov. ic Zlatnina priznano najboljšega izdelka F. Čuden, Prešernovi 1. ic 16 junija vsi na Tabor, kjer bo v obližju »Županove jame« velika veselica. Igra godba na pihala. Za dobro kapljico in prigrizek preskrbljeno. Pri vlakih vozovi in avtobus na razpolago. ic »Schulz Univerzah« tehtnice so iz najboljšega materijala, zato so najbolj stabilne in trpežne. Zahtevajte brezobvezno ponudbo ali poset zastopnika. Jugo Schulz d. z o. z., Ljubljana. ic Priznano desinfekcijsko in toaletno sredstvo Sanoform imajo stalno v zalogi vse lekarne in drogerije. ic Potovanje v Barcelono od 12. do 22. julija priredi »Probuda, gospodarski odšel«, Ljubljana, Rcsljeva cesta 13-11. Informacije istotam. ic ligoden nakup perila! Moško perilo, delavsko in tiaejšc vrste cefir, poppelin prodaja ta mesec pod tovarniško ceno tovarna perila »Triglav«, Kolodvorsko ulica 8, uu-sproti hotela Štrukelj. ic OPOZARJAMO na oglas Spodnješlajer-ske Ljudske posojilnice na zadnji strani današnjega lista. ★ PODPORNO DRUŠTVO SLEPIH, Ljubljana, Wolfova 12, prosi vljudno milodarov. ic PRI SLABOKRVNOSTI ali po prestani TE2KI BOLEZNI, uiivnjte samo Chinoferin. — Dobi sc v vsaki, lekarni. ic Pri zaprtju, preobilici krvi v spodnjem delu telesa, pritisku krvi, bolečinah v boku in ob straneh, pomankanju sape, utripanju srca, migreni, šumenju v ušesih, omotici, slabem razpoloženju povzroči naravna >Franz-Josefc-grencica izdatno izpraznenje orev in osvoboditev tesnobnostnah občutkov. Mnogi zdravniki uporabljajo ;Fra n z-J o s e f<*-vodo z zelo zadovoljivim uspehom tudi pri težkočah v letih menjave. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specerij. trgovinah. lelelon Stev. 25S3 Ustanovljeno S. 1079 *3j HBluCovsiiCiirslvo AVGUST NARIINClC iJUOLJANil, Mmsfta cesfa 14 prvo in edino pod|el|e zo napravo tehieniii valjčnih zassorov v Sloveniji priporoča napravo novih valjčnih zastorov in popravo istih po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču izdeluje in se priporoča za naroČilo solčnih plaht, okrižij vsake vrste od priproste do najbogatejše izpeljave, škarjasta omrežja. žele«ja za štedilnike, ventilacije raznih vrst. ra/.na okovja, žele/na vrata in okna, okrogla železna stopnišča, podpornik« iz. želfiza in bakru. Stalna zaloga Sfedilnlhov v priznani vestni in solidni izdelavi! - Aviogeno vareine in rezanje. Ljubljana Nočna služba lekarn 9. junija: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški. — 10. junija: Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. * o Mestna občina in avtobusi. Z naraščajočim avtobusnim prometom nastajajo v mestu nove težave. Na postajališčih, tako na Marijinem trgu, pred Figovcem in drugod, postajajo avtobusi, tako da že celo trpi drugi promet in osebna varnost. Mestna občina je predpisala avtobusnim podjetjem odškodnino za uporabo in obrabo cestišč, ki radi teh težkih vozil dokaj trpe. Odkodnina je predpisana po enakem ceniku, kot ga ima oblastni odbor. Temu predpisu pa so se avtobusna podjetja uprla in se pritožila na upravno sodišče v Celju. Sedaj ta pravda še teče in kako se bo iztekla, še ni gotovo. Mestna občina sama pa ima glede avtobusnega prometa precejšnje načrte in vsa znamenja kažejo, da bomo v kratkem doživeli oster konkurenčen boj med — mestnimi in privatnimi avtobusi, tak boj, kot ga na eni progi že imamo, namreč na progi med Ljubljano in Črnučami. Potujočemu občinstvu ta konkurenčni boj ne bo škodoval, pač pa seveda zainteresiranim krogom, ki stoje za nekaterimi avtobusnimi podjetji. 0 Kopališče v Mednem. Proti tsmu, da bi mestna občina postavila kopališče v Mednem, je bila vložena pred dnevi pritožba in sicer s strani društva hišnih posestnikov. Hišni posestniki so mnenja, da je treba bolj favorizirati kopališča v Ljubljani, kopališče v Mednem pa da je nepotrebno. Mestna občina se je kljub tej pritožbi odločila, da kopališče le postavi in sicer bodo pričeli že te dni postavljati kabine. Skupaj bo postavljenih kakih 100 kabin in okrog 200 omaric. Kabine je kot najcenejši ponudnik izdelala tesarska tvrdka Kregar. Pri postavljanju kabin bodo zaposleni izključno le domačini iz Medna in tudi paznik in blagajničarka bosta tamkajšnja domačina. — Glede pritožbe hišnih posestnikov nam je 6e pripomniti, da uavaja pritožba,'da ni kritja ki to kopališče. Na magistratu pa pravijo, da je za kritje že poskrbljeno. Tudi ni v tej stvari potrebna še prvotna odobritev občinskega sveta, ker je kopališče odobreno že v proračunih. 0 Popravila mestnih hiš. V proračunski razpravi in šc pred njo je mestni občinski svet sklenil, da se bodo letos izvršila na mestnih hišah razna potrebna popravila in je bil znesek tudi že določen v proračunu. Mestni proračun pa je sedaj pristrižen in nameravana temeljitejša popravila poslopij so padla v vodo. Predvsem so letos nameravali popraviti in deloma tudi prezideti mestni magistrat, s čimer sedaj seveda ne bo nič. Mestna občina se bo morala omejiti na najnujnejša popravila, to je na popravilo streh in žlebov. Če ne letos, v enem prihodnjih let pa bodo ta popravila tiujhn potrebna, kajti nekatere mestne hiše so žc stare in že dolgo niso bile deležne popravil, zato se tudi polagoma rušijo. Zanimiv je izrek, ki smo ga slišali o tej zadevi na magistratu, namreč: »Mestna občina je podobna krojaču, ki ne šiva hlač tako, kot so potrebne in pristojajo telesu, temveč tako, kolikor ima zato blaga, pa tudi če so mnogo preozke.« O V Jakopičevem paviljonu razstavljajo V. Hodnik, P. Loboda in 1. Cvetek. V. Hodnik, ki je že večkrat razstavil, nastopa s serijo 56 slik, večinoma motivi s triglavskega pogorja in Bohinja. Enake motive slika 1. Cvelek, ki je slikar-samouk ter razstavlja prvič 30 svojih del. Prvič so je javno predstavO s svojo umetnostjo tudi kipar Peter Loboda s petimi deli in sicer z dvema skupinama Mati z otrokom (ena klesana v marmorju), s Harmonikarjem, s portretno glavo in reliefom v lesu. 0 Promenadni konccrt muzike Dravske divizijske obl. ob 11 v »Zvezdi- . Spored : 1 Kalinov: Hojari, orijentalski marš. 2. Fetras: Kraljičina, valček. 3. Mozart.: Uvertura k operi Titus. 4. Binički: Mijatovke, pesmi iz južne srbije. 5. Czibneka: ilam-burška gavota. 6. Petri: Mornarjeva usoda, pesem. 7. a) Ripp: Creola; b) Raymond: Slov fox. 8. Vač-kar: Leonardo, marš. Vse točke se izvajajo prvič. Dirigent kapelnik dr. Jos. Čerin. 0 Otvoritev razstave dalmatinskih rornili del na Drž. osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg 4-1. jc danes ob 10 dopoldne. O Nove porotne obravnave. Naknadno ie bilo k vršečemu se porotnemu zasedanju razpisanih še par razprav. Jutri, v ponedeljek, so zatorej vrše kar tri razprave: proti Pravst Franji radi hudodelstva goljufije (zagovornik dr. Ravnihnr); proti Gregorin Adolfu radi hudodelstva požiga (zag. dr. Mo-dic); proti Lampret Jakobu radi hudodelstva tatvine (zag. dr. Luce Treo). Poroti v ponedeljek predseduje sodnik ok.rož. sodišča Antloga. - V torek se porotno zasedanje, zaključi. Vršila se ho cel dan ena razprava in bo še ta najbrž I rajala pozno v noč. Zagovarjal se bo namreč znani berač Zdešar, ki je osumljen umora poli. Severjeve iz Savelj. Vabljenih je 30 prič. Predseduje dr. Kaiser. © živilski trg je bil včeraj zadostno z;iložen. Zelenjave, perutnine in jajc jo bilo v izobilju. Vsega je ostalo zlasti jajc kar cele košare. Jajca so se prodajala proti poldnevu po 't Din. Tudi stari krompir gre le težko v promet spričo poznega časa; bo kmalu novi. Sploh se v tem čnsu nihče ne mara zalagati s kakršnim blagom. Prvič se hitro kvari, drugič pc pričakuje znižanje cen vsled večjega dovoza. Pojavil se je že stročji fižol; beli po 24 Din, zeleni po 18 Din. Jc pa slab. zelo skromen. Tudi rdečo jagode so se že pokn^ale na stojnicah; po 20 Din kilo so jih prodajale branjevke, pa jih je brž zmanjkalo. 0 Vlom. Srečo je imel neznani zlikovrc, ki je predvčerajšnjim vlomil v stanovanje železniškega uradnika Kihsovca v Trdinovi ulici. V spalnici je pobral zlato uro in verižico in zlat prstan ter iz- ginil, ne da bi puslil kako sled za seboj. Vlomilec se razne srebrnine ki je bila tudi v spalnici, še dotaknil ni. Kihsovec sumi, da so tatvino izvršili neki znani mu potepuhi. O Kolesarji divjajo po ulicah. Pred kolesarji Človek res ni nikoli varen. Niti na še tako malo prometnih ulicah ne. V Ciril Metodovi ulici je neznan kolesar podrl gospo Jelico Kidričevo, soprogo vseuč. prof. Gospa Kidričeva je dobila občutne poškodbe na laktu. — Neki kolesar je v Prešernovi ulici podrl na tla 70 letno Marijo Dolinar. Starka je dobila težje poškodbe, kolesarja pa je zapisal stražnik. © Razstava otroškega vrtra. Na splošno željo se razstava otroškega vrtca na ženskem učiteljišču podaljša do danes opoldne. 0 Danes zadnjikrat se nudi cenj. občinstvu Rrilika, da si ogleda grandijozno delo pisatelja latičiča, bojno igro Kalvarija (svetovno vojno v živih slikah), ki se vrši ob 20 na Kodeljevem poleg Mladinskega doma. Po predstavi prometne zveze s tramvajskimi vozovi in avtobusi, ki čakajo pred garnizijsko bolnico, na vse strani. Ne oklevajte, pridite in ne zamudite te zadnje pri-like- O KEMIČNO SNAŽEN JE OBLEK. -ŠIMENC, Kolodvorska 8. Maribor ORLOVSKO LETNO TELOVADIŠČE — DOGRAJENO. Mariborska orlovska družina otvarja svoje letno telovadišče; dolgoletna želja mariborske orlovske mladine se je uresničila. Na križišču Krekove ulice in Livade — skoraj v osrčju mesta — se razprostira lepo ograjen telovadni prostor; krasi ga lično zgrajena lopa, v kateri se poleg dveh sob nahaja kabina za prho z vsemi drugimi potrebnimi pritiklinami. Mladina pa je ves čas pridno in neumorno na delu; lopato vihte naši mladi že ves teden sem in »kulu-čijo« s požrtvovalnostjo in zglednostjo. Telovadišče je opremljeno z novim telovadnim orodjem in drugim telovadno-športnim komfortom. Poleg mladine se tudi koraižni starine vabijo k vežbam na letnem telovadišču. Da ima pa mariborska orlovska mladina veliko vnetih prijateljev, dokazujejo lepi doneski, Izarja, da vsak morebiten poizkus prevare v škodo omenjene tvrdke naznani oblasti. □ Kdor hoče dobro obutev si kupi »Karo čevlje«, Maribor, Koroška cesta 19. Pred sodbo porotnikov Ljubljanska porota Ljubljana, 8. junija. Porotnemu senatu predseduje dr. Gaber, sodnik okrožnega sodišča; votanta sta sodnika okrožnega sodišča Avsec in Kobal. Zapisnikar Kokalj. Obtožbo zagovarja dr. Lavrenčak, obtoženca dr. Žitko. Tolmač je dvorni svetnik Gabri-jelčič. Današnji obtoženec je Čepelnik Emil, o katerem pravi obtožnica, da je nevaren, drzen tat ki se je zadnje čase potikal po Italiji, odkoder je bil radi raznih tatvin izgnan. Tudi tukaj se je koj vrgel na tatvine; vsako pošteno delo mu je smrdelo. Čepelnik je tisti, ki je letos 6, aprila pri belem dnevu, med opoldanskim odmorom, vlomil v zaklenjeno delikatesno trgovino Goloba Viljema v Prešernovi ulici — torej v osrčju Ljubljane. Druga njegova tatvina je prav tako drzna. Ob dveh popoldne, ko so dne 16. aprila letos odprli trgovino zlatarja Čudna v Prešernovi ulici, je vanjo stopil Čepelnik. Brez strahu in brez ozira na prisotno blagajničarko se je Čepelnik napotil naravnost k blagajni — ter začel iz nje jemati denar. Blagajničarka je seveda v strahu poklicala iz sosedne sobe tamkaj navzočega Bašelja Franca. Ko je ta prišel, se ga obtoženec takisto ni ustrašil. Kradel je mirno dalje. Bašelj ga je pozval, naj neha in pusti denar pri miru. — Čepelnik pa je na to odgovoril na kaj poseben način. Iz žepa je potegnil že odprt nož, ga trdo položil na mizo poleg sebe in zagrozil: le mirno, le mirno. Hotel je reči, kaj vam mar, pri miru me pu-stitel Ko je tako Čepelnik nagrabil dovolj denarja, se je ritenski začel pomikati proti izhodu. Tamkaj pa je kot zrela hruška padel v roke — stražniku. Ta je bil namreč koj poklican ter je obtoženca fletno prestregel ravno na vratih. Čepelnik je stražnika sicer hotel z nožem napasti in pobegniti, pa se mu ni posrečilo. Moral je v zapor in sedaj odgovarja pred poroto. Porotniki so vsa stavljena jim vprašanja potrdili, radi česar je bil obtoženi Čepelnik obsojen na tri leta težke ječe, vsakega četrt leta trdo ležišče in post. Popoldne se je pred porotniki zagovarjal 46 letni Janez Grčar, ožnejeni posestnik na Koli-čevem, doslej še nekaznovan. Grčan je obtožen, da je 21. oktobra lani udaril s sifonsko steklenico Svetlina Janeza po desnem očesu tako, da je dobil isti na čelu in drugod več lažjih poškodb, katerih posledica je trajno oslabljneje vida. Dejanje se je vršilo lani na žegnansko nedeljo v gostilni Vavpotič Barbare na Količevem. V prepiru je nenadoma vstal izza mize Kožar Janez, pograbil polno litersko steklenico z mize, jo dvignil in potem treščil ž njo po mizi, da se je v kosce razdrobila in razletela, vino pa razlilo na vse strani. Pri tem je hudi mož zarjul, da otroci ne bodo nič govorili, ker nič ne vedo. In je Kožar vstal, za njim se je dvignilo celo omizje. V tem je obtoženi Grčar prijel za drugo steklenico ter z njenim dnom hotei udariti nekega gosta po glavi. Ta je s pomočjo svojega brata udarec prestregel, odnosno omilil njegovo udarno silo. Trganje, kolebanje, in suvanje se je nadaljevalo in mešalo s kopico zbadljivih besed. Končno se je položaj v gostilni izobličil v skupek štirih ljudi — trije so imeli četrtega v sredini. Tisti četrti je bil Janez Svetlin in po njegovi glavi je z vso močjo kresnil Grčar s sifonsko steklenico. Drugi so Janeza držali in obenem udrihali po njem. Obtoženca zagovarja dr. Lapajne, zasebnega udeleženca zastopa dr. Lemež, Radi novih dokazov je bila na predlog zagovornika razprava preložena. Novomeška porota V sredo, dne 5. junija sta se zagovarjala pred novomeško poroto dva obdolženca: 37 letni J. Knez in 60 letni M. Vene, posestnik iz Dolenje vasi radi prestopka tatvine in hudodelstva požiga. POSILSTVO IN OSKRUMBA. Pri prvi razpravi je bila javnost izključena. Očita se obdolžencu posilstvo oskrumbe in zapeljevanje k nečistosti. Obenem je pa tudi svojo ženo s sekiro na levem stegnu 10. marca 1929 težko poškodoval. Na porotnike je bilo stavljenih 7 vprašanj. Zanikali so vprašanje glede posilstva ter vprašanje glede hudodelstva težke telesne poškodbe na lastni ženi, dočim so ostala vprašanja potrdili. Obtoženec je bil obsojen na 2 leti težke ječe. TATVINA IN POŽIG. Mihi Venetu je obtožnica očitala, da je 7. decembra 1928 ukradel Ivanu Staniši sekiro in plankačo v vrednosti 245 Din ter zažgal v noči na 17. maja 1929 v Dolenji vasi skedenj Antona Selaka. Razprava je ugotovila ,da je Vene v občini na najslabšem glasu, da je bil že devetkrat predkaznovan radi tatvine, radi težke telesne poškodbe, radi goljufije, radi poskušenega za-vratnega umora na lastni tašči in zlobne poškodbe tuje lastnine pri sosedu Ivanu Kirnu, kri katerem je v noči udri v zidanico ter izbil sedmim sodom dno, tako, da je izteklo 1480 litrov vina. Obtoženec je tajil kako tatvino, kakor tudi požig. Toda pri hišni preiskavi so orožniki našli pri njem Staničevo sekiro in plankačo. Pri požigu pa ga je zalotil Selakov sin Jakob Selak; ko je obtožene bežal radi požiga, ga je v svitu ognja dobro spoznal. Obtoženec je nastopil alibi dokaz po domačih pričah, ki so pa v svojih izpovedih prišle v nasprotja z drugimi pričami. Na porotnike so bila stavljena vprašanja glede tatvine in požiga, ki sta bili potrjeni, nakar je senat obsodil obtoženca na 8 let težke ječe. Celie J3r Današnje narodne slavnosti se prično s sprejemom gostov pri jutranjem ljubljanskem osebnem vlaku. Po sprejemu se bo vršilo v veliki dvorani Celjskega doma manifestacijsko zborovanje Primorcev. Po|x>ldne se vrši na Glu-ziji veliko narodno veselje, ki so ga bo mnogoštevilno udeležilo prebivalstvo Celja in Savinjske doline. .©• Poroka. Včeraj se je v božjepotni cerkvi Matere božje v Petrovčah poročila gdč. Loti Gradt, hčerka v Celju dobro znane in priljubljene Grndtove družine, z veletrgovcem Gustavom Stigerjem iz Celja. Priči sta bila nevestin oče g. Miroslav Gradt in ženinov brat g. Werner Stiger. & Klub slovenskih kolesarjev Celje priredi danes 9. junija klubsko dirko ua jirogi Celje—Št. Jurij ob j. ž.—Cel je. Start ob 14 pred gostilno »Zeleni travnik«, cilj istotum od 14.45 do 15. ure. Dirkači se morajo javiti pol ure |>red ■startom vodstvu dirke v hotelu Balkan. & Poučno predavanje za čebelarje priredi celjska čebelarska podružnica danes ob 2 popoldne pri čebelnjaku g. Rebovu v Košnici pri Celju. '& Zaključek pouku nu celjski gimnaziji. Jutri dne 10. junija se na celjski državni realni gimnaziji zaključi redni j>ouk in sc prično pismeni zrelostni iz|)iti. Ustmeni zrelostni izpiti bodo od ponedeljka 17. junija dalje. Kot odposlanec ministrstvu prosvete prisostvuje izpitom ravnatelj g. Pipenbacher, ki se že več dni mudi nu celjski gimnaziji. 0 Novoizvoljeni odbor Hmeljarskega društva za Slovenijo sc jc konstituiral sledeče: predsednik Franc Roblek i/. Žalca, podpredsednik Andrej Antlogu iz Gotovclj, tajnik in blagajnik Anton Petriček i/. Žalca, odborniki inž. Janko Dolinar iz Celju, Ludvik Plavšak iz Št Jurija ob Taboru in Vinko Stopa r iz Velenja. 0 Pri Sv. Juriju ob Taboru jc bilo vlomljeno v župno cerkev. V noči od prošlegu ponedeljka na torek so doslej bližje neznani lopovi vlomili v župno cerkev pri Sv. Juriju ob Taboru. Z žrdjo so dvignili omrežje z okna zakristije in skušali od tam v ccrkcv. Vrata iz zakristije v cerkev so jim bila pa pretrd oreh in so se poduli v cerkev preko prižnice, na katero vodi stopnjišče iz zakristije. Nu prižnici so odbili razpelo, du je padlo v cerkev, nato pa bosi odšli k velikemu oltarju, kjer so sodeč po sledovih rok hoteli vlomiti v tnbcrnukelj, kar so jim pa ni fvosrečilo. Pač pu so vlomili v puščico ob velikem oltarju in ukradli iz nje kakih 300 dinarjev nabranega denarja. Iz cerkve so tatovi zopet preko prižnice podali v cerkveno shrambo nad zakristijo in tam iztaknili drag kelih, ki so ga vzeli s seboj. Ljudstvo sumi štiri muslimane, ki so se že nekaj časa i>rejc potikali iz neznanih razlogov okoli št. Juriju. Nekateri so videli okoli polnoči vzplamtevanje luči v cerkvi, u mislili so, du vzplamtevn le večna luč vsled vetra. & Vinogradniki, pazilo na vaše trsje! Z deževnim vremenom se razplodi najhujši sovražnik nik trte, kisli črviček. Dokazano sredstvo za uničevanje je Schvveinfurtsko zelenilo. Točna navodila ter sredstvo se dobi v drogeriji »Sanitas« v Celju. (Pri naročilu je prinesti oblnstveno dovolilnico za nabavo strupov.) ^^^^^ Telo se lepša, koža postane enakc-merno bakreno zagorela, lišaj izgi-^fSBB^^s^ ne< izpuščaji trajno prenehajo, ako rcSjMSBHMBr se pri solnčenju mažete zoriginal-nlm Niggerol oljem nli kremo (Pa-tent št. 5922) za solnčenje in masažo. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. ^a hvala Dopisi Kranjska gora Zlato poroko obhajata to nedeljo, 9. t. m. zakonska Jožef in Magdaiena Jakelj, Kranjska gora 45. Imela sta 13 otrok, 6 jih je umrlo. 1 je izza svetovne vojne pogrešan, 6 jih je pa poročenih in dobro preskrbljenih. Veliko otrok je znamenje pravega krščanskega zakona, a tudi sicer sta oba dobrega duha; ona je Marijina družabnica, ki prihaja redno vsak dan k sv. maši in sv. obhajilu. — V župniji so pa še štiri živi pari, ki bi bili že lahko imeli zlato jx>-roko, en par je dosegel celo 58. leto v zakonu. Letoviščarjev imamo že precejšnje število, dasi sta še le julij in avgust prava letoviška meseca. Gostiln je v Kranjski gori za enkrat dovolj, da že preveč. Potrebovali bi samo še večji hotel s pritično restavracijo. Pa je že prišla taka manija med ljudi, da premnogi misli, kaj ko bi mogel dobili gostilniško koncesijo, najprej seveda brezalkoholno, potem pa polagoma alkoholno. Občinski zastop je dosledno zoper, kar je edino pravilno stališče. Bog daj, da bi bile tudi višje oblasti vedno zoper. Spodnji Martuljkov slap nameravajo izkoristiti za elektriko. Ce bi bilo to res, potem bi vsa dolina zažarela v električni luči, in nova centrala bi bila v veliko pomoč Završnici. Jesenice Blagoslovitev temeljnega kamna novega doma katoliškega delavskega društva na Jesenicah. V nedeljo, dne 23. junija bo jeseniško katoliško delavsko prosvetno društvo slavilo svoj njavečji praznik v povojni dobi. Blagoslovilo bo temeljni kamen svojemu novemu društvenemu domu, ki bo največji v Sloveniji. Velike priprave za ta velejximemben dan so v leku, vsi odseki društva se pripravljajo, da bodo čim dostojnejše proslavili dan, ki jim bo ostal v večnem sjjonnnu. — Za danes samo nekaj in sicer ofiozar-jamo na zgodovinski slavnostni sprevod, ki bo gotovo prvi te vrste v Sloveniji. Dan blagoslovitve temeljnega kamna bo tudi praznik za Jesenice, kajli 23. junija bo ludi trg Jesenice slovesno in oficijelno proglašen za mesto. — Prosimo že danes, vsaj vsa okoliška društva, da na ta dan ne prirejajo nobenih svojih prireditev, pač pa, da v polnem številu |X)se-tijo jeseniške prireditve. Hišnemu posestniku in upokojenemu železničarju Tomaniču se jc omračil um ter so ga morali odpraviti na opazovalnico. SNAHI VSE V HISJ Šport Podpisanim posestnikom v Kočevski Reki je pogorelo ob priliki groznega požara dne 9. aprila 1929 skupno 40 poslopij. Zavarovalna družba »JUGOSLAVIJA«, pri kateri smo bili zavarovani, je izvedla takoj po požaru cenitev in izplačala odškodnino v našo popolno zadovoljnost. Smatramo za našo dolžnost, da izrekamo tej družbi javno svojo iskreno zahvalo. Lackner Marija šl. 4. Miklitsch Marija št. 5. Jonke Ivan in Marija št. 6. Gruber Ivan in Elizabeta št. 9. Braune France št. 12 in 15. Knaus Franc in Frančiška št. 44. Dulcer Ivan št. 45. Wittine Ferdinand št. 46 in 47. Gcrbitz Marija št. 48. Ožbold Marija št. 49. Repinc Jos. št. 55. Schlindra Ivan št. 57. Zekoll Josip št. 58. Lesar Joško št. 60. Kočevska Reka, dne 6. junija 1929. HAŠK komb.: ILIRIJA komb. Danes bomo po dolgem presledku zopet imeli priliko pozdraviti v naši sredini najmilejšega gosta iz Zagreba. Popularnost imena Hašk zadošča, vsaka reklama in poveličanje znanja zagrebških akademikov je skoraj odveč, naša publika bo gotovo v velikem številu posetila tekmo, da se zopet navžije res lepe prvovrstne igro Haškovcev. Čitatelje smo že seznanili z najmarkantnejšimi igrači gostov. Z ozirom na prijateljski značaj igro je pričakovati, da bodo Zagrebčani odprli vse registre svojega bogatega repertoarja in nam nudili igro, ki bo brez dvoma navdušila vsakega gledalca. Po končanem boju za točke, kjer ne gre toliko na lepoto igre, kot pa za končni uspeh, si vsakdo želi spremembo in si rad ogleda tekmo, v kateri ima vsak igrač priliko, da pokaže vse svoje znanje, katerega pri prvenstvu v trdem boju ne sme riskirati. — Tudi Ilirija postavi v boj predvsem igrače, ki se v trdem boju ne počutijo tako, kakor pa v tekmah, ki imajo prijateljski značaj. Nekalori izkušeni starejši igrači bodo dali ostalemu moštvu potrebno oporo, llašk nikakor ne bo imel lahke naloge. — Tekma se vrši na igrišču Ilirije in prične ob 17. Jako zanimiva bo tudi predtekma, kjer se srečala prvak I. b razreda Svoboda s prvorazrednim Jadranom v prvenstvenem boju. Ta tekma bo odločila, kdo izmed obeh bo igral jeseni v prvem razredu. Gledalci bodo imeli priliko videti razliko med tipično prvenstveno borbo in prijateljskim srečanjem dveh tehničnih moštev. Pričetek tekmo je ob 15. Službene objave LNP. (I/, seje upravnega odbora dne 25. maja 1920.) Upravni odbor je vzel na znanje detpisijo člana j)oslovnega odbora g. M. Mnrtelanca in člana kazenskega odbora g. Iv. Fre-cetu ter jc kooptiral na izpraznjena mesta v kazenskem odboru gg. Antona tJršiča, člana SK Sla-vije, in Viktorja Logarja, člana SK Ilirije, ter v jtoslovni odbor g. Alojzija Mariniča, člana ASK Pri-morja. Upravni odbor je vzel na znanje novoizvoljeni odbor SK Grafike (predsednik g. Viktor Kune, tajnik in novi naslov klubu g. Ciril Kem-perle, tiskarna »Slovenija«, VVollova ulica). Prijavo | SK Celja v zadevi izključitve igralcev Suholežnika in Gobeca je odstopil upr. odbor v rešitev JNS-u s j predlogom, da se proti imenovanima igralcema vporabi g 11 o. p. Upravni odbor je izjemoma naknadno odobril gostovanje igr. lirmana Josipa (SK Jadran) v moštvu ASK Primorja v Celovcu dne 19. in 20. maja. Upr. odbor je odobril prvenstveno tabelo 1. razreda LNP za leto 1928-29 ter proglasil za prvaka LNP za lo leto ASK Primorje v Ljubljani. Na dopis SK Železničar v zadevi igr. Karla Paulina odgovori tajništvo pismeno. — Glede prijiive proti igr. Unterreiterju (I. SSK Maribor) se sporoča SK Železničarju, da so je upravni odbor izjavil nekoinpetentnega za reševanje to zadeve, ker za to nima jKidlage v kaz. pravilniku ,INS-a. Upr. odbor je vzel na znanje doj>is Sekcije ZNS z dne 17. maja v zadevi delegiranja s. s. g. Deržaja k prv. tekmi Primorje : Maribor, odigrani dne 12. maja, ter v »Jutru« z dno 12. maja objavljenega »Protesta ASK Primorja«. Upr. odbor jo usvojil naziranje Sekcijo ZNS ter sklenil v zvezi s tem kaznovali ASK Primorje zaradi objave članka /, globo Din 500 v korist nezgodnega fonda LNP po !? 55. al. 2. k. p. ASK Primorje prejme tozadevno sub 7. t. m. poseben dopis. Z ozirom na dopis Sekcije ZNS z dne 24. maja opozarja upr. odbor vse klube, da je treba v izogib posledic po § 52 k p. zaprositi pri Sekciji ZNS (naslov: Kavarna »Evropa«) odn. pri pristojnem jioverjeništvu Sekcije v Mariboru in Celju za delegiranje sodnika k vsaki lekmi in to 8 dni pred tekmo, na vsak način pa do četrtka pred tekmo opoldne; kasnejše prijavo so dopustne samo s tehtno utemeljitvijo. ŽSK Hermcs se z ozirom na dopis Sekcije ZNS z dne 24. maja poziva, da v roku 8 dni jioravna pri Sekciji sodniško takso Din 140 zu tekmi z Atl. SK 19. in 20. maja. Ex praesidio je odobrena prijateljska tekma Grafika : Amater 9. t. m. v Ljubljani. Novi naslov SK Trbovlje se glasi: Trbovlje p. p. 15 (g. Albert Borišek), — Tajnik I. Službene objave LNP. (Iz seje posl. odbora 5. junija 1929.) Poslovni odbor je verificiral naslednje igralce: S pravico nastopanja dne 15. I■ m. za SK .lavornik: Seme Josip: za SK Elan: Se-dovnik Rudolf; za SK Rapid: Zorzini Fric, Golinar Ivan; za I. SSK Maribor: Bizjak Lado, (,'erič He-ribert, Vesnaver Ljubo; za SK Grafika: Korbar Franc, Zeman Zdenko; s pravico nastopanja dno 7. deccmbra I. I.: za I. SSK Maribor: Kocbek Rudolf; za SK .lavornik: Makovec Leo. SK Krakovo se poziva, da predloži do 11. I. m. za igr. Kolarja Leopolda, ki se je prijavil za drug klub. Posl odbor je verificiral prv. tekmo Rapid rez. : Svoboda rez. 3 : 0 p. f. ter odobril prijateljsko tekmo Ilirija komb.: HAŠK komb. dne 9. I. m. v Ljubljani. Na prihodnjo sejo posl. odbora dne 12. t. m. ob 20.30 v kavami »Evropa« se vabita kapetana SK Reke in SK Slavije Jež Josip in Petrič Silvo, da pojasnila netočnosti v neznamih moštev za prvenstveno tekmo dne 30. m. m. — Kazenskemu odboru sin predana igr. I.oborec Veleslav (SK Reka) in Bogel Franc (SK Slovan) zaradi prestoji-kov povodom rez. prv. tekme lieka : Svoboda 2. t. ni. — V smislu sklepa posl. odbora na seji 29. m. m. se naknadno dovoli gostovanje igr. Koše-nine Ivann (SK Uermes) v rezervi ASK Primorja i proti rez. Gradjanskega SK v Zagrebu dne SO. m. m. Odločitev glede gostovanju igr. Ermana Josipa (SK Jadran) v isli lekmi brez predhodnega dovoljenja SK Jadrana in LNP prepušča posl. odbor ujjravnemu odboru. — Tajnik II. med, nnip. dr. stane Shulj okrožni zdravnik v Mokronogu prične U. jnnija ordlniratf. Športni dogodki Angleškemu klubu New Castle očitajo, da so nekateri njegovi igravei večkrat pijani prišli na igrišče. N. C. se brani in pravi, da to ni res iu (ia je med njegovimi igravei 10. do 15 antialkoho-likov. So se pa drugi bolj odlikovali. Surovi so bili pa skoraj vsi. Angleški klub Arsenal hoče dati 2,500.000 Din za igravca Jamesa. Od zadnjih nogometnih iger omenimo: Slovan igra proti • Sportklubu 2 : 2 (malo prepozno je začel), Rapid : Austria 3 : 1, NVacker v Bratislavi 2 : 1, Sparta : CAKC 6 : 1 (veliki izgredi), Škotska : llolaii-dija 2 : 0, Škotska : Nemčija 1 : 1. Nemški plavač Heinrieli je slavil te dni svojo 500. zmago. — Šele 12 let bo 8. avgusta stara Angležinja lirutonova, pa že hoče plavati čez Kanal, in sicer prav na njeu rojstni dan. Po zraku ,ie plaval nad mestom Los Angeles Herbert Jahv sam neprestano skoz 36 ur 56 min. in 36 sekund, tri ure več kot svojčas Lindbergh ua svojem slovitem poletu iz Amerike v Evropo. A je seveda vse nekaj drugega, če letiš čez Atlantik, v negotovost, ali pa Se se moreš vsak trenutek spustiti na tla. V Ameriki je tudi mesto Indianapolis. Znamenito dirko, po tem mestu imenovano, zelo težka proga, polna krivulj, je dobil znani avtomo-bilni rekorder Ray K ledi, prevozivši 500 milj ali 804.065 km v 5:07.251 S kolesi so vozili najdaljšo nemško cestno dirko, iz Kolna v Berlin, 652 kilometrov. Prvo etapo, od Kolna do Ilannovera, 347 km, je dobil Stopel v 12:52.45; drugo etajx> od Hannovera do Berlina, 305km, Weck v 10:54.10. Skupni čas je bil najmanjši pri Stopelu, 23:46:552; \Veck je vozil 23:46:56.8. Za nepopisno srditost boja in enako vrednost čelne čete nam priča dejstvo, da je še šest drugih vozilo pod 23:47! Ko so prišli kolesarji v Berlin, so gledali lahko zanimive igre v tenisu. Za to lepo panogo športa je zanimanje sedaj splošno, in se tenis zelo razširja. Mnogo pripomorejo k temu potu ječi Francozu Cocliet, Lacosle, Borotra, Brugnon itd. Po igrah v Evropi bodo obiskali Egipet, Japonsko, Južno Ameriko itd. kot vsako leto. Cochct je neumoren, enkrat je tu, enkrat tam. Te dni pride tudi v Belgrad. Bi bilo dobro, da bi tudi naši igravei malo dol stopili, da si ogledajo svetovnega prvaka in njegovo igro. Omenili smo, da si je La-coste priboril prvenstvo Francije; njegova igra s Tildenom je dala 400.000 frankov vstopnine. Nepričakovana je bila zmaga Macenauerja nad Land-mannom. V NVimbledonu bodo pri teniških tekmah vpeljali električne števce. V Davisovem pokalu je Amerika premagala Kubo 5 : 0. Ameriški bokser Mac Tigue, srednjetežka te-žina, noče več nastopati; zadnji njegov poraz proti Hofiinanu ga je nekoliko razkorajžil. Znan je najbolj po svoji zmagi nad Siki jem; le-ta je bil premagal tudi Carjientiera. — Paolino je zelo divji avtomobilist, vse prehitro vozi. Spet je stal vsled prehitre vožnje pred sodnikom, in mu je ta dejal: -Še enkrat bom zatisnil oko, a obljubiti mi morate, da boste podrli Schmelinga z k. o.< Schmeling je že v Ameriki. Tam sta tudi voditelja nemške lahke atletike v Lewald in Dietn Njiju potovanje je študijsko. Univerza Filadelfia je priredila svoje 53. prvenstvene o.fekme, povabljena sta bila tudi Lewald in Diem in sta lahko videla, kako se Amerikanci pripravljajo za Los Angeles: črnec Edwards pol milje ali 804 metrov 665 mm v 1:52.2, Kent 220 vardov v 21.1, Bovven 4-10 y v 48.4, 120 v lese Collier v 14.6 (pred kratkim že v 14.4), skok na daljavo Hill 7.64 m, ob palici triie 4.18 m. kopje Kibby 62.35 metra, krogla Rortherb 15.31 m, diskos Kreuz 46.73 m. Nurmi je tekel 6 milj ali 9656 m v 30:35.4, Pur.ie 2 milji ali 3218.7 m v 9:24. Na Francoskem je Uamadier dvignil rekord v skoku s palico na 3.96 m in je vrgel Winter diskos 44.53 m daleč. V Prago! RndlocrannncljKko termalno kopnllMe dolenjske toplice tToi>Ucc pri Novem mesto) so edino in trajno sigurno zdravilno sredstvo pri rheumatlzma, nenrnliti jah, ženskih boleznih i.t.d. — KopniiSine nalirnve so vseskozi neposredno na izvirkih. — Sezona od 1, maja do .10. septembra. — ZelezniSk.i postaja Straža Toplice, dolenjska železnica. — Zahtevajte prospekte. — Cene »liane, posebno v pred- in po sazoni. IŠospodarsfvo Samo do 10. junija je še čas. Sprejmemo še nekaj prijav za III. razred po prvotni ceni Din 650 za telovadce in Din 750 za ostale udeležence. Do 10. junija mora biti plačana vsa potnina, nakar opozarjamo one, ki še niso vplačali celega zneska. Vsak udeleženec naj sporoči: rojstni kraj in dan, poklic, bivališče, domovinsko občino m srez (okrajno glavarstvo); ali želi obiskati Velehrad ali Olomuc. Odpotujemo v ponedeljek 1. julija popoldne s posebnim vlakom iz Ljubljane in Maribora; vrnemo se v sredo 10. julija t. 1. zvečer. Mladci in Mladenke, ki se udeležijo nara-ščajskih dni v Pragi, odpotujejo pod nadzorstvom že 27. junija, vrnejo se skupaj z ostalimi j udeleženci 10. julija t. 1. Cela potnina za naraščaj znaša Din 500. Vse prijave naj se pošiljajo na Jugoslovansko Orlovsko Zvezo v Ljubljani, Ljudski dom Cas hiti. Prijav, ki bi prišle po 10. juniju, ali pri katerih bi ne bila plačana do takrat cela potnina, ne hotno mogli vpoštevati. Pripravljalni odbor. Danes zadnji dan velesejma Pied zaključitvijo letošnjega velesejma — uspela prireditev. V soboto je bil obisk velesejma prav znaten: zopet je prišlo izredno mnogo šolarjev, potem pa zlasti obiskovalcev z dežele. Obisk je dal prav lepe rezultate. Med odličnimi gosti omenjamo, da je obiskal velesejem tajnik zagrebškega sejma g. Lujo Šafranek Tudi dotok tujcev je nadalje znaten: legitimacije velesejma so po ceii državi razprodane, pa so bile večkrat odposlane na posamezne prodajalce na njih urgeneo, tudi še jx>tem, ko se je sejem že začel. Tako je bilo n pr. samo v Zagrebu prodanih 550 legitimacij in je uprava še pred zaključkom morala poslati nove. Iz teh podatkov se vidi, kako uspela je bila letošnja prireditev. Glede govoric o podaljšanju velesejma tako, da bi trajal še v ponedeljek, smo pooblaščeni poročati, da je v nedeljo zadnji dan velesejma. Vendar se v nedeljo blaco šo ne ho pospravljalo, pač pa solo v ponedeljek. Opozarjamo pa vse interesente, da bodo imeli priliko zaključiti kupčije še v ponedeljek, ko se bo vršilo pospravljanje; v ponedeljek je seveda vstop na velesejmske prostore prost. Danes fe torej zadnji dan in z gotovostjo je računati, da bodo jx>sebno Ljubljančani in okoličani prihiteli v velikem številu na velesejem. Po vseh dosedanjih uspehih sode* je letošnji velesejem najbolj uspel v zadnjih letih. Govorilo se je sicer že večkrat, zlasti v prejšnjih letih, da ga ne bo več, toda vsako loto se je prireditev izboljševala in letos dosegla tako visoko stopnjo, da bi bila neprecenljiva škoda, če bi ne imeli velesejma, oziroma če bi z ispal. Nasprotno pa dobiva vsako leto bolj živahno lice in je postal nujno potrebna institucija. Hiše in posestva i (Poroča dr. Ivan Čeme, Gospodarska pisarna v Ljubljani, Miklošičeva 6.)* Prod.; Strojne tovarne in livarne d. d., kup.: i Ana Andlovic, predmet: vi. štev. 107 Kapucinsko predm. 51-33 stavb, prostor 925 m- po 80 Din za 74.000 Din decembra 1928. Prod.: Strojne tovarne in livarne d. d., kup.: Anita Klarman, vi. št 107 k. o. Kapucinsko predm. ] 51-32 stavb prostor v površini 888 m- za 71.040 Din, decembra 1928. Prod.: Evald in Janko Popovič, kup.: Jos. Pavlin, predmet: vi. št. 177 k. o. Trnovsko predmestje oarc. 142-1 v površini 1492 m'-' po 28 Din 41.776 Din, avgusta 1928. Prod.: Židan Alojz, kup.: Čadež Jernej, predmet: vi. št. 3 k. o. Petersko predmestje II. del pare. 83-12, 622 m5 za 12.360 Din, jan. 1929. Prod.: Jerica Glavič, kup.: Peter Stepič, predmet: vi. št. 491 k. o. Sp. Šiška. pare. 44-1 travnik, 1076 m-' po 33 Din za 35.508 Din, januarja 1929. Prod.: Kati Hafner, kup.: Iso Svilar, predmet: vi. št. 259 k. o. mesto Ljubljana, edina stavb, na parcela 130 hiša št. 39 v Rožni ulici za 70.001} Din, februarja 1929. Prod.: Ivan Svetlin, kap,: Josip Odar, predmet: pos. vi. št. 563 Sp. Šiška za 125.000 Din, marca 1929. Prod.: Oton Priessner, kup.: Josip Furlan, predmet: vi. št. 101 Gradiško predm. 174 m-' po 18 Din za 2646 Din, marca 1929. Prod.: Vinko Narobe, kup.: Matevž Jero-men in Valentin Dečman, predm. vi. št. 269 Ježica pare. 363 njiva in del pare. 364 njiva za 18.000 Din, januarja 1929. Pričetkom današnjega sporočila sem navedel prodaje parcel na štirih krajih mesta, na severnem delu Ljubljane, t. j. kompleksu Strojnih tovaren in livaren, na južnem delu, t. j. na Mirju, potem na severovzhodu, t. j. v Udmatskem okraju in na severovzhodni strani v Sp. Šiški. Cene, ki se pokažejo na teh štirih krajih, so zelo poučne za ravzvoj mesta in kam se polagoma premika težišče. Razume se, da pri stavbišču Strojnih tovaren in livaren prevladuje cena večje bližine do mesta, a vendar je videti v tem tendenco širjenja novih naselbin v tem delu, Dočim so parcele na stavbišču Strojnih tovaren in livaren po 50 do 80 Din, nam pokažejo prodaje na nasprotnem delu mesta, t. j. na Mirju 20 do 30 Din, v Šiški nad 30 Din in v Udmatskem okraju zopet okroglo 20 Din. Seveda vpliva na posamezno ceno okolica in možnost prometne porabnosti stavbišča, tako da so posebno, kar se cen tiče, iste le nekaka podlaga, ki se pa spreminja po posebni legi in- prometu. Videti je, da bode šel naraven razvoj mesta proti severovzhodu, kar je tudi z zdravstvenega stališča pozdraviti, ker je teren tukaj najzdravejši, razven tega pa tudi v bistvu cenejši, kakor pa na jugu, saj je v zemlji sami velik del gradiva, katerega ni treba dovažati od drugod, kakor posebno na južnem delu mesta, ki je ilovnat in zahteva večjih stroškov vsled temeljitega zidanja in drenaže. Če bi bilo urejeno vprašanje železniškega prehoda in bi bil napravljen na prostoru pokopa-jišča javen park, bi težišče mesta še preje prešlo na ta del, ki ima vsled svoje lege veliko bodočnost. * Glejte »Slovenec« štev. 102, 105, 113, 118 in 123. Novi zakon o vinu Dne 22. in 23. maja se je vršila v Zagrebu razprava o pravilniku k novemu vinskemu zakonu. Razpravo je vodil načelnik kmetijskega ministrstva g. Rankovič. Pri razpravi se je popravil le 1. člen zakona (poostriia se je namreč definicija naravnega vina), nakar se je razpravljalo le o pravilniku, vsled česar se lahko smatra, da je zakon že gotov. Pri razpravi je bilo mnogo zastopnikov obl. samouprav, producentov in trgovcev, trgovskih zbornic, vinarskih zadrug, vinarskih in kletarskih ter kmetijskih društev. Tudi obe slovenski oblasti ste bili zastopani. Glavne odredbe v zakonu in v pravilniku so, v kratkem podano, sledeče: Pod imenom vino se sme prodajati le vino, ki je proizvod alkoholnega vrenja mošta svežega grozdja domačih sort vinske trte. Vsled tega se vino samorodnic, t. j. izabele, šmarnice, otela itd., kakor tudi mešanica teh vin z domačimi vini ne sme prodajati pod imenom »vino«, ampak Ie pod imenom »vino šmarnice«, »vino otela« in sicer lc do leta 1932. Po tem roku je prodajanje teh vin strogo zabra-nieno in bo vsak dokazan prestopek strogo kaznovan. Dodavanje alkohola vinu je prepovedano. Le izjemoma se sme vinu dodati alkohol, ako je določeno za izvoz in sicer le v posebnih skladiščih, pod državno kontrolo, na zahtevo kupca in ako je to dotični državi dovoljeno. Umevno je, da je vsak dodatek vode zabranjen. Prepovedano je tudi prodavanje vina, napravljenega iz suhega grozdja ali iz ukuhanega mošta. Dodatek sladkorja moštu je tudi prepovedan. Le v slabih letih se dovoli dodatek sladkorja moštu in sicer na prošnjo producenta ter se sme mošt popraviti s sladkorjem le do normalne višine sladkobe. največ pa se sme dodati 4 kg sladkorja na 100 1 mošta. Producenti, ki prodajajo vina in trgovci so podvrženi kontroli glede uporabe sladkorja. Dodavanje ali odvzemanje kisline moštu ali vinu se bo dovolilo vsako leto z razpisom ministrstva poedinim krajem, kjer bo potrebno dodavanje ali odvzemanje kisline. Petijot (malo vino), t. j. pijača napravljena iz izprešanih tropin, katerim se je dodalo vode in sladkorja, je prepovedana. Dovoljena je le naprava pijače z dodatkom vode na tropine brez dodatka sladkorja. Prepoved naprave petijota so zahtevali banaški, dalmatinski in hrvatski producenti. Prepovedano je stavljati v promet in prodajati bolna ali pokvarjena vina, kakor n. pr. cikasta, porjavela vina, ali vina z okusom po plesnobi itd. Z zakonom je tudi urejen čas trgatve. Čas trgatve določijo županstva v dogovoru z kontrolnim organom. Z zakonom in pravilnikom so zaščitena vina, ki imajo imena bodisi po gotovih vinskih predelih, n. pr. ljutomerčan, ali pa po gotovih sortah, n. pr. muškatelec, renski rizling. Tedaj se ne bi smela prodajati vina pod temi imeni, ako niso iz dotičnega pedela oziroma dotične sorte. Vendar se je pri razpravi dovolilo, da se smejo prodajati tudi mešana vina pod imenom predela ah sorte, ako vsebujejo nad 50 odstotkov vina dotičnega predela ali sorte. Tipična vina, katere se more pridelati le v gotovih razmerah, v gotovih goricah in gotove sorte so posebej zaščitena in se jim ne sme primešati drugih vin. Ravno tako boljša buteljčna vina, ki morajo imeti oznako sorte, producenta in gorice. Vsak prestopek teh odredb ima posledico strogih kazni. Stroge odredbe so tudi glede špecijalnih vin, t. j. dezertnih, penečih, aromatičnih, medicinskih vin, kakor tudi vin, ki so določena za izvoz. Zaščiteni so tudi postranski kletarski proizvodi kakor vinski alkohol, konjak, tropinovec, vinski kis. Pod temi imeni se smejo prodajati le proizvodi vina ali tropin. Pravilnik vsebuje še odredbe o kontrolnih merah nad producenti, trgovino in izvoz vina. Te mere so sicer stroge, a potrebne. Le s strogim zakonom in pravilnikom bomo zopet dobili zaupanje inozemstva v naša vina, kar bo v korist vinskemu producentu in tudi vinski trgovini. V. K. Nemške in avstrijske železnice Kakor znano je z valutno stabilizacijo prišlo tako v Nemčiji kakor tudi Avstriji do reorganizacije tamošnjih železnic na komercialni jjodlagi. Ta reorganizacija izkazuje tako lepe rezultate, da jo študirajo tudi druge železniške uprave in posnemajo. Nemške drž. železnice so največje podjetje na svetu s 700.000 delavci. Tako izkazuje računski zaključek za 1928 povečanje dohodkov od 5.039.3 na 5.159.2 milj. mark. Obratni koeficient se je znižal od 82.5 ua 82.2%. Vpoštevati pa je treba, da so nemške železnice fani dale. za obnovo naprav celih 648 milj. mark t. j. ca 7 miljard Din! Skupno znaša prebitek 864.8 (880.5) milj. mark. Iz prebitka je šlo za reparacije 113.2 (36.8) milj. mark, čisti prebitek znaša 249.0 (234.8) milj mark, iz česar gre za prvenstveno dividendo 75.5 (61.6) milj. mark. Po reparacijah so obremenjene nemške železnice za 10.85 milijard mark. Naprave so bilansirane s 25 milijardami mark. Istočasno z nemškimi železnicami objavljajo svoj zaključek za 1928 tudi avstrijske. Sicer se je obrestni prebitek pri njih povečal — zaradi naraščanja osebnega, pa tudi tovornega prometa — za 5 milj. šilingov, a čisti dobiček pa znaša 0.14 napram 0.15 milj. šilingov. Ves obrestni prebitek se je porabil večinoma za nove investicije in obrestovanje. Leta 1923. so izkazale avstrijske zvezne železnice 61.5 milj. šilinga izgube, 1924 samo še 1.2, 1925 0.3, 1926 9.5 milj. šilinga. Čisti dobiček imajo beležiti šele z letom 1927. Število km elektrificiranih prog se je lani povečalo od 624 na 731. Za vzdrževanje in obnovo se je lani izdalo 152.9 milj. (1927 141.2 milj), za kar je prispevala država s kreditom 84.4 milj. šilingov. Naložen kapital se je lani z izboljšanjem in investicijami povečal za 64 milj. na 2875 milj. šilingov. NcA—g^na dela so bilansirana s 75 milj. šilingov. Dohodki od osebnega prometa so se povečali od 185 na 201, od tovornega pa od 366.8 na 374.7 milj. šilingov. Dočim so bili pred vojno dohodki iz osebnega prometa napram tovornemu kakor 1 : 3, so sedaj knkor 1 : 2. KONKURZI IN LIKVIDACIJE Konkurz »Previdnosti«. .Narodne Novine« objavljajo dne 6. t. m. razglasitev konkurza nad »Pro-vidnost,« zavarovalno zadrugo, Zagreb, Akademički trg z dne 3. junija 1929. Konk. upravitelj je dr. Lujo Maričič, odvetnik v Zagrebu. Terjatve je prijaviti do 26. julija, likvidacijski narok 26. avgusta. Srednii devizni tečaii na liubli. borzi od 3 V. do 7. VI. 1929. Za rejo slabotne in shujšane živine ter okrepljcnie j breje in posebno mlade živine je potrebno ! — in edino uspešno — i »TEŽAKOVO OLJE ZA ŽIVINO« ki se dobi pri: M. Težaku, Zagreb, Gnndnllčava 13. Dne Berlin Curih Dunai |yondon Newyork Pariz 3. 1357.- 1095.90 799.62 276.08 —.— —.— 4. 1357.50 1095.90 799.78 276.08 —.— —.— 5. 1357.75 1095.90 799.73 276.14 56.82 —.— 6. 1357 75 1095.90 790.89 —.— —.— —.— 7. 1357.76 U 95.90 799.^9 276.10 — —.— 1'ragn Trsi 168.66 297.7?) 168 7! 168.60 297.75 168.60 297.75 168.60 297.75 Konkuro je razglašen o imovini Križaniiere Mice, trgovke v Polulah pri Celju; prvi zbor upnikov 24 juniju, oglasitveni narok do 15. julija, ugo-tovilveni narok do 5. avgusta; nadalje o imovini Stadlerja Ivana, trgovca v Šoštanju; prvi zbor upnikov 20. junija, oglasiti seje 15. julija, ugotovitveni narok 25. julija, Konkurz je pred nedavnim napovedala Zaje-čarsku zanatska kreditna banka. Pasiva presegajo aktiva za 1.5 milj. Din; banka, ustanovljena 1913, jo imela 1 milj. Din kapitala in so njeni vlagatelji predvsem kmetje in obrtniki. Živinoreja v letu 1928. Po pravkar objavljenih podatkih kmet. ministrstva je znašalo 1. januarja t. 1. stanje živine (v oklepajih podatki za 1927, vse v tisočih glav): konji 1105 (1120), osli 104 (98), mezgi in mule 15 (15), bivoli 32 (31), goveda 3654 (3729), prašiči 2663 (2369), ovce 7722 (7736), koze 1750 (1739), čebelni panji 567 (608), perutni-na 16.081 (16.279), največ kokoši 13.810 (13.839). Tovarna papirja Milana Vape v Belgradu objavlja bilanco za 31. marec 1929, iz katere je razr vidno, da znaša glavnica 20.5, upniki 24.6 milj. Din pri investicijah 43.2 milj. Din. Račun izgube in dobička izkazuje donos 5.5 milj. Din in se ves porabi za stroške in odpise. Poleg te bilance je v »Službenih novinah« objavljen še komentar, o katerem pravi Milan Vapa med drugim da je tovarno prevzel, izplačal vse upnike, francosko-srpski banki izplačal prvi obrok in ravnotako izplačal popolnoma kredit 3 milj. Din, ki ga je imela deln. družba pri Narodni banki. Sedaj je tovarna izključno .Vapina last. Podpisuje jo samo on in prodaja ter kupuje samo za gotov denar. Prepoved uvoza starih strojev v Romunijo. Kakor poroča »Ceps« iz Bukarešte, je romunska vlada te dni prepovedala uvoz starih strojev za tekstiluo, usnjarsko, čevljarsko iu jiohištveno industrijo. V bodoče se bodo mogli v Romunijo za te stroke uvažati samo novi stroji. — Umestna odredba v Romuniji je vzbudila tudi pri nas komentarje, ker se je izkazala velika narodnogospodarska škodljivost uvoza starih strojev. Znižanje kapitala. Javno skladišče in prevodna družba, d. d. v Celju, je sklenila na občnem zboru znižati kapital od 1.5 na 889.800 Din Občni zbori. Ljubljanski velesejem, reg. z. s o. z. v Ljubljani 21. junija ob 11 v Zvezi industrij-cev; »Slograd«, slovenska gradbena in industrijska d. d. v Ljubljani, 21. junija ob 16 v Prom. zavodu za premog; »Triglav«, tovarna hranil v Šmarci, 22. junija ob 10 v Celju, hotel Union. Bolgarska narodna banka slavi 18 t. m. svojo petdesetletnico. Leta 1879. so jo osnovale ruske okupacijske oblasti. Borza 8. junija 1929. Devizni promet je znašal v prvem tednu junija 20.6 milj. Din napram 11, 20.65, 20.6 in 14.8 milj. Din v prejšnjih tednih. Največ prometa je bilo zabeležiti v devizah Praga, Ne\v York, London iu Berlin. Devizni tečaji so ta teden naravnost malenkostno variirali, kar je v zvezi z nastopajočo mirnejšo sezono. DENAR Curih. Belgrad 9.125, Berlin 123.87, Budimpešta 90.55, Bukarešt 3.08, Dunaj 72.97, London 25.1925, Madrid 73, Ne\vyork 519.60, Pariz 20.31, Praga 15.3825, Sofija 3.755, Trst 27.18, Varšava ,58.25... Dinar notira: na Dunaju deviza 12.5020, valuta 12.4975, v Londonu, Newyorku in v Pragi neiz-I premenjeno. VREDNOSTNI PAPIRJI Dunaj. Podon.-savska-jadran. 81.85, Wiener Bankverein 20.15, Bodencredit 100.20, Creditanstalt 53, Escompteges. 21.30, Zivno 108, Aussiger Che-misehe 257.40, Ruše 33, Alpine 41.95, Trboveljska 00.50, Leykam 7, Rima Murany 113.05. Žito Po veliki besi, ki je trajala neprestano dobei mesec dni, je v preteklem tednu nastopila mirnejša doba na žitnem trgu in cene so se celo nekoliko izboljšale. Domneva, da je na čikaški borzi povzročila špekulacija jioslednji dvig tečajev, ni docela neutemeljena, vendar izgleda, da se bodo višje cene mogle še nekaj časa držati. Pri nas je prijetnejša tendenca zbudila večje zanimanje za kupčije ter se konzum v večji meri zalaga z blagom. Izgube, ki so jih v naši državi doživeli špekulanti vsled padca cene, so bile sicer precejšnje, toda ne katastrofalne, kakor drugod, n. pr. na Madjarskem. Položaj, ki se je trenutno uravnovesil, pa nikakor še ni razčiščen, ker temeljni problemi letošnjega žitnega trga, zlasti v zvezi z novo žetvijo, niso v nobenem pogledu še rešeni: za izvoz je blago še vse predrago, konzum v državi sami pa s kritjem svojih potreb tudi ne bo izčrpal domačih zalog. Pred nastopom nove žetve nam je torej pričakovati še velikih izprememb. Vesti o stanju posevkov so nadalje ugodne in problem plasiranja ogromnih količin pridelkov postaja znova zelo pereč. Trenutno jo pri nas položaj stalen, vendar so razlike v notacijah n. pr. med somborsko in novosadsko borzo tako velike, da kot smernice za nakup nikakor ne morejo priti v poštev. Gornjebačka pšenica se nudi po 210—212.50, bačka, sremska in slavonska koruza se nudi r>o 220—225 naklad, post., koruza in-zulanka po 255 medjimurska nalad. postaja, laplat-ska koruza pn velja 250 Postojna tranzito, jugoslovansko ocarinjena. Ječmen notira po kvaliteti od 210—245 bačka, sremska in baranjska nakladalna postaja, bosanski oves notira 190—195- Pšenični mlevski izdelki so v glavnem neizpremenjeni, moka srednje bačke znamke notira 222.50—225, bački otrobi pa 170—175 nakladalna postaja. Novi Sad. Pšenica 207.50-212.50, koruza bač., srem., ban. 215—220, moka Og 307.50—315, št. 2 287.50 -295, št. 5 277.50—280, št. 6 272-275, št. 7 257.50—265, št. 8 172.50—180, otrobi bač . ban. 140 —150. Tendenca nespremenjena. Promet: 32 vag. pšenice, 29 koruze, 8 moke, skupaj 96 vagonov. Budimpešta. Tendenca omahujoča Pšenica okt. 22.98—23.27, zaklj. 28.28-23.29, 'marec 24.84 -25.21, zaklj. 25.21-25.22. rž okt. 19.05—19.32, zaključek 19.33—19.35, marec 20 57—20.85, zaklj 20.83—20.85, koruza julij 24.60 —24.50, zaklj. 24.56 —24.58, maj 18.50-li), zaplj. 18.98—18.90. Ste že videli naš feto in kino cenik novosti Maj 1929? Dopošlje se Vam franko. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. Misel človečanstva Veliko se govori v našem času o človečan-stvu (humaniteti) kot obnovitveni misli, kot nagibu za delovanje posameznega človeka ali pa stanov in narodov v človeški družbi. V imenu te misli se zahtevajo razne pravice za posameznika, stanove, plemena, narode. Protestira se proti raznim resničnim ali dozdevnim krivicam, ki si jih stanovi ali narodi medsebojno zadajajo tudi v imenu človečanstva. Pričakuje se vedno močnejši prodor misli človečanstva v zavesti posameznikov in družbe in odtod tudi vedno bolj trajno pomirjenje med ljudmi in narodi, vedno globlji in močnejši nravni, socialni napredek človeške družbe. Lepa je ta misel. Saj izhaja iz vedno bolj živega, zavestnega spoznanja, cla imamo vsi eno človeško naravo, cla v tej temeljijo tudi osnovne pravice, ki so pri vseh enake. Skupne človeške pravice in upravičenost raznih narodnih, kulturnih zahtev za vse posameznike in skupine so vedno bolj vidne in zavestne. Priznava se vedno bolj osebnost vseh, ki imajo isto človeško naravo in zahteva spoštovanje zanjo. Misel solidarnosti človeškega rodu zmaguje vedno bolj nad dejstvom in povdarkom posebnosti, individualnostih, ločilnih lastnosti posameznih ljudi in skupin. Človek se skuša orientirati vedno bolj od bistvenega, skupnega in odtod šele prehajati na svojske lastnosti. Kar je skupno, to naj vedno bolj živi v mišljenju in tvori temelj udejstvovanja, nagib delovanja nasproti sočloveku, sosedu, posamezniku ali stanu ali narodu. Lepa je ta misel in samopesebi čisto krščanska, v kolikor je pozitivna. A nevarnost je, da ostane preveč meglena, brezoblična, če se ne pojmuje v svoji polnosti in resničnosti. Zali bog se dandanes, kadar jo slišimo v javnosti, navadno tudi pojmuje tako površno, megleno, če ne še naravnost z nekim povdarkom, kakor bi bila nasprotna krščanski misli o človečanstvu. Zato tudi nima sile in prepričevalne, trajne moči kot obnovitvena misel za življenje posameznikov in narodov. Ali se pozivajo nanjo samo takrat, kadar gre za lastne pravice posameznikov in skupin in jo morebiti demagoško izrabljajo ali pa prezirajo ob tej misli vse vrednote in pravice posameznikov in skupin n. pr. narodnost, vero, kulturne posebnosti, boj proti očitnim krivicam. Iz tega meglenega, površnega pojmovanja se lahko izcimi neki sanjaški pacifizem, ki misli, da je ali bo možno odpraviti vsako ne-sporazumljenje, vsa trenja v človeški družbi in bo možno vse ljudi vtakniti v neko enotno uniformo vsega mišljenja in življenja. Ali pa je ta misel samo geslo, sredstvo za uveljavljenje ego-ističnih ciljev. Prava ideja človečanstva, ki je obenem lahko močna obnovitvena misel v današnjih časih, izvira iz določenega ne meglenega pojmovanja človeške narave in osebnosti, človeka in človeštva. Res je izkustveno jasno, da je človeški rod pač po skupni naravi ljudi, po izvoru, po dostojanstvu osebnosti zvezan med seboj in mora imeti tudi gotove enake pravice. Moč in sankcijo pa dobi ta misel šele, če jo spoznamo še globlje v njeni resničnosti: človek je stvar, podoba božja, od Boga izhaja torej tudi pravica, da svoje dostojanstvo in svoje pravice ohrani in brani. Ce tako pojmujemo človečanstvo, bo ta misel veliko uspešnejša tudi kot nagib delovanja in medsebojnega občevanja med posamezniki in tudi med skupinami. Bog je stvarnik, zakonodajalec in varuh osnovnih človeških pravic življenja, razvoja, napredka. Gledati pa moramo človeško naravo in osebnost v luči krščanstva. Tu se nam razkrije človek kot otrok božji, bodisi da je določen in poklican ali pa je že dejansko tak po milosti, (n celo človeštvo ima svoj skupni, najvišji cilj i vedno popolnejšem izpopolnjevanju v tej smeri, dokler je nazadnje ne doseže v tesni edinosti i Bogom. Ta krščanska resnica o dostojanstvu in poklicu posameznega človeka, o najglobljem smotru in zmislu vsega udejstvovanja človeške družbe, je tudi najgloblji, najmočnejši in najpopolnejši nagib za človečansko udejstvovanje. Precej drugače bi izgledala politika, politična ne toda, diplomacija, če bi ta misel bila živa pri vseh, ki vodijo javno življenje. Prepričani smo, da bi bili narodi srečnejši potem. Kratko je izražena misel najplemenitejše in najgloblje humanitete, človečanstva v dveh Kristusovih zapovedih: Ljubi Gospoda, svojega Boga... Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! Prva zapoved da misli humanitete temelj, moč, uspešnost tudi v trenutkih, ko druga zapoved sama iz sebe, odtrgana od prve ne da dovolj sile. Trenutki in prilike strasti, obupa, močnih sebičnih teženj posameznikov in narodov se dajo premagovati le v siju in moči obeh zapovedi. Ne bo obnovil za trajno družbe, kdor jih bo trgal in prvo zavrgel. Pravtako pa mislimo, da ie dandanes prav posebno potrebno, da se kristjani, katoličani, ki so prepričani o njihovi zvezi, zavedo, da sta to dve zapovedi krščanstva, ki druge obsegata. Poglavitni sta in zapovedi za življenje, prakso, ne samo za teorijo. In kdo je bolj dolžan skrbeti za obnovo današnje človeške družbe kakor katoličan? Za otroka! Katoliška cerkev ne bi bila ustanova Kristusova, ako je ne bi bilo vsekdar skrb za otroka. Skrb za otroka in mladino preveva v vseh časih dušnopastirsko delo katoliške cerkve. Ka-teheza jc bistveni del njenega zvanja in poslanstva. Otroka učiti versko resnico in ga praktično osvojiti življenju po krščanski resnici in zapovedi — tej nalogi je katoliška cerkev vsekdar zvesta v katoliških in misijonskih deželah. Skrb za otroka in mladino je rodila v katoliški cerkvi celo vrsto otroških in mladinskih karita-tivnih ustanov. Katoliške najdenišnice, sirotišnice, zavetišča, otroške bolnice, nepregledna vrsta zavodov za otroke in mladino obojega spola, to vse so naprave, ki jih je zamislila krščanska ljubezen v telesni in dušni prid otroku in mladini. Skrb za otroka in mladino je pognala v katoliški cerkvi celo vrsto šolskih redov, ki zastavljajo vso svojo poduhovljeno moč v delu za izobrazbo in odgojo ter vzgojo otroka in mladine. Ravnokar blaženim proglašeni katoliški duhovnik Don Bosco je le eden izmed premnogih, ki so vse svoje življenjsko delo posvetili mladini. Drugače tudi nc sme in ne more biti. Katoliška cerkev je vendar vršiteljica poslanstva Njega, ki je prijatelj otrok in mladine brez pridržka, v vzorno najvišji meri. Ni slučaj, da Kristus — učlovečeni Sin božji ni prišel na svet v sredo človeškega življenja in vrvenja kot mož v zreli dobi, ampak kot revno betlehemsko dete. Njegov prvi — božični pozdrav velja otroku, njegov prvi blagoslov družini — domu otrokovemu. Ni zaman preživljal Sin božji dolgih let detinskega in mladinskega življenja v družini, ožarjen od najplemenitejše materinske ljubezni Matere in najpožrtvovalnejše skrbi rednika — Jožefa. Njegovo dolgo življenje v družini bodi vsem časom memento in klic važnosti družinskega življenja, kjer naj bo otrok deležen ob Njegovem vzoru žrtvujoče ljubezni in vesele skrbi ter blagoslovljenega miru! Trideset let je živel Učenik v družini, le tri leta v javnem delu: To pač govori mnogo, to pač oznanja človeštvu dovolj. Vsako skrbstvo za otroka in mladino začenja pri družini. Zakon in družina zdrava — blagoslov za otroka, ta dva bolna in razpadajoča — prekletstvo za otroka! Zakon in družina sta vendar po naravi in po krščanski resnici najprvo in predvsem zaradi in za otroka. Tudi sreča zakona in družine je v poglavitni meri odvisna od otroka . Uprav to pa je izmed glavnih prekletstev sedanjih časov, ko v praktičnem življenju vse bolj razrašča nekrščanski duh modernega poganstva, da je materialistični duh zavel po zakonih in družinah in iz njih izrinil naravno in krščansko pojmovanje in vrednotenje otroka. Naturna in krščanska misel je ta: otrok je blagoslov in dar božji. Pa jc materialistični duh postavil gospodarstvo izven ozirov na družino in njene potrebe, rodil socialno zlo nezadostnega zaslužka in stanovanjskega gorja ter življenje žrtve ožigosal za nespamet življenja in postavil uživanje za modrost življenja. Ob tem je zateinnela naravna in krščanska misel o otroku. Zažarela je materialistična misel, objela peklenskih zubljev vnebevpijočih skritih umorov: otrok je breme in prekletstvo. Zato je v premnogih družinah zamrla tudi živa zavest, cla so starši prvi dolžni vzgojiti otroka, da so oni za otroka in njegovo življenje, njegov značaj in njegovo bodočnost, ne-le časno, ampak tudi večno odgovorni. Odtod tudi prihaja, da marši- PH. BELA VARY Račkoga ulica 7 a ZAGREB kaka družina ne čuti več, da šola ne izobrazuje samo, ampak da tudi vzgaja, da je pa vzgoji nravnost in vernost nekaj bistvenega in osnovno življenjskega. Zato se premnogokrat pozablja, da je šola družini v pomoč, da šola ne sme nikdar razdirati, kar družina gradi. Izgublja se uprav zato kaj rado, čut za nevarnosti, ki prete v javnosti in knjigi, v društvu in predstavi otrokovi vzgoji, njegovi duševnosti in nravnosti. Cerkev se odločno zaveda svojega zvanja, pa tudi gorja, ki preti narodom, ker se vzgaja otrok in skrbi za mladino vedno bolj in vedno širše po mislih modernega poganstva. Pretekli vek se je hvalil kot stoletje otroka. Pa ta skrb za otroka postaja smrt otroka in izumiranje naredov. Zato pa cerkev tako dviga svoj glas. Zato Pij XI. tako poudarja neodjenljivost v vprašanjih vzgoje mladine in odločno borbenost, kadar gre za otroške duše. Zato so avstrijski škofje letos že vdrugič opozorili v skupnem pastirskem listu katoličane na njih dolžnosti glede skrbstva otrok in mladine. Pozvali so jih, da zahtevajo za katoliške otroke od države katoliške šole s katoliškimi učitelji. Proglasili so krščansko skrbstvo otroka in mladine za eno prvih nalog katoliške akcije v Avstriji, čisto jasno so opozorili na veliko opasnost, ki izhaja mladini od boljševizma in. jo avstrijska socialna demokracija širi po svojem gibanju prijateljev otrok po vseh avstrijskih škofijah. Krščanska vzgoja v družini in v šoli, kr-iščansko skrbstvo za otroke in mladino je pravica in dolžnost vseh, ki verujejo v Kristusa — prijatelja otrok. Za duha in srce Razstava Cvetek-Hodnik-Loboda V Jakopičevem paviljonu je odprta razstava. Predstavili so se na njej javnosti s svojimi deli slikarja Hodnik in Cvetek in kipar Loboda. V srednji in desni dvorani so številne Hodnikove slike in petero Lobodovih kiparskih del, v levi pa so dela samouka Cvetka. G. Hodnik išče večinoma v triglavskem pogorju slikovitih in zanimivih motivov ter občutij, razstavil je pa tudi nekaj gorenjskih vaških motivov, par žanrskih in otroških stvari in nekaj aktnih risb. Ima še precej solidno akvarelno tehniko in po nje vzorcu prikrojeno tudi oljnato, učinkuje dekorativno s svojo kompozicijo in barvo, pri čemer spominja nekoliko na monakovski krog, zbran pred desetletji okrog »Jugend«. Ljubitelji planin in Gorenjske bodo govoto segli po teh, z ljubeznijo in često solidno roko slikanih, čeprav umetnostno manj sodobnih in ambicioznih slikah, ki tudi niso pretirano drage. — G. Cvetek slika bohinjske motive, nima nobenega tehničnega znanja, ampak zgolj veselje nad barvo in obliko. Čisto brez talenta in okusa ni, tudi prostornost nekako obvlada, le žal, če se ne bo poprijel študij, če misli s slikarstvom resno. — G. Loboda je razstavil petero plastičnih del, med temi tri mavčne kipe, en marmor in en lesen relief. Oči-vidno sc je šolal pri Meštroviču, kar kaže obdelava teles, kompozicija. Marmornata Madona spominja na cavtatsko, ie da jo je Loboda dosledno ploskovito zamislil, obrnivši ji noge v profil. Jc vestno, s pravo Meštrovičevo fineso in čutom za plastično nianso obdelana. Doprsna Madona je prostejša variacija, Angelj z zvonom lesen relief v Metzner-Meštrovičevem stilu izpred vojne, mo-numentalna stvar. Portret moža, mislim, bo že starejše delo. Najboljše Lobodovo delo pa se mi zdi Slepec, ki menda igra kitaro. Dasi še spominja na mojstrove zasnove spomenikov, je vendar sodobno občuteno delo, dokaj samostojno, z velikim znanjem in kiparskim talentom koncipirano. Ima, mislim, nekaj socialne vsebine in se i po obdelavi bliža novorealistični struji. Formalno je i kot plastika zanimiv od več strani (zlasti z desne spredaj) in nam da upati, da se bo g. Loboda korajžno razvil v samostojnega, sodobno mislečega umetnika. V. Jovan Jovanovič-Zmaj. Spomin petindvajset-lelnice njegove smrti so namenjene le vrstice. Bil je zelo popularen in produktiven in obenem morda poleg Branka Radičeviča najboljši srbski, pesnik do devetdesetih let devetnajstega stoletja. Poklicno jc bil celo dramaturg belgrajskega gledališča. Področje, na katerem je dal svoje najboljše, to je njegova mladinska pesem. Po njej bo tudi živel njegov sloves še med bodočimi rodovi. Tudi v slovenščino imamo prevedenih precej njegovih stvari. Znan je tudi po številnih politično -satiričnih in drugih listih, ki jih je osnoval in vodil (»Zmaj«, po katerem je tudi ime dobil, »Žiža«, »Javor«, »Ilustrovana ratna kronika«, »Starmali«, »Neven« itd.). Napisal je tudi nekaj proze in eno dramsko delo. Bil jc široko orijen- tiran in evropski človek. Študiral je v Pragi, Budimpešti in na Dunaju. Mnogo je prevajal, posebej iz madjarščine, dalje iz Tennysona, Goetheja (»Ifigenija na Tauridi«) in Bodenstedta (»Vzhodni biser«). V Rumi so mu postavili spomenik. — Tone P. Fran Roš: Medved Rjavček. Povesti za mladino. Celje, 1929. — Tako je bilo še p'cd kratkim v naši mladinski literaturi: učltcljišnik zapusti šolo, nastopi mesto, dopoldne poučuje, popoldne mu je dolgčas, pu se gre — mladinskega pisatelja. Da bi vsaj čebclaril, ribaril ali pa naj bo v božjem imenu — delal lesoreze! Pa ne --- on mora pisati! Bog mu grehe odpusti, naša mladina mu jih nc more. Potne srage mu kanejo pri izdelovanju literature na oapir — potne srage — morala pa bi srčna kri. Olral;, ki mu je umstveno skrpucanu stvar tuja, ker 'ie misli, ampak nemo čuti, ga zavrne, »pisatelj« nakremži bolestno obraz, potoži o »materialistični mladini« — u »vunder peti on nc jenju«! On piše, mladina ne čita, ker ji nc gre do srca, kar je brez duše napisano. Mladina ruse — in ni,- čita, ker ne čuti več potrebe. Pa šc prušujemo, kjer je vzrok... Tako je bilo še pred kratkim. Slov. mlad. literatura: Župančič pa morda šc kdo. Danes sc obrača na bolje. Mod učitelji, ki jim je pisati — potreba, je Fran Roš. Njegova prva knjiga »Medved Rjavček« obsega štiri povesti: Medved Rjavček, Zelenec, Zaklad v iludi strugi, Janžc sc je vrnil. Če bi jih razporedil po umetniški vrednosti, bi obdržal isti red. Na prvem mestu »Medved Rjavček«. Zadovoljen bi bil, čc bi imeli več takih stvari pri nas. Roš sicer ne piše dramatično in napeto, kar bi morda bilo stvari v korist; neka tiha lepota veje iz njegovih slik, umerjene so in piepričajo človeka v svoji pristni in nevsiljivi vsebini. Bolj so to prav zu prav slike, kot povesti. Lepo. tihe, v naravnost vzornem jeziku napisane slike. Mnogo poezije, morda nekoliko preveč za otroka, ki mu jc bližja konkretnost, je v njih. Lepa knjiga. Res pridobitev. Roš jc. pisal to stvari s srcem, zato jih bo mladina či-tala. Več nc vem povedati. Založba Hode in Martinčič v Celju jc knjigo lepo opremila, tako d.i je knjiga i zunaj i znotraj dovršena. — Danilo Gorinšek. Henrika Heineja izbrane pesmi. Preložil Al. Benkovič. L Lirični intermezzo. 1929. Tiskal in založil Hinko Sax v Mariboru. — »Kaj pa jc tebe (rel)u bilo?« s pravico vprašamo, ko stopa Henrik Hcine v slovensko književnost, skrbno opravljen in kar s Sicnkic\viczevitn potnim listom opremljen? Radi tega pač tako vprašujemo, ker sc nam zdi čudno, da smo dobili baš Heineja, zdaj, ko žc iščemo smotrnosti tudi v prelaganju (izgleda, da bodo temu prvemu zvezku sledili šc drugi prevodi iz Heineja), in ko nimamo šc n. pr. niti Goetheja. Menim, da temu prevajavčev osebni okus šc ni zadostno opravičilo, tem manj, ker imamo Slovenci v Simonu Jenku najmanj'tako dobrega pevca zaljubljenih pesmi, kot jc bil Ileine. in ker sc »Lirični inter-inez.zoc še celo nc moro meriti s Prešerno* i tik i soneti. — Kar prevoda samega tiče, mu moramo piiznati obilo vrlin. Al. Ilcnkovičn, čigar izvrstni urevod Schonhcrrjcvc drame »\Vcibstcufcl« smo slišali raz odru, hvali zlasti točnost in polu kod izredno posrečena presaditev nemške fruze v naš jezik. Najbolj sočen in pristen jc pa v grobih, ironičnih in ciničnih prehodih, bolj bi pr. temu delu bilo prikladno, čc bi znal biti tak tudi v liričnih, kar pa žal ni. Na drugi strani spet kazijo delo preočitni gernianizmi takegule kova: jaz jaham. Neumestne so kroj-šnve besed »skor« ali »not«. Toda v to polje ne moremo iti. Kratko: poezija? V marsikateri pesmi jo je znal Benkovič ohraniti, v mnogih jc pu ni več. Ali bo Slovenec, ki Heineja ne po-zna, v Benkovičevem prevodu našel pesnikovo podobo? Mislim, du ne, ker jc. Benkovič premalo močan, da bi tudi n jega iskali v tem poizkusu, kakor bi gotovo v enakem primeru iskali Župančiču. — s. š. * »Orlic«, glasilo orličev in niludcev ter mladenk, št. tO, prinaša ljubko uvodno pcsmico P. Ktizostoma, pravljico o Neumnem Matičku od Le je Fntur.jevc, lepa iu junašku nagovoru »Otroci svobode«, ki ju je sestavil pisatelj Ju-lon, pesem o »Palčkili-škrateljčkih«, prevod »Lesene roke« znanega P. Mnrgucritte, rnal Julnov prizor »Mejnik, ki boli«, otroško igro in drug drobiž. »Orlic« jc izborilo urejevali in sc naroča v Ljudskem domu v Ljubljani za 12 Din letno. Vera in kultura FRANCOSKO ČASOPISJE IN KATOLIČANI. Predsednik katoliškega tiskovnega odbora v Nizzi je te dni v javnem govoru opozoril francoske katoličane na naslednja dejstva: V Franciji je po krstnem listu 90 odstot. kristjanov ia 10 odstotkov ateistov. Od 7 milijonov izvodov listov, ki izhajajo dnevno v Franciji, je 0 milijonov katoličanom sovražnih ali vsaj nasproti veri brezbrižnih. 85 odstotkov listov, ki ustvarjajo javno mnenje, je torej krščanstvu tujih in samo 15 odstot. francoskih listov zastopa katoliško misel. 10 odstot. brezbož-cev čita seveda izključno-svoje liste; kdo čita potem ostalih 75 odstotkov veri neprijaznih listov? Katoličani pač, ki so pozabili na svoj krst, birmo ia prvo sv. obhajilo. Položaj je jasen: proti 10 odstot. ateistov stoji 15 odstot. zavednih katoličanov; ravnotežje tega razmerja pa uničuje 75 odstotkov tistih katoličanov, ki se zavestno ali nezavestno bore na strani nasprotnikov. Zalo ni čudno, če katoličani v zadnjih sto letih izgubljajo bitke, ki se vodijo v časopisju, drugo za drugo. Tudi če bi imeli katoličani šole v rokah, bi to še ne bilo odločilno, ker javnega mnenja ne uslvarjajo šole, marveč tisk. MEDNARODNI KATOLIŠKI KONGRES ZA FILM IN RADIO se bo vršil v dneh 17. do 22. t. m. v Miinchenu. Sodelovali bodo poleg cerkvenih zastopnikov odlični znanstveniki in strokovnjaki: Reymond, Dus-sonville, dr. Leibig, p. Hermana, Marscall, dr. Nus-ser, Canziani, dr. Schmitz, dr. Misonne, Pichon itd. Vsa pojasnila daje: Office Catholique International du Cinematographe Pariš 5, Boulevard Montmartre. KATOLIŠKI TI^K V INDIJI. V Indiji izhaja v tekočem letu 113 katoliških dnevnikov in drugih časnikov in časopisov. Tiskajo se v 17 različnih jezikih: 01 v angleščini, 13 v jeziku tamil, 12 v jeziku mala.valam, l> v portugalščini, 5 v kanareziščini, 3 v hindiščini, 2 v singa-leškem jeziku, 2 v francoščini, 2 v bengalščini in po 1 v jeziku telugu, burmasn, gujerathi, urdu. italijanščini in latinščini. VAŽNO ZBOROVANJE POLJSKIH IN NEMŠKIH KATOLIČANOV V BERLINU. V zadnjih dneh maja so se sešli v Berlinu odlični zastopniki poljskih in nemških katoličanov, da se posvetujejo, o tesnejšem medsebojnem spoznavanju in sodelovanju. Navzoči so bili med drugimi: msgr. Myslinski in msgr. Gavvlina, p. Kos-tvorowski, prof. Klecki i. dr.; od nemške strani msgr. Banas, msgr. Lichtenberg, vseučiliški profesorji Keller, Brunner iu Hoffmann, jezuit p. Mucker-inann i. dr. — Kot prvi je poročal prof. Schfiffer o zgodovinskih verskih odnošajih med obema narodoma. Nato je podal msgr. Maslinski izredno jasen pregled položnja, ki ga zavzema katoliStvo na Poljskem. To poročilo je napravilo na nemške delegate. izredno globok vtis, ker jim je odprlo mnoge (iozdaj neznane vidike. — Dr. Dembinski iz Kra-kova je jasno in preudarno opredelil jioljskonem-ško politično vprašanje in poljsko stališče glede meja, poljske Pomorijanske, narodnih manjšin itd. Odgovarjal je poslaniški svetnik dr. Ktlenzer. Na-daljni poljski govorniki so zavračali neresnične trditve proti nemškim katoličanom in duhovnikom na Poljskem in se pritoževali nad sovražnim pisanjem nemškega časopisja. P. Muekermann se je izjavil za tesnejše sodelovanje med obema narodoma in prosil, naj Poljaki poskrbe za prevajanje poljskih književnih del v nemščino in posebno za širjenje idej velikih poljskih pesnikov, predvsem Miokie\vicza. — (>h sklepu so izvolili permanenten odbor, ki naj deluje za čim tesnejše poljsko-nem-»ko sodelovanje. V odboru so p. Rostvvorovski, prof. Zdziechowski, msgr. Lichtenbcrg in p. Stratmaun. Uspeh radio-razstave Sedaj, ko se že bliža zaključek velesejma iu S njim vred tudi radio-razstave. že lahko rečemo, dn je radio-razstava popolnoma uspela. Največji uspeh, ki ga beleži, je brez dvoma propaganden. Tisoči in tisoči, ki so obiskali paviljon »K< so se mogli prepričati o velikem napredku sodobne radio-tebnike. Mnogi radioamaterji, ki so dosedaj še konservativno vztrajali pri svojih detektorjih, so se spričo te razstave odločili, da si nabavijo kvalitativne aparate. Oni, ki že imajo večcevne aparate, so se odločili, da si nabavijo boljše zvočnike ali pa da 6voje akumulatorje in baterije zamenjajo z aparati z direktno priključitev na tok. Radioamaterji tudi v Sloveniji prihajajo do spoznanja, da je še najcenejše poslušati radio na dasi mulo dražji, zato pa čim popolnejši aparat. Zabeležiti je tudi velik moraličen uspeh, ki ga je radio-postaja sama dosegla s to razstavo. Ne eamo veliki diagrami s statističnimi podatki, ki so zgovorno dopovedovali veliko kulturno delo, ki ga je ljubljanska radiopostaja izvršila že v prvih mesecih svojega obstoja, še drugo je mnogo doprineslo k temu uspehu. Mnogi zvočniki so na razstavi stalno sprejemali program ljubljanske oddajne postaje in obiskovalci razstave so se prepričali, da je ta pro-gramm izvrsten, pester, obsežen in zadovoljujoč, Vse pritožbe, ki zabavljajo navadno čez ljubljansko postajo, so bile navadno brez povoda, če pa je tak povod obstojal, je bil le v aparatu samem. Naj bi samo kdo poslušal, kako so na razstavi mnogi tujci občudovali mirni, sonorni glas našega napovedovalca ali pa koncert radio-orkestra ali katerokoli drugo točko radio-programa. Tudi mnogi domačini so bili oveseljeni, ko so slišali tako sodbo iz — tujih ust. Skupen uspeh letošnje radio-razstave bi se dal označiti na kratko s temle: Razstava je dvignila okus in smisel za kvaliteto pri radio-aniaterjih, in dvignila tudi ugled ljubljanske radio-oddajne postaje pri nas samih in pri tujcih Antena m strela (V. M. D.) Bliža se poletje in ž njim pogoste nevihte z vsemi neprijetnimi pojavi bliska in strele, kar povzroča nekaterim radio-amaterjem, ki imajo aparate v zvezi s prosto anteno, popolnoma neupravičeno mnogo skrbi in bojazni. Da. neupravičeno, če je anteno strokovnjaško zgrajena ter pravilno, t. j. zadostno opremljena. Predvsem moramo omeniti, da je popolnoma napačno mnenje, da antena nekako r privlačuje« strelo odnosno da poveča nevarnost, vsled česar imajo ravno mnogi hišni posestniki pomisleke in prepovedujejo namestitev zunanjih anlen na svojih zgradbah Na podlagi opazovanj in mnogih statističnih podatkov, zbranih v dobi obstoja radio-fonije, pa smemo trditi, da deluje vsaka antena, ki je zgrajena na poslopju ali nad njim, kot nekak strelovod in tako poslopje celo varuje. Izmed mnogih stotisočev zunanjih anten, ki so bile postavljene v zadnjih letih in kojih šlevilo če vedno raste, je znano procentualno prav neznatno število slučajev, da bi udarila strela v anteno ter jo poškodovala, a poslopja odno>no osebe niso dobile nikakih znatnih poškodb. Pač je treba v pogledu prostih, zunanjih anten previdnosti, kajti te predstavljajo ob času nevihte vsekakor nevarnost za ljudi v tem, da povzročajo vsled statične napetosti, ki se nabira v njih, občutne udarce (za katere so posamezniki po svoji telesni konstituciji več ali manj občutljivi) ali vsaj precejšen strah pred njimi. Znano je dejstvo, da se pojavlja v zraku v različno visokih plasteh napram zemlji gotova električna napetost, ki raste z oddaljenostjo od zemlje. Višina te napetosti je nekoliko odvisna od geogra-fične lege, od letnega in dnevnega časa ter od obstoječih geografskih razmer. Postanek te napetosii v atmosferi do danes še ni popolnoma pojasnjen, dasi se doznava, da je odvisen od solnčnih pojavov. Navedena napetost, t j. padec porencijala na 1 m višinske razlike, znaša tudi pri lepem vremenu, torej ob času kadar ni neviht, kakih 150 voltov. Če se računa s to količino, je razvidno, da raste napetost v ozračju z višino prav znatno ter doseže precej slo lisoč do nekaj milijonov voltov. Tako visoke napetosti zadostujejo, da prebijejo precejšnje razdalje med oblaki odnosuo med slednjimi in zemljo, kar se pojavlja v obliki bliska, groma in strele. Za slučaj, da udari strela proli zemlji, je za nas predvsem zanimivo vprašanje, kam najraje trešči. Mnoga opazovanja so ugotovila dejstvo, da za strelo ne velja načelo, da je najkrajša razdalja navpičnica, temveč da je izenačenje napetosti (kar se pojavlja, kadar udari strela) odvisno od trenutnih razmer prevodljivosti odnosno električnega upora v zraku; to izenačenje se izvrši običajno v znanih, za strelo značilnih švigajočih (torej nc premočrtnih) linijah. Strela ne udarja vedno ali največkral v najvišjo točko, n. pr. v strelovod zvonika, poslopja itd., temveč pretežni del tudi na druga mesta v bližini, za kar je pač meTodajna trenutna električna prevodljivost zraka ali pa medsebojna lega različnih objektov; če so prevodljive razmere takšne, da nudi gotova zračna razdalja posebno majhen električni upor, tedaj si poišče strela na vsak način raje pot manjšega upora, da tako steče po najugodnejši (ne vedno najkrajši poti) v zemljo. Zato opremljamo strelovode z jako močno bakreno odvodno žico, koje konec zvežemo z bakreno ali cin-kasto ploščo, ki jo zikopljemo v vlažno, dobro pre-vodljivo zemljo. Islo velja tudi za vzemljevalne vode pri antenah. Navadno je spremljan glavni pramen strele z mnogimi stranskimi. Cesto ne udari ravno glavna strela, temveč samo kaka stranska veja v anteno. Če bi udarila glavna veja na anieno, bi bilo pričakovati, da bi se žica vsled tako visoke napetosti in ogromnega toka, ki preteče v tem trenutku skozi njo, tako ogrela, da bi se tedaj stopila. V takem slučaju bi od antene po udarcu strele ne ostalo ničesar več. V splošnem pa ie Ireba pomniti, da se ni bati direktnega udarca strele v antene, ki so obdane od višjih objektov, posebno še, če so ti opremljeni s strelovodi. Umevno je torej, da so izpostavljene nevarnosti v manjši meri antene v dolinah kakor osamljene antene v hribih. Za te pa je treba še prav posebej upoštevati navodila ter jih prav skrbno graditi, zavarovati in ozemljiti. Iz varnostnih ozirov je zelo važno in priporočljivo, da se nameste pri uvodu antene v poslopje posebne zaščitne priprave proti slreli in da se antena ozpmlji za slučaj — ki pa je zelo neverjeten — da udari direktna strela vanjo. S tem se preprečijo prevodi napetosti v stanovanja in k aparatom samim, kajti tudi ti prevodi niso izključeni, dasiravno je antena ozemljena. Iz navedenega razloga je tudi priporočljivo, da se pri bližanju nevihte odklopijo pri antenskem stikalu (kjer je antena običajno zvezana z zemljo) dovodne žice k aparatu, ali pa s-? vsaj odstraniti od aparata. - Anteno ozemliitic — na kar opozarjajo vsak večer skoro vse oddajne postaje — je manj potrebno radi preprečenja nevarnosti vsled direktnega udarca strele, pač pa umestno, da se zmanjšajo ali odstranijo neprijetne prenapetosti, ki jih povzročajo stranske strele ali indukcije, ki se pojavljajo vsled atmosferskih električnih prilik odn. kadar trešči v bližini antene. Z ozirom na te indukcijske napetosti je priporočljivo ludi notranje (podstrešne ali sobne) antene ob bližajoči se nevihti spojiti z zemljo Pri nabavi omenjenih varnostnih naprav proli slreli je treba predvsem izbrali pravilno in trpežno konstrukcijo (11. pr. strelovodna naprava v obliki zvonastega izolatorja, v kojrga sredini je nameščen izmenljiv vložek z iskriščem, ki je vdelano v cevki, polnjeni z žlahtnim plinom), ki deluje vedno zanesljivo ter nekako avtomatično odvaja prenapetosti v anteni ter jo tako zadostno varuje. Če je antena predpisno ozemljena, zavarovana in se ob nevihti ne bliEamo prejeninenm aparatu, tedaj ne obstoja nikaka povečana nevarnost. Kavno nasprotno, antena ki deluje v tem slučaju kot strelovod, ujame strele, ki bi sicer udarile v okolišu antene lia druga mesta ter jih odpelje v zemljo in s tem napravi neškodljive. Kralj« radijskih napovedovalcev. Amerika ima 1500 napovedovalcev. Člani ameriške Akademije, po številu 50, naj bi izmed njih izvolili najboljšega. Osebna popularnost pri tem ne bi 'prišla v poštev. Šlo bi zgolj za zmožnosti in kulturno delo. Zanimivo je, da noben napovedovalec ne ve, kdaj ga razsojevališče >petdesaterihc posluša in presoja. Ob priliki 25 lelnice Akademije naj bi se objavilo ime tistega ki je dosegel prvo nagrado... Programi Hftdio-Lmbljana: Nedelja, 0. junija: 10.30 Poljedelska ura, ing. Čeme. 11.00 Koncerl Radio-orkestra: Ruprecht: Iz lastne moči, Leliar: Frasquita-valček, Fetras: Ruski zveki (suita v Ireli stavkih), Berhards: Bur-laki, Alelter: Reverie, Lovitz: Klepetulje. Vmesne speve |K)je gosp. Švigelj: Pavčič: Priplula je pomlad, Grečnninov: Slrt, R. Strauss: Vsi sveli, R. Strauss: Noč, NVagner: Bolesti. 15.00 Časovna napoved. Reproducirana glasba. 15.30 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski. 10.00 Koncert Radio-orkestra: Fetras: Slavnostna koračnica, Ertl: Donavske slike, Fetras: Regata na Alstru, Amadei: Der Min-nesanger: 1. Slavnostni vhod, 2. Podoknica Trubadurja, 3. I.jubavne sanje, 4. Ženitovanjska slav-nost, R. Strauss: Deux reve. Vmesne točke: 1. Ci-traški duet g. Tišlerja in njegove hčerke. 2. žvižganje na hruškovem peresu, g. A. Dobnikar. 20.00 Prenos koncerta zbora združenih mešč. šol iz Uni-ona. 22.00 Časovna napoved in dnevna poročila. Ponedeljek, 10. junija: 12.30 Reproducirana glasba. 13.00 Časovna napoved in borzna poročila. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.00 Koncert Ra-dio-orkestra: Mendelsohn-Bartokly: op. 61: Poročna koračnica, Fučik: Donavske pripovedke, Auber: Fra Diavolo, Ilalevey: Judinja. Lincke: Muzikalna dirka, Petrič: Domače rože. 18.30 češčina, gosp. Novak. 19.00 Francoščina, dr. Leben. 19.30 Zdravstveno predavanje. 20.00 Prenos koncerta Slovenskega akademskega pevskega zbora iz Uniona pod vodstvom zborovodje g. Franceta Marolta ter s sodelovanjem konservatoristov: gdčne A. Mezetove in gg. M. Rusa in P. šivica. Moški zbor A. P. Z.: Adamič: Zdravica, O. Dev: Kvišku plava moje hrepenenje, J. Pavčič: Pesem o kapitanu, sopran s klavirjem. Poje gdčna Mezetova, spremlja gosp. Šivic. Lajovic: Begunka pri zibeli, Osterc: Štiri belokranjske. Moški zbor A. T. Z.- Lajovic. Breza in hrast, bas s klavirjem. Poje g. M. Rus, spremlja gosp. P. Šivic, Premrl: Beg, Skrivnosti. Osterc: Solnce v zavesah. Moški zbor A. P. Z.: Adamič: Kadar kriknemo, napitnica. — Odmor. — Ravnik: Kam si šla mladost, Solnce v zenitu. Sopran s klavirjem: Kogoj: Otožnost Vilko Ukmar: Pesem, M. Kogoj: Vera. Moški zbor A. P. Z.:M. Kogoj: Narodna, Requiem. Bas s klavirjem: M Kogoj: Oh ne verjemi, Vilko Ukmar: Melanholija, Starka za vasjo. Moški zbor A. P. Z.: Marijn in mlinar, Jaz mam pa konjiča, Srce je žalostno, Plavarska. 22.00 Časovna napoved in poročila. Torek, 11. junija: 12.30 Reproducirana glasba. 13.00 Časovna napoved in borzna poročila. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.00 Koncert Radio-orkestra: Lincke: Folies Bergere, Fetras: Onjegin, Weigl: Švicarska rodbina, Schubert: Il-mol simfonija, I. stavek, Strauss: Netopir, VVertheimer: Mesečna noč v Rio de Janeiro. 18.30 Kunaver: Podzemski svet okrog Cerkniškega jezera. 19.00 Nemščina, ga. dr. Piskernik. 19.30 Naše sosedne države: Italija, gospodarske razmere, dr Bohinee, 20.00 Rostand: Cyrano de Bergerac, drama, izvajajo člani nar. gled. 21.00 Koncert Radio-orkestra: Ver-Lic: Planinski pozdrav, Fetras: Gorsko veselje, Flotow: Allessnndro Stradella, Dvorak: II. stavek iz 5. simfonije, Zeller: Ptičar, Zerkovic: 1. Pismo iz Sorrentu, 2. Pesem cvetja. 22.00 časovna napoved in dnevna ]>oročila. Sreda, 12. junija: Opoldanski program odpade. 17.1X1 Koncert Radio-orkestra: Lincke: Apol-lo-marš, Cremieux: Če ljubav umre, Ruvssen: Aziada, orijentalska suita: 1. Preludij, 2. Sanje o zvezdah, 3. Ples besov, 4. Aziadina smrt, Lehar: 1. Španski valček, 2. Imam nebesnomodro posteljico, Kockert: Poljubček. Skroup: 1. Kje dom je moj, 2, Hej Slovani. 18.30 Iz rastlinstva.' 19 00 Srbohrvaščina, ga. dr. Piskernik. profesor Mazovec. 19.30 Prenos ,loh. Straussove operete »Cigan baron . 22.00 časovna napoved in dnevna poročila. Četrtek, IS. junija: 12,30 Reproducir glasba. 13.00 Časovna napoved in borzna poročila. 13.30 lz današnjih dnevnikov. 17.00 Koncert Radio-orkestra: Holzmann: Stric Samy, Ziehrer: Stari Dunaj, Peer Gyntova suita L: 1. Jutranje razpoloženje, 2. Ezina smrt, Geiger: Lehariana. 18.00 Antologija slov. lirike, ravnatelj Bratina. 18.30 Pravljice pripoveduje radjo-tetka. 19.00 češčina, gosp. Novak. 19.30 Zgodovina Slovencev, prof Kranjec. 20.00 Večer angleške glasbe II. izvaja Radio-orkester: Sidney Jones: Miniosa-valček. Nevin: Narcis, W. Wallarce: Maritana, Woodforde-Finden: Suita .indijskih ljubavnih pesmi: 1. Tempeljski zvonovi, 2. Obup. 3. Kašmirska Ijubavna pesem, 4. Do vsa-jenja, Fr. Humphries: Arabska žalostinka, Moret: Makovo cvetje, Bro\vn-Ayer: Ochio Trik-Trot. 22.00 Časovna napoved in dnevna poročila. Petek, 14. junija: 12.30 Reproducirana glasba. 13.00 Časovna napoved in borzna poročila. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.00 Koncert Radio-orkestra: Sousa: Koračnica kadetov, Fučik: Baletke, Grieg: Peer Gynt suita II.: 1. Peer Gyntova vrnitev v domovino, 2. Solvejgina pesem, Heller: Beseda. 18.00 Primerjajoče veroslovje, vseuč prof. dr. Ehrlich. 18.30 Gospodinjska šola, gdč. Krekova. 19.00 Francoščina, dr. Leben. 19.30 Slovenska literarna zgodovina, prof. dr. Grafenauer. 20.00 Pevski solistični večer g. Svetozarja Banovca. opernega tenorista: Ciklus slovenskih narodnih fantovskih pesmi: Pavčič: Jaz 'mam pa konjča belega. Trije kovači, postopači. Ena ptička priletela. Takrat u starih rajtih. Pa kaj mi nuca planinca, Kedo ho listje grabu, Visoka je gora. Fantje se zbirajo, O ja, zmiraj vesel. Moj očka 'ma konjča dva, Gozdič je že zelen, Lepa si pomlad zelena, Zagorski zvonovi, Pijmo ga pijmo. J. Ravnik: Čaj so tiste stezice (koroška), Ferjančič F.: Sijaj, sijaj solnče-ce, J. Ravnik: llor čez izaro (koroška), Kuba: Škr-janček poje žvrjToli. Pod okence pridem. Bratci veseli vsi, Pavčič: Lahko noč. 21.00 Koncert Radio-orkestra: Annat Alvez: Naprej, Fall: Stambul-ska roža, Suppe: Lahka konjenica, Frederiksen: Skandinavska suita: 1. Visoko v gorah, 2. Na deželi, 3. Vhod VVikingov, 4. Trollov ples, Dvorak: Dve pesmi- 1 Kadar me stara mati, 2. Kež duh muj sani, Siede: Srebrna roža. 22.00 časovna napoved in dnevna poročila. Drugi programi: Nedelja, f. junija. Belgrad: 12.15 Plošče. — 17.00 vNarodno selo.- Ljudska praznična zabava. -- 20 Predavanje: O pomenu Rdečega križa. -- 20.20 Srbski cigani Grujiča s sevdalinko gospe Maca s spremljavo harmonike. — 21.40 Dnevna poročila. — 21.55 Veseli pihalni kvartet. — Zagreli: 11.30 Vojaška godba. — 17 Prenos nogometne prvenstvene tekme. — 20 Prenos iz opere iz Narodnega gledališča zagrebškega. Med odmori vesti in vremenska napoved. — Prara: 7 Orkestralni koucert. — 9 Cerkvena glasba."— 12.30 Orkestralni koncert, (prenos iz Brna). — 19 Prenos v Bratislavo: Godba. — 19.50 Sporlne vesti. 20 Plesi. — 20.30 Prenos v Brno: komedija R. Brava: »Nič ni nad poštenosti. — 21 Prenos v Košice: Koncerl. — 22 20 Prenos iz Bratislave: Poljudna glasba. — Stuttgart: 12 Alzaška komorna glasba. — 14 Pravljice. — 15.30 Angleške pesmi. Poje Frances Allsom, London — 16 Koncert. — 19.30 Pevski nastop japonske pevke Hatsue Yuasa. 20.30 Gostovanje berlinske opere: • Majn<ški sen« in »Tat . — 21.45 Nasprotja.- Plesna godba od včeraj in danes. — Toulousc: 12.45 Instrumentalni koncert. — 13.15 Soli (piston in flavta). — Same si M lahke H2S§ Reprezentanca Radio tovarne „8ng@I@rc" Ljubljana, Miklošičeva cesta 34/1. INGELE štirielektronski aparat z zašMteno mrežico in 99 Inselen zvočnik RANONA" Sprejemamo zastopnike za deželo. m 13.30 Religiozno glasba. — 20.30 Koncert simfoničnega koncerta. — 21 Koncert. — 21.45 Plesna godba. — Katovicc: 10.15 Cerkvena glasba. — 12.10 Koncert orkestra. — 16 Popoldanski koncert. — 17 Poljudna glasba. — 20 Humor. — 20.30 Večerni koncert iz Varšave. — 23 Plesna glasba. — Rim: 10 Cerkvena glasba. — 13 Trio. — 17 Koncert. — 21 Spontini: Vestalka, opera. — Berlin: 9 Jutranja pobožnost. — 12 Opoldanski koncert. — 14 Šah. -- 15 Bolezni čebel. — 16.25 Športna slavnost; predavanje in tekme. — 19 Država in vzgoja mladine. — 20 Koncert orkestra. Nato do 00.30 plesna glasba. — Dunaj: K) Prenos slavnostnega sprevoda. — 15.30 Koncert. — 16.15 Veliko darilo Avstrije. — Prenos iz dirkališča Freudenau. — 17.50 Komorna glasba. -— 20.05 »Oedipus.« Drama. Spisal Sophokles. Dva dela. Nato večerni koncert in oddajanje slik. — Milan: 10.40 Cerkvena glasba. — 12.05 Kvartet. — 16.40 Kvintet. — 18 Jazz. — 20.25 Donizctti: Lucrezia Borgia, opera. — Buda-pest: 11 Grško-katoliška služba božja. — 12.10 Simfonični orkestralni koncert. — 16 Glasbena šola s primeri. — 17.25 Lahka glasba. — 19.40 Vojaška godba. — 21 Godba in petje, nato koncert ciganskega orkestra. Ponedeljek. 10. junija. Belgrad: 12.45 Radio-kvartet. — 20 Profesor dr. B. Milivojevič: Zanimive novosti iz biologije. — 20.25 Radio-kvartet s sodelovanjem dr. Gera-simenka pri klavirju. — 21.30 Dnevna poročila. — 21.45 Recitacije iz italijanske literature v srbskem prevodu. — 22.05 Tamburice. — Zagreb: 13.15 Plošče. — 13.45 Dnevne vesti, gospodarska poročila. — 20.15 Kulturne in društvene vesti. — 20.30 Prenos iz Berlina v okviru srednjeevropskih simul-tanskih večerov. — 22.30 Dnevne vesti in vremen- bka napoved. — Praga: 11.15 Plošče. —■ 12.30 Prenos iz Brna: Orkestralni koncert. — 16.30 Prenos v Bratislavo: Popoldanski koncert. — 19.05 Brnski radijski kabaret. — 20.30 Prenos iz Berlina. Koncerl Radiofonske unije za Srednjo Evropo. — 22.15 Informacije o orlovskem kongresu. — 22.25 Plošče. -- Stuttgart: 10.30 Plošče. — 16.35 Koncert. Orkester in petje. —- 20 Pesnitve in godba iz Avstrije. Med drugim ludi »Tričrač po Nestroyu obdelal sluhoigro Al. Runge. — 21.30 Večer aleman-skih komponistov — Toulouse: 12.43 Plošče (veliki orkester). — 13.15 Pesmice (petje). -- 13.30 Soli (klavir, violina, saksofon). -- 20.30 Koncerl (harmonika). — 20.45 Simfoničen orkester. — 21.20 Fragmenti iz komičnih oper. — 21.45 Plesna godba. — Katoviee: 16 Plošče. — 17.55 Za mladino. — 20 Literarne recitacije. — 20.30 Koncert. — 23 Plesna glasba. — Rim: 13.15 Trio. — 17.30 Koncert. — 21 Lahka glasba. — Berlin: .15.30 Vagabiuidski jezik in znamenja. — 17 do 18 Zabavni koncert. — 19 Svetovni ženski parlament v Berlinu. Predava podpredsednica A. Schreiber. -- 20 Anekdote iz glasbenega življenja. — 20.30 Prenos v inozemstvo: Dunaj, Budimpešto, Varšavo in Prago. — Nato plesna glasba. — Dunaj: 11 Dopoldanski koncert — 16 Koncert. — 17.20 Za mladino: lz življenja Laubeja. —• 18.20 Velika kuga na Dunaju lela 1679. — 19.15 Premijere na Dunaju. Pogled v bodočnost. — 20 Arije in pesmi. — 20.30 Prenos iz Berlina in nalo koncert. — Milan: 11.15 Plošče. — 13.35 Jazz. — 16.30 Otroško petje. — 17 Lahka glasba. — 20.3C Prenos operete. — Budapest: 12.05 Plošče. — 17.40 Koncert ciganskega orkestra. — 20.30 Prenos koncerta iz Berlina, nalo Jazz. .fffeo^f! ':■•; v'' °< na velesejmu, paviljon Ne zamudite te zadnje prilike in oglejte si delo naše postaje Vstop brezplačen Radio Ljubljana, IliiMtiKeil« c. 5 - Tttef. 3130 Spisal Mirko Kunčič. Ilustriral J. P. DELAVEC IN NJEGOV KULTURNI DELEŽ. Mi smo fantički z rdečimi ličkL Zidane volje gremo na polje, ko za gorami jutro se zdrami. Tam nas že čakajo dobri prijateljčki: ptički, metuljčki in murenčki-škrateljčki. Z njimi do mraka pojemo, rajamo, zlate pomladi praznik obhajamo. Komur je žalost legla v srce — v rožno poljano z nami naj gre. Hej, mi — fantički z rdečimi lički — hitro pričaramo vse mu nazaj: srečo odbeglo, radost in maj... jni dan sem šla v Hrastje Veste, kaj je Hrastje? Ne? Gozd. Velik gozd. Preko poljane je razpet; preko poljane, ki leži za veliko in glasno reko. In velik je ta gozd. Res! tako je visok, cla se mu oblaki zati-kujejo v razmršene vrhove. In tako jc dolg, da si utrujen, predno prideš do konca gozdne poti. Pa kaj dolg! Širok, širok! Volk mi je pravil, da se je nekoč zgubil, ko je hotel počez skozi gozd. Pomislite: kako mora biti gozd širok, če se še volk zgubi... In glasan je ta gozd, joj, kako glasan! Le sredi gošče, v kateri pripoveduje grda žaba kraljični povest, je tiho. Tak gozd je Hrastje. * Oni dan sem bila v Hrastju. Na trati pred gozdom so se šle bele marjetice šole. Petelinčki so se jim pa smejali. Saj so se lahko! Kako se bodo šle marjetice šole, ko nimajo svinčnikov in zvezkov! — Petelinčki so modri: oni se gredo raje vojake. Pri tem ni treba pušk. Kar v vrsto se postavijo, pa so vojaki. Torej — ja! Na mladem hrastu se je gugal kos. Pel si Je tisto najnovejšo melodijo, ki se jc je šele prejšnji dan dodobra navadil. Dobro je pel, skoro brez napake. Na malinovem grmu nasproti hrasta je pa sedela samica vrabca Klateža in se neznansko napenjala, da bi zapela lepo kakor kos. Ta jo je nekaj časa poslušal. Ampak mu je bilo kmalu dovolj in sc je neolikano zadri nad Klateževko: »Sraka!« Boljša Klateževa polovica se je pa tega neolikanega poklona strašno razveselila. Zakaj že davno si je želela biti sraka. Prepričana, da se ji je hotel kos s tem prikupiti, je povesila pogled. Nato pa sramežljivo odletela k možu Klatežu in mu ganjena povedala: »Premisli, stari! Oni lepi črni kos mi je rekel sraka!« Uf! se jc vrabec razjezil! Srak namreč on ni maral. Maral jih pa zato ni, ker ga je nekoč ena okavsala, ko ji je južino kradel. Zato se jc Klatež znesel nad ženo: »Koza!« Tega pa Klateževka ni razumela. Koza, koza? Hm, o njej še ni slišala. Toda prepričana je bila, da je to še nežnejši poklcm kot »sraka . Zato je šla v neizrečeno svečanem razpoloženju kuhat kosilo. Popoldne je Klatež srečal kosa in se mu spoštljivo odkril... V zahvalo za izborno kosilo! Toliko o Klatežcvki. Toda naj povem dalje. Tisto popoldne sem v Hrastju obiskala še zdravnika dr. Lipeta. Saj menda veste, da imajo tudi živali svoje zdravnike? Imajo jih, imajo! — V Hrastju imajo dr. Lipeta, ki sc je naučil zdraviti pri dr. Bim-botu, o katerem sem nekoč žc pravila. Toda dr. Lipe stanuje v podrti kajži. Ordi-nira ves dan in zastonj — samo grob in neprijazen je neznansko. Sicer pa čisto dober človek. Obiskala sem torej tega hvalevrednega in ljudomilega zdravnika. Za dober dan me je nalirulil- >Kaj vas Da ščiDlie?« Mirko Kunčič: Mi »Vljuden ravno nisi, dr. Lipe,« sem si mislila. šla sem pa vseeno gledat skozi ključavnico. I la, ha, ha! Premislite! V ordinacijsko sobo je priskakljala mlada, vitka podgana. Ljubko se je priklonila in pričela praviti s tenkim glaskom, da jo želodec boli. Dr. Lipe jo je preiskal in ugotovil, da si je morala poškodovati želodec s kako jedjo. »Kaj ste jedli zadnje dni?« je strogo vprašal podgano. »Skoro nič, gospod. Samo milostljivi sem oglodala novo svileno obleko — je tako lepo dišala!« »Oh, oh, oh! Pa svileno! Pa novo! Ko nova svila vendar tako škoduje!« sc je hudoval dr. Lipe. Pa je podgani vseeno dal zdravil. Za podgano je priskakal k zdravniku zajček, ki si je pustil prebarvati dlako. Nato je pri-šepala kobilica z zlomljeno nogo. Nato je pri-jokala muha, ki si je bila zastrupila kri. Končno je prikobalil še jež in si dal nabru-siti igle. Potem sem jaz odšla. Nisem imela več časa gledati. Lepo vljudno sem se dr. Lipetu zahvalila. Rekel je: »Še kaj pridite.« Nato mi je pred nosom zaprl vrata. Socialna vprašanja BANKE KOT IZKORIŠČEVALKE GOSPODARSTVA. Mesečnik »Deutsche Arbeit«, majski zvezek, ugotavlja: Nemške banke plačujejo za vloženi denar po 3Ja z obrestmi in pritrgo-vanjem delavskih plač. Višjo plačo ne jiomenjajo samo ojačenja kupne moči, marveč krepe tudi v ljudstvu.štedljivost in ustvarjajo nov kapilaL Car Mihael" - njegov začetek in konec ftpanski kralj Alfonz XIII. na svetovni razstavi v Barceloni. Pred kratkim so časopisi poročali o procesu in justifikaciji »carja Mihaela« in treh kmetov,, njegovih ožjih sotrudnikov. Sovjetski list »Krasnaja Armija« prinaša v eni zadnjih številk podrobnosti te res zanimive zgodbe. »Car Mihael- — piše Krasnaja Armija« — se je v začetku nazival car Nikolaj IT., pri čemur mu je pomagala njegova podobnost s pokojnim carjem, še-le pozneje, ko je sklenil, da pokrene med kmeti akcijo proti sovjetom, s^ je nadel ime Mihael. Car-samozvanec je bil po poklicu preprost kmet, doma iz. okolice Tardiševa, njegovo pravo ime je bilo Nikita Zmurčuk. Pred revolucijo je bil zaposlen v neki vojaški bolnišnici. — Po demobilizaciji napravili »carsko prestolico« 6 metrov pod zemljo. — V tej jami je »car« skrival svoje orožje in hrano, kakor tudi orožje svojih prijateljev. »Carju Mihaelu« se je kmalu pri- j družila cela vrsta okoliških vasi. Njegova slava je rastla, obenem se ji je pa tudi bližal konec. Sovjetski vohuni so izsledili njegovo skrivališče. Sledila je aretacija, sodba in streljanje ... Od gledališke igralke do zločinke V neki bolnišnici v Filadelfiji je te dni umrla »Chicago May«, žena, ki je bila nekoč znana osebnost v mednarodnem zločinskem društvu. Umrla je stara 52 let, od teh jih je presedela nad 20 v ječi. Prav za prav se je zvala May Latiner — ime »Chicago May« je dobila potem, ko je izgubila vsak stik s po-| šteno družbo in utonila v podzemskem Chi-| cagu. May je bila hčerka neke irske družine, i Starši so jo dali odgojiti v nekem zavodu. Vse ! njene učiteljice so bile z njo zadovoljne, ker je bila zelo pridna. Ko je bila stara 14 let, si jo morala sama služiti svoj kruh. Prišla je v Ixmdon, kjer je vstopila v neko potujočo gledališko družbo, s katero je odpotovala v Ameriko. V New Yorku je bila nastavljena kot pevka v zboru v nekem gledališču. Ker je bila lepe zunanjosti in temperamentna, se je Zborovanje Društva narodov v Madridu. Velika dvorana senatne palače, kjer zboruje Društvo narodov. Levo: zgoraj Stresemann (Nemčija), spodaj Briand (Francija), desno: zgoraj Scialoja (Italija), spodaj Quinones de Leon (Španija). Smešnice Podpredsednik zveze ameriških strokovnih društev Mathev/ Woll je stavil predlog, naj bi se ameriška zveza strokovnih društev združila z amsterdamsko zvezo strokovnih društev, izvzemši sovjetsko-ruska strokovna društva. tapetnika, potem delal pri krznarju in slednjič odprl trgovino s krznom. Slučajno je nekoč sodeloval pri financiranju neke panorame, ki jo je potem izpremenil v variete, v katerem je razvijal kratke filme; iz tega se je potem razvilo velikansko filmsko podjetje. — Tudi predsednik Universalne filmske družbe, Kari Lammle, je židovske krvi, doma iz Lupheima na Švabskem. L. 1884. se je kot ubog mlad fant izselil v Ameriko, kjer je najprej trgoval z naramnicami. L. 1906. je odprl v Chicagu svoj prvi kino. Danes ima svoj sedež v Newyorku in filmskem mestu Uni-versal-City, ki ga je sam zgradil in je njegova last. — Nedavno umrli Marko Loew, predsednik Metro-Goldwyn-Mayer Co., je bil tudi evropskega pokolenja, njegov oče je bil natakar. Loew je začel svojo pot kot hlapec v trgovini, kasneje pa je imel svoje lastno morsko kopališče, lastno pristanišče za svoje jahte in motorne ladje, pokrit ribnik sredi tropskega rastlinjaka in mnogo drugih čudovitih stvari. — Sedanji predsednik Metro-Goldwyn družbe, Nikolaj Schenk in njegov brat Jožef Schenk, predsednik United Ar-. tists, sta rusko-poljska Žida, dočim je William | Fox, ki načeluje filmski družbi Fox, po rodu ! ogrski Zid — pisal se jc prvotno Fuchs. — ; Film je skoraj izključno v židovskih rokah, | zato se ni preveč čuditi, da stoji kulturno na tako nizki stopnji in mu je cilj le dobiček. — Med filmskimi igralci imajo redko sejane »zvezde« obojega spola knežje plače: Jan-nings zasluži 9000 dolarjev, Lilian Lish, Greta j Garbo, Julija Svvanson po 15.000 dolarjev na teden; slavni ruski pevec Saljapin dobi za »Za božjo voljo — nikar mu ne pustite, da bi jedel brado. Ima zelo občutljiv želodec.« 4 Mati (hčeri, ki se oblači za poroko): »Ampak, zdi se mi, da tvoj ženin preveč zahteva.« Nevesta: »Nič ne de, mama. Pustiva mu njegovo poslednjo željo.« « »Ali Vam je mladi ravnateljev sin že kdaj poslal kako razglednico s svojih potovanj z avtomobilom?« — »Da, že dve; eno iz policijskega zapora, drugo pa iz bolnice.« Zahtevajte v vseh špecerijskih trgovinah Svetovna prvakinja tenisa llelen \Vills (levo), se bo udeležila mednarodnega damskega tenis-turnirja, ki se bo v kratkem vršil v Berlinu kmalu izginila v — podzemskem mestu. Krna- I lu nato se je pojavila v družbi nekega Eddie I Guerina v Parizu. Leta 1902 je ta zločinska dvojica vlomila v »American Express«. Ubila sta nočne čuvaje, nato pa iz blagajne odnesla 35.000 funtov šterlingov. Guerin je bil kmalu nato aretiran, May je pa srečno pobegnila v Anglijo. Bila je pa tako drzna, da se je vrnils v Pariz, da bi videla Guerina. V Parizu so jo spoznali in zaprli. Guerin je bil obsojen na dosmrtno ječo, May pa je dobila pet let ječe. Še preden je bil Guerin deportiran na Guy-ano, se mu je posrečilo pobegniti. V Londonu se je zopet sestal z May, ki je že odsedela svojo kazen. Zvedel je, da ima May novega ljubimca, nekega Charlia Smitha. Zapretil ji je, da jo bo ubil, pa ga je May prehitela. Nagovorila je svojega novega ljubimca, da je ubil Guerina. Smith je bil obsojen na dosmrtno ječo, May pa na 15 let. Ko je odsedela svojo kazen, se je vrnila spet v Ameriko. Nedavno bi se morala drugič poročiti, pa je nenadoma zbolela in umrla. Kralji in sužnji filma Angleški plebiscit L'Estrange Favvcett navaja zanimive podrobnosti iz življenja filmskih magnatov. Eden največjih filmskih podjetnikov na svetu — Adolf Zukor, predsednik filmske družbe Paramount, je bil rojen leta 1873. v komitatu Zemno na Ogrskem; starši so mu zgodaj umrli in sorodniki so ga določili za rabinski poklic. Toda 161eten se je izselil v Ameriko, kjer se je najprej učil za enkratni nastop pri govorilnem filmu 200.000 dolarjev; ogromna večina filmskih igralcev pa tvori filmski proletariat, ki strada in prenaša vse mogoče pomanjkanje. Cesta milijonarjev Ameriški dolarski baroni hočejo biti ravno tako sami med seboj, kakor je včasih hotelo biti samo zase čistokrvno plemstvo. V Newyorku so si sezidali svojo lastno cesto: Park-Avenue. To je nedvomno danes najbogatejša cesta sveta. Okroglo 3000 milijonarjev stanuje na tej cesti (vseh milijonarjev v Newyorku je 4000, v celokupnih Združenih državah pa 15.000). Stanovalci te ceste tro-šijo letno 280 milijonov dolarjev, in sicer: 85 milijonov za ženske obleke, 18 milijonov za moške obleke, 58 milijonov za stanovanje, opremo in služabništvo, 32 milijonov za hrano, 20 milijonov za nakit, 60 milijonov za avtomobile, garaže in šoferje, 15 milijonov za potovanja, 8 milijonov za negovanje lepote in parfeme, 7 milijonov za lov, 5 milijonov za gledišče in kabarete, 5 milijonov za cvetlice in bonbone, 5 milijonov pa za dobrodelnost. Pri tem pa ti milijonarji niti ne stanujejo v lastnih hišah — saj bi bilo v to potrebno 3000 palač, a kje je za to potrebni prostor! Mili-jonarska cesta je le del Park-Avenue ter sega od 46. do 96. ceste; na vsaki strani ceste je po 50 skupin hiš, ki so po 12 do 15 nadstropij visoke ter zlite iz betona in jekla. Najdražji so tako imenovani »duplex roof-apartements«, to so stanovanja, ki so zidana čisto zaključeno kakor hiše zase. Stoje na strehah in imajo po 9 do 12 sob. Poprečno stane najemnina za tako stanovanje po 40 tisoč dolarjev letno. Za pohištvo velja eno samo pravilo: biti ne sme cenejše od 100.000 dolarjev. V posamezni skupini hiš je »stlačenih« skupaj po 60 do 70 »lažjih« milijonarjev. Največje milijonske živine — kakor Ford, Rockefeller, Mellon i. dr. — se za ta milijo-narski drobiž niti ne zmenijo. leta 1918 si je Zmurčuk prisvojil veliko množino zdravil in se izdajal za zdravnika. Kmalu pa se je Zmurčuk naveličal »zdravniškega« poklica, vstopil je v kmečko protirevolucijo-narno organizacijo, kjer se je prvič začel izdajati za carja Nikolaja II. Ker je bil zelo podoben ustreljenemu carju, si je kmalu pridobil veliko zaupanje med kmeti, ki so mu podarili zlato, da iz njega napravi žezlo in krono. To se je zgodilo leta 1925, ko je Zmurčuk bival v jekata-rinoslavski guberniji. Leta 1926 je Zmurčuk odšel v umansko okrožje, kjer se ni več izdajal za carja Nikolaja II., marveč za carja Mihaela. Na shode protirevolucijonarnili organizacij je prihajal z žezlom v roki in krono na glavi. »Car« se je zelo aktivno udejstvoval v protirevolucijonar-nem gibanju. Pozival je kmete na odkrit boj proti sovjetom in trdil, da bo v najkrajšem času prišla v Rusijo inozemska vojska, ki bo zatrla sov je te. Istega leta se je »car Mihael« na svojem potovanju sestal s svojo staro znanko Zinaido Suharevo, katero je pregovoril, da se je izdajala za njegovo hčer Olgo. Od tega časa je »car Mihael« potoval stalno v družbi »velike ikneginje Olge«, s katero se je tudi fotografiral v carskem odelu z žezlom v roki in krono na glavi. S temi fotografijami je pridobil tudi tiste, ki so nekaj sumili, in število njegovih pristašev se je množilo od dneva do dneva. Ta uspeh je primoral Zmurčuka. da je postal previdnejši in zato je za svoje bivališče izbiral samo zelo skrite kraje. Skrival se je pri svojih najboljših prijateljih, ki so mu Kralj Uabih Ullah je po begu Amanullaha in po odpovedi Nadir Khana sedaj edini vladar v Afganistanu. okoli nje kmalu napravil krog oboževateljev. Njena pustolovska narava jo je privedla do raznih neumnosti, in tako je kmalu prišla pod vpliv slabe družbe. Večkrat je odsedela manjše kazni v zaporu, ker je v svojem stanovanju skrivala zločince ali pa prodajala ukradene stvari. Še enkrat se ji je nudila prilika, da se dvigne. Spoznala se je s sinom nekega new-yorškega milijonarja, ki se je vanjo zaljubil in jo ludi poročil. Milijonarjeva drutžina seveda ni bila zadovoljna s tem zakonom in je začela poizvedovati po njenem predživljenju. Rezultat te preizkave je sporočila možu. Ko je ta zvedel, kakšno ženo je prav za prav poročil, je trdil, da ga je May prevarila in ga nameravala izropati; konec je bil: ločitev zakona. V svojem obupu se je May hotela usmrtiti, a se je samo ranila. Ko je prišla iz bolnišnice, je zapustila New York iu odpotovala v Chicago, kjer je Prosvetna zveza Veličastna poljska prireditev ▼ Poznanju. Poljska republika je v proslavo 10 letnega obstoja organizirala velikansko državno razstavo ▼ Poznanju od 14. aprila do 30. septembra. Razatava nudi pregled napredka celokupne poljske države. Nad dve leti jc bilo zaposlenih pri tej razstavi dnevno 10.000 ljudi. Razstava sama zavzema pra-ko 600.000 m- prostora, od tega je pozidanega 135.000 m'-. Vsa razstava je postavljena v lepe zelene parke med lepe vodomete. Ponoči pa razlivajo čar številni žarometi in umetni ogenj. — Stavbe same kažejo točasni razvoj in napredek arhitekture v Poljski. Predmeti so razstavljeni v 32 skupinah in obsegajo poljedelstvo, industrijo, rudarstvo, prosveto, znanost in umetnost, šport in turistiko in izseljeništvo. Istočasno se vrši preko 150 poljskih, vseslovanskih in mednarodnih kongresov v Poznanju. Na to razstavo priredi Prosvetna zveza za omejeno število udeležnikov svoj izlet. Izletniki odpotujejo iz Ljubljane 24. junija v Krakov. Od tu si ogledajo Vieličko, Čen-stohovo in pridejo v Varšavo 28. junija. V Var-šavi se mudimo dva dni, 30. junija si ogledamo razstavo v Poznanju nakar se vrnemo preko Berlina, Lipskega, Draždan v Prago, kamor pridemo 5. julija. V pragi se pomudimo 3 dni, nakar se vrnejo izletniki preko Dunaja v Ljubljano. Stroški so proračunani na 3500—4000 Din. Priglase sprejema Prosvetna zveza, Miklošičeva cesta 5, do t?, junija. Prosvetni dan v Gorjah. Prosvetna društva, pevski zbori in telovadni odseki se opozarjajo, da je sprejem 16. junija ob 8 na Bledu (postaja). Torej se morajo poslužiti turistovskega vlaka, ki odhaja iz Ljubljane 5.15 lz Jesenic pa pelje vlak 7.41 zjutraj. Ker je lo edina prireditev za Gorenjsko, zato ponovno vabimo vsa gorenjska društva, da se udeležijo tega dneva z zastavami in v narodnih nošah. Pokažimo najstarejšemu bralnemu društvu v Gorjah, da cenimo njegovo 60 letno delo na polju ljudske prosvete« PerisPersil in ravnaj pravilno! \ iiccv icb enostavno, toda varno: Raztopi Persil u mrzli vodi. Napravljeno raztopino vlij o kotel napolnjen z mrzlo vodo. Perilo rahlo vlagaj in pusti, da počasi zavre. v< ure kuhati zadostuje. Potem dobro iiperi najprej v topli in zatem u mrzli vodi. Ljubljansko gledališče DRAMA. Nedelja, 9. jun.: PEGICA MOJEGA SRCA. Gostuje gdč. Anla Kovačičeva. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 11. junija: Zaprto. Torek, 11. junija: IGRA LJUBEZNI iN SMRTI. Red B. Sreda, 12. junija: THEODOR & COMP. Red A. Četrtek, 13 junija: IGRA LJUBEZNI IN SMRTI. Red D. Petek, 14. junija: ROMEO IN JULIJA. Gostovanje članov Nar. gledališča v Mariboru. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. OPERA. Nedelja, 9. jun. GROFICA MARICA Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izven. Ponedeljek, 10. junija: Zaprto. Torek, U. junija: EV GENIJ ONJEGIN. Premi-jerski in D abonma. Sreda, 12. junija: CIGAN BARON. Red C. Četrtek, 13. junija: MIGNON Red A. Petek, 14. junija: ČRNE MASKE. Red B. Cerkveni vestnih Kongregacija za gospe pri Sv. Jožefu pojde prihodnji torek, lt. t. in. na Brezje. Odhod ob 6.52 zjutraj. Procesija in celodnevno češčenje se obhaja danes v cerkvi sv. Jožefa. Procesija je zvečer ob pol osmih. Orel Hrušiška Orlovska srenja. Zvrhano inero plemenite zabave bodo vživali oni, kateri se bodo od 13 naprej z avtomobilom z Marijinega trga in izpred hiše Šentpeterske prosvete odpeljali v Zado-brovo h (Kajžarju) Gartražu na veliko orlovsko prireditev, ki se vrši danes popoldne ob pol štrili istotam. Nasvidenje ob vsakem vremenu! Uok živi! Orlovski odsek Krakovo-Trnovo priredi v nedeljo dne 23. junija 1929 ob pol 8 zvečer na letnem telovadišču, Karunova ulica št. 14, telovadno akademijo združeno s komerzom. — Vse prijatelje trnovskega Orla že sedaj opozarjamo ua to prireditev iu vljudno vabimo. Logatec. Na svojo letno prireditev vabi orlovska družina v Dol. Logatcu vse prijatelje Orlovstva in mladine, ki. jo priredi 10. junija na novo preurejenem vrtu Kmet. gospodarskega društva ob pol štirih popoldne. Svira domača godba. K udeležbi vabimo vse. Črnomelj. Orlovski odsek v Črnomlju proslavi letos 20-letuico svojega obstoja. Zato bo v nedeljo 16. t. m. javna orlovska prireditev v Črnomlju. Dopoldne ob 8 služba božja in skupno sv. obhajilo orlovske družine v župni cerkvi. Popoldne ob 2 večernice, nato na orlovskem letnem telovadišču javna telovadba z izbranim sporedom. Zlasti zanimive bodo originalne skupine Orlic, Mladenk in Gojenk; posebej Orlov, Mladcev in Orličev, nato za zaključna skupina celokupne Orlovske družine. (Na izlet v Prago gre iz Črnomlja 11 Orlov in Orlic.) Prireditve in društvene vesti Ruska Matica. Na prošnjo občnega zbora Ruske Matice v Ljubljani z dne 9. marca t. 1. je blagovolil Nj. Vel. kralj Ruski Matici nakloniti svoje visoko pokroviteljstvo. Koroška Bela. Kat. prosv. društvo priredi v nedeljo dna 23. jun. 1929 popoldne ob 15 javno tobolo z lepimi dobitki. Vsi prijatelji prosvete so vljudno vabljeni! Pevski krožek Vič-Glince priredi v nedeljo dne 16. juiuja veliko vrtno veselico s pevskim koncertom in prosto zabavo pri g. Francelj Kramarju. Začetek ob štirih popoldne. Igra domači kvartet. Prijatelji petja, vsi nu veslico! Tržič. V tukajšnjem katoliškem domu upri-zore v nedeljo 9. t. in. ob treh popoldne Bre/.ničani spevoigro v petih dejanjih »Sv. G e n o v e f a t. »Ljubljana«. Pevska vaju v ponedeljek radi koncerta Akad. pevskega zbora odpade. Nadomestimo jo v torek. Pozivamo vso članstvo, da se koncerta polnoštevilno udeleži. Pevovodja. — (Danes fotografiranje. Zbirališče ob 11 za dame, in ob 12 za moški zbor pred Srednjo tehn. šolo. Vsi točni!) Zapoge. Dne 10: t. m. se bo vršila blagoslovitev nove motorne brizgalne. Ob 2 sprejem brat- PreSernoua ulica 4 poleg frančiškanske cerkve H. Suttner, Lfnblfana Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine Lastna protokolirana tovarna ur v Švici Birmanska darila pideš no lalrch način in brez Birmanske ure za dečke od D 49'60 naprej > zapestne ure od D 98'— » Srebrne vratne verižice (Colliers) od 20 D naprej Zlate > > » > 85 » » Pohištno-preproge Linolej, zavese, posteljne odeje, namizni prti, vzglavja, tuhenti, šivane odeje, volnena pregrinjala, pregrinjala za mobilje, gradi za ma-trace, kakor tudi vse vrste lesenih, tapetniških in železnih mobilij po čudovito nizkih cenah pri: KAROLU PREIS, MARIBOR, Gosposka ulica štev. 20. Ceniki zastonj! Ceniki zastonj! Za uradnike, delavce, poročene in samce uvedemo prodajo pohištva po posebnem obročnem sistemu na mesečno ali tedensko odplačevanje kot sledi: KUHINJSKA OPRAVA: obstoječa iz ene kredence, ene mize, dveh stolčkov, enega zaboja za premog in ene klopice za vodo iz prvovrstnega mehkega lesa, belo emajlirano. - Mesečno po Din 62.50 v 24 obrokih, ali v 12 po Din 125.—. SPALNICA: kompletna iz prvovrstne hrastovine v modernem slogu, obstoječa iz dveh omar, dveh postelj, dveh nočnih omaric, ene mize, dveh stolov in 3 delne psihe s tremi brušenimi ogledali, - Mesečno po Din 304.50 v 24 obrokih, ali v 12 po Din 609.— SPALNICA: kot prejšnje, iz prvovrstnega mehkega lesa, po želji pleskana. - Mesečno Din 196,— v 24 obrokih, ali v 12 po Din 392.—. Pohištvo se dobavi v Celju na dom, za izven celjske interesente strokovnjaško embala-žirarao na postajo Celje. Pohištvo dobavimo po vsaj polovico vplačanih obrokih, za katere jamči eden največjih slovenskih denarnih zavodov. UMETNO IN LUKSUZNO POHIŠTVO: Po obročnem sistemu izdelujemo tudi jedilnice, gosposke sobe, kakor tudi posamezne komade po želji, iz vseh vrst žlahtnega eksotičnega lesa. Proračune in načrte pošljemo na zahtevo takoj. Tovarna pohištva Franjo Vehovar, Celje. najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki franko. Prodaja nn obroke. „Tribuna" F. B. L., tovorna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cesta št. 4. L. tfikuš - Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palic Popravila točno tn solidno NAZNANILO OTVORITVE! Slavno občinstvo in svoje drage odjemalce vljudno obveščam, da sem zopet otvo-rila svojo delikatesno trgovino na Sv. Petra cesll Stev. 24. in priporočam priznano dobro šunko, čajno maslo, razno pecivo in druge delikatese. Z* obilen obisk prosim kar najvljudneje norita lfalula, Llubliana delikatesna trgovina Sv. Pelra cesto 24 (preje Marijin trg 8 KOSTANJEV LES za lanln HRASTOV TANINSK1 LES BUKOVA DRVA kupuje stalno najugodneje ERNEST MARINO. CEL1E Zrinjskega ulica štev. 4 - Telefon Stev. 136 Najboljši v materijalu in konstrukciji in najlepši opremi so Šivalni stroji „Gritzner"in „Adler" za domačo obrt in industrijo Pouk vuinja bruplatin Le pri 10S. PETELINC Ljubljana poleg PraJarnovsga spomenika ob »odi Večletna garancij* t Zahtevajt« oornilhi' i sistema „Luc" tfkih društev. Ob 3 slovesna blagoslovitev, nato vaja z brizgalno. Nastopijo tudi govorniki. Po govorili odhod na veselični prostor, ki se nahaja na vrtu g. Miha Bohinca. Pri proslavi sodeluje godba na pihala Bukovica-Vodice in pevski zbor iz Smlednika. Vstopnina prosta. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Prebitek je namenjeni za kritje stroškov nove motorne brizgalne. Poizvedovanja Izgubila se je na poti od gostilne Novi svet< do šišensko cekve na Celovški cesti, siva usnjena torbica z večjo svoto in zelo važnimi dokumenti. Ker je z izgubo tega, vsa bodočnost prizadete osebe popolnoma uničena, prosi ista poštenega najditelja, naj vrne proti visoki nagradi v Agenturni in komisijski trgovini, Študentovska ulica 7, Ljubljana, ne pa na njen naslov, ker se boji starišev. Nemško - slovenski slovar Uredila dr. Fr. Bradač in dr. Janko Šlebinger Subskripcijska cena Din 96 — za vez. izvod Jugoslovanska knjigarna v Ljubllanl. KUPON ZA U3ANKE A v ILUSTRIRANEM SLOVENCU $«.22 napornemu delu, najsi bode v pisarni, clavnicl uli na polju io potrebno luili razvedrilo in n:ii-boljSe razvedrilo Jo godba z dobrimi instrumenti. Predno si nabuvite kateri godbeni Instrument, pišite dopisnico veletrgovini Stermeckl iu zalite-vajte zastonj uovi veliki ilustrovani cenik, v katerem najdete sledeče uenn in So druge: Violin* 7. rtulem :tl'> Din, finega 545 Din. mandolina 160. 220. Hit) Din, kitar« 27», 3211 »In, iltre 440 Din, lam-biirlca 180, 250, 500 Din, harmonike H50. 470, 550, i4U Din, gramofon 855, 575 ln h3» Din. Vsi instrumenti »o najboljše kvalitete, importirani direktno iz najboljših svetovnih tovnrn in radi velikanskega skupnega nakupa cene veliko nt?..le kako drugod. Naročite še danes ilustrovani cenik z ve. tisoč slikami. Kur no ugaja se zamenja ali vrn denar. - Veletrgovina K. STKRMECKI. CKIJE. Stev. IS. Slov. Priložnostni nahup - ceno naprodaj! Skobeljnikl zn železo 700x1300 mm. 800 x 1000 mm, 800 x 3000 mm, 1000 x 2000 mm, 1000 x 2500 mm, 2 Shaping 300 ln 50 Hub po I stružnica z vodilnim vretenom (Leitspindel-drehbank) 250 x 1000 mm, 350 x 1000 mm, 350 x 3000 mm, 600 x 1500 mm, 5 vodoravnih rezkalnih strojev, (Horizontalfrasmaschinen) 1 vitalni stroj, (Bohrwerk) vse rabljeno, a prav dobro ohranjeno, se proda proti dolgoročnemu odplačevanju. Pisma pod „Nagla odločitev na upravo lista štev. 5839". vseh velikosti izdeluje tvrdka Srcbotnjak & Golob, Ljobljana, Pnbarjeva ulica št. 3. Prevzema tudi v popravila in prezidavo vsakovrstne gori navedene peči in jih izvršuje strokovnjaško in po najnižjih cenah brez konkurence. ,■■...■..1...I.U...IIII.IIH.IHII.I.« Jntererantno brafuroo^t uspešnem žofSiiffikSiiinov Vam pošlje brezplačno lekarna pn Gdfesrrfitku igsU.Mustbradsk* M 11 mfifi lil ifui^uSluminiiiii Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice T50Din.Najmanjši, znesek 5 Din.Oglasi nad 9vratic se računajo višje.Za oglase slro-l go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjsi zneseklODirt.Pristojbina za šifro 2 Din.Ysak oglas treba plačali pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamole,če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3V?. Telefon štev.23-28. | Službe iščejo Hlapcc mlad, želi kakoršnegakoli dela, ali k enemu konju. Ima 1500 Din kavcije. — Ponudbe pod »Delaven«. Gospodična mlajša moč, z meščansko šolo, zmožna slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, strojepisja in stenografije, želi službe v kakršnokoli pisarni na deželi, kjer bi imela vso oskrbo. - Naslov v upr. »Slovenca« v Mariboru. Prodajalka izučena mešane trgovine, želi mesta najraje v Savinjski dolini. Zmožna ie voditi podružnico. Vajena vsega gospodinjstva in šivanja. - Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 6232. Lesni inanipulant zanesljiv, z 20 letno prakso in skušnjami pri vseh delih, ki spadajo v to stroko, v mehkem in trdem lesu, prosi službe. Nastopi takoj. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Lesni manipulant«. Mužbodobe Krojaškega vajenca sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Rešek Franc, Kampa gorica, p. Št. Vid nad Ljubljano. Sprejme se učenka ea trgovino z mešanim blagom. Oglasi pod štev. 6552. Zlatarski pomočnik se takoj sprejme. Ponudbe pod šifro: »Na deželi« št. 6160 na upravo »Slov.« Učenca za sedlarsko obrt — se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »Sedlarski vajenec« 6154. Zidarje! Dva do tri dobre zidarje »prejme takoj za delo tu. Ing. Rudolf Treo, stvab. podjetje - Ljubljana, Gosposvetska cesta 12, Vajenca za mizarsko obrt takoj sprejme Jurij Wendling -Kranj. Trgov, pomočnika perfektnega manufakturi-sta, starejšo moč, sprejme: Ivan Savnik, Kranj Prodajalko izurjeno v galanteriji in manufakturi, prvovrstno moč, sprejme: Ivan Sav nik, Kranj. Sedlarski se takoj išče. M. RAUCH - Celje. Korespondenta perfektnega, rabi za ta-ST1.AV1.1 A' JE NENADKRILTM VE KAKOVOS 'LAVIJA 'MLIN VUKOVAR(SRI)FM) Posestvo z 2 stanov, hišama, se proda v trgu Mengeš št 104-157, obstoječe iz 6 njiv, dveh sadnih vrtov betonski vrt pred hišo št. 157, hlev in klet; prva hiša ima 4 sobe, kuhinjo druga hiša 2 veliki sobi kuhinja, klet in shramba obe imata dolžine po 16 metrov, ena je široka 6 m, druga 9 m, pripravni za primorske emigrante, Amerikance, obrtnike ali penzijoniste. Več se izve pri lastniku v Spodnji Šiški, Jernejeva ul. 24 Franc Pavlič. - Cena za vse skupaj 120.000 Din Dve novi hiši poceni prodam ob Du najski cesti v Stožicah pri Ljubljani. Frar. Jcrko Črnuče, p. Ježica, Ženitbe Tridesetleten uradnik v dobri stalni poziciji, z nekaj gotovine, išče za čimprejšnjo ženitev primerno poznanstvo. Pre-vzetnice in domišljivke izključene. Blagohotne dopise s polnim naslovom, ki se na zahtevo vrnejo, nasloviti na upravo »Slovenca« pod značko »Soliden št. 6245«. - Brezpogojna tajnost zajamčena. Hiša z vrtom blizu Ljubljane, 4 sobe, kuhinja, jedilna shramba in velika delavnica, pripravna za vsako obrt, je naprodaj. V hiši je tudi električ. razsvetljava in vodovod, Več v upravi pod št. 6313. Hiša z dobro vpeljano peka-rijo in trgovino v mestu na Dolenjskem, naprodaj. Naslov v upravi pod št. 6179. Hišo - vilo s krasnim zasajenim vrtom 800 m', Podrožnikom, prodamo za 130.000 Din. Trisobno stanovanje t^koj prosto. - »Posredovalec«, realitetna pisarna, Dalmatinova 11. Enonadstropna hiša novo zidana, dvostano-vanjska parket, elektrika, vodovod, 800 m2 vrta, 20 let davka prosta, se proda do 20. junija. Lev-čeva ulica 8, Ljubljana. Pozor! Velika razstava slik in okvirjev na velesejmu Paviljon II št. 439. — A. KOS, Ljubljana, Mestni trg 25. Pokrajinska zadruga kleparjev, instalaterjev in kotlarjcv v Ljubljani javlja, da se bo vršila vajeniška preizkušnja dne 21. junija. Prošnje je vložiti do 16. junija. Odbor. Odšla je od doma od svojih staršev iz St. Večera, občine Šmartno pri Litiji, 11 let stara hči Angela Ambro-žič. Oblečena jc bila v barhasto pisano obleko, obuta je bila v črne solne s črnimi nogavicami. Kdor bi vedel kaj o njej, naj poroča občini Šmartno pri Litiji. Danes popoldne, ko je tako krasen dan, pa vsi na gasilsko veselico v Grosuplje, kjer bo mnogo zabave in veselja. Posetite našo prireditev polnoštevilno. Odbor. Šoierska šola prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov, njaški teoretičen pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih. s pričetkom vsakega prvega. Za angleščino išče začetnik učiteljico, lahko tudi na podlagi nemškega, italijanskega ali francoskega pouka. Ponudbe z zahtevki pod naslovom »Angleščina« na poštni predal 153. Trimesečni tečaj za strojno pletenje se otvori s 1. julijem. Poučevalo se bo pletenje na raznih sistemih strojev, krojenje, šivanje, izdelava itd. Prijave sprejema oblastveno prijavljeno učilišče G i z e 1 a F r a n z 1, Privoz 10. Stanovanje zastonj za 5 let v novi hiši dobi oni, ki mi posodi do 20 tisoč dinarjev - brezobrestno. — Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju. Prodajalko na deželo, s kavcijo 40 tisoč Din iščem. Zmožna mora biti samostojnega vodstva knjig ter da bi v prostem času šivala perilo na domačem stroju. Franja Bostič, Šent Jurij pod Kumom, Radeče, Pozor! Kdor boleha na pljučnih bronhialkatarih - astmi -naduhi - glavobolu - in-fluenci, naj pošlje svoj * naslov na Poštni predal 283, Ljubljana. stanovanja Dve sobi snažni, zračni in mebli-rani, v bližini magistrata in prostost v vsem stanovanju s souporabo klavirja se oddajo skupno dvema učiteljicama kot sostanovalkami. - Starost 30 do 45 let, katerih želja je, mirno in družinsko življenje. Cena 650 Din. Dogovor pri ogledu ust-meno. Dopise na upravo »Slovenca« pod: »DVE UČITELJICI«. Stanovanje soba, kuhinja, se takoj odda boljši mirni stranki brez otrok. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 6194. Iščem stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin za konec avgusta. Plačam za pol leta naprej. Za uslugo bi opravil pri hiš: razna zidarska dela. Naslov v upravi pod 6312. Stanovanje sobo in kuhinjo, oddam mirni stranki s 1. julijem. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 6314. Mirna stranka 2 osebi, išče eno- ali dvosobno stanovanje s pri-tiklinami za avgust. Po dogovoru plača tudi do enega leta naprej. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Soliden«. Stanovanje išče gospa v sredini mesta. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Gospa«. Hiša s štirimi sobami, tri kuhinje in velik vrt, pripravna za vsako obrt, se proda. - Nova vas, Wol-lova ul. 7 pri Mariboru. Soba s posebnim vhodom in električ, razsvetljavo, se odda gospodu (gospodični). - Medvedova št. 22, Spodnja Šiška. Gostilno v Mariboru, tudi mesarijo, zelo prometno, velik vrt, dobra stavba, proda ugodno posredovalec Zagorski, Maribor, Tatten-bachova ulica 19. Trgovina s klobuki dobro vpeljana in na najlepšem prostoru v centru Zagreba, obstoječa 25 let, se proda. Obenem se more prevzeti tudi stanovanje. Naslov v upravi pod št. 6284. Mesnico dobro vpeljano, na prometnem kraju dežele — vzamem takoi v najem. Ponudbe pod »Mesnico na deželi« na upravo. Jermenarska obrt dobro vpeljana, v Ljubljani, se proda ali da v rajem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6236. Dobro idočo pekarno pod ugodnimi pogoji išče v najem Alojzij Lipša, Golubovec, kraj Vara ž-dina. Odda se trgovina z mešanim blagom v najem v bližini Ljubljane, agilnemu trgovcu s primernim kapitalom. Ponudbe pod »Velik promet St. 6212« na upravo lista. Mesarija dobro idoča, sc da na prometnem kraju z vsem inventarjem, ledenico, klavnico in stanovanjem v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mesarija !32<. V najem se da v Kraljeviči stanovanje treh sob za kopališko sezono od 1. julija, v vili v neposred. bližini morja, v hiši voda, električ. razsvetljava in velik vrt. Sobe s 6 posteljami se morejo poedino vzeti v najem, event. tudi poraba kuhinje, ako sc vzamejo 2 ali 3 sobe. Vprašanja na Slava Petračič, Kraljeviča. 'Kupuje i fSEVEH&lft ! Ljubljsns J il Klavirji prvih svetov, znamk I ALFONZ BREZNIK LJubljana, Mestni trs 3 Najmanjši obroki Zalogu In Izposojevalnica najboljših klavirjev, pi-aninov in harmonijev, Stelnway, Btisendorfer, FUrster, Biilzl, Itofman, Original Sttrgl. Poprn-vila in uglaSev.mje rrnj-coneJSe. - Najbogatejša Izbira vpeh ostaih glas bonih iustrum. ln strun SoMstanovniki boljših časov! Imate poleg veliko veselja, vsaj nekaj gotovine kot so-trudnik prvovrst. podjetja za popolen gospodar-ski-življcnski preobrat? -Obrnite se lakoj na uredništvo »Domačije«, Maribor, Koroška 10. Le splošna gradbena akcija (brezobrestno!) odpravi stanovanjsko bedo. jirezdoniovci, stanovanjski reveži iz vse Slovenije in imcjitelji srečk »Dom ubogih«, združite se v Kreditni-stavbni zadrugi »Mojmir«, Koroška 10, Maribor. Najcenejši prenesljivi dom za počitniško ali stalno bivanje Vam nudi »Mojmir«, Kre-ditna-stavbna zadruga v Mariboru, Koroška 10. Drogerija AL. FLORJANČIČ Ljubljana, Sv. Petra - 19, kupuje vsako množino lepo sušeno po najvišjih dnev cenah. Dijaka iz dobre hiše sprejmem v celo dobro oskrbo. Naslov v upravi »Slovcnca« Maribor. Izborilo koso za 20 Din dobite samo pri tvrdki: Franc Stupica Ljubljana Gosposvetska cesta št. 1 Kop. trioot iz vzoič. mrlanes Kop. voJnetii obleka pletena . Kop. volnena obleka i la Jautzen Kop. volnena obleka s krilom . Kop. volnena obleka »tatarska« Kopalni plaSč (cape) Kopalni plašč z rokavi . I Kopalni čevlji Kopalne čepice . ja-p. soinčniki j © M fi> O JO, e D. ŽILIC. Najpopolnejši MSTOEWER" šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavit stroj, oglejte si lo izrednost pri tvrdki L. BARAGA, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6. Brezplačen pouk 15 let jamstva Telefon štev. 2980 Ce hočeš biti zatiDDnljen ne kupi inozemskih poljedelskih strojen temveč samo praktično preizkušene domače, katere izdeluje prvo in edino jugoslovansko podjetje HIlTOfl KREmŽHH — št. vid kihd ljubljhho šivalnih strojev - koles - gramofonov In plošč Ljubljanski dvor Pražakova ulica 19 Najzadovolnejše uporabljate za mesto in vas kolesa znanih znamk Tudi na obroke I „Diirkopp" Tudi na obroke 1 wTchnikw Josip Banja! Ljubljana — ^Ljubljanski dvor" Pražakova ulica 1Q — (v neposredni bližini glavnega kolodvora) Odprodaja Liubliana Kongresni trg St. 15 manufaktur. blaga, predvsem moških kamgamov radi orezfdaiie lokala Zelo znižane cene!!! Blago za obleko, z vso podlogo že za Din Razni ostanki izpod tovarniške cene Priložnost ugodnega nakupa!--Oglejte si! Okoristite sc! — — L'ažno za posetnike velesejma! t CINDRIČ junaki velike tekme PERSKA In urad)anski'tla§k 4:1 ■^jv W ve^e: Iznenadeni po čudovitem učinku »ALGE«, s katero so se ma-PMB JI 8rjS Ti B A & ^ 1 1L ^ naši igralci v pavzah tekme, priporočamo vporabo »ALGE« vsakemu šnortniku. »ALGA« daie svežosl in Dreorečuie neoriietno ootenie |; Alga se dobiva v lekarnah in drogerijah, 1 steklenica 16 Din, | športniki in telovadci imajo znaten popust, kadar naroče pri LABORATORIJU ALGA SUSAK R.WIILMANN STROJNO PODJETJE LJUBLJANA, SLOMŠKOVA UL.3 Izdeluje različne vrste strojev za lesno industrijo, transmisijske naprave, tovorna dvigala vseh vrst, rebra ste cevi iz kovanega železa; prevzema projektiranje in opremo različnih mehaničnih naprav ter izvršuje vsa v strojno stroko spadajoča dela in popravila točno, solidno in najhitreje. Znojenje non, trdo kožo, ozebline, svrab in pekoče podplate in kur je oči izleči v 2—3dneh FEBUUIIM APARAT patentiran v vseh kulturnih državah. Cena Din 50 po poštnem povzetju Din 65. Glavno skladišče ?a Jugoslavijo: Stara Salvator apoteka, Osijek I. kamor ie treba tudi poslati naročila. Najvarnejše in najboljše naložite denar pri v Cellu Registrovani zadrugi z neomejeno zavezo v Celju,--v lastni hiši, Cankarjeva ulica 4 (poleg davkarije) Stanje hranilnih vlog nad Din 70,000.000.-. Obrestna mera najugodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. PosogUnica je kot kmetska zadruga prosta rentnega davka Vdiha tekmo v detajlno trgovino čevljev TANDAKD tovarne Carl Pollak d. d.. Dunajska CCSta 23 na dvorftCu IZVEN 1104 še približno 000 parov različnih potniških vzorcev iz zadnje SCZiiC po izredno NIZKI CENI od Din 50 - do 100 SAMO DO 20. JUNIJA. NOVOST. Moški LAKASTI pol- čevlji, garantiran dober lak od D190 - do 200 GOJZERCE Po švicarskem tipu: NOSKE D 300 - §| ŽENSKE D 280'- ™ Tudi Po mi. Ugotovili smo, da mnOgO prCbiVOlCCV Ljubljane in okolice še ne nosi ..STANDARD" (€Vl)C9. zato nudimo vsem onim priliko z našo poletno razprodajo z dosedanjimi in deloma še znižanimi ccnamt, da si pravočasno nabavijo ..STANDARD" - čevlje, ki so po kvaliteti in ceni nedoseglilvi. Vdiha izbira v sledečih vrstah, in sicer nudimo eiDOSHE Čevlje, k*« dekliške »fantovske od Din 40 pa naprej po velikosti SANDALETE ženske v vseh barvah in moderne oblike . .. .m 10 Din 100- SAN0AIETE dekliške v vseh barvah in moderno kopito . . . SAP 10 Din 80'" J^ENSNE špangerje, najmodernejše oblike in usnja od Din 140'- do Din 180 PlOŠltiE črn boks, visoke, vseh oblik . .....od Din do Din 19©'- P10$WE črn boks, polčevlje, vseh oblik .....od Din 14®'- do Din I®®'" TCOSKE S ŠIVANINI podplati..... od Din SO' do Din 20'- več Ludovic Halevy: Župnik Konstantin >Res Suzie, imate prav; toda po kratkem izbruhu ginjesnosti je nastopil dolg izbruh veselja.« »To pa priznavam. Ko sva bili namreč pomislili, da sva postali kar črez noč obe, kajti kar pripada eni, pripada tudi drugi, posestnici gradu, ne da bi vedeli, kje omenjeni grad sploh stoji, kakšen je in koliko je veljal, se nama je zdelo vse to le bajka.« »Slednjič sva se dobrih pet minut prav iz srca smejali, se vrgli na francoski zemljevid in s precejšnjim trudom iztaknili Sou-vingny. Po atlantu je prišel na vrsto železniški vozni red in davi sva ob desetih v Sou-vigny prispeli z ©kspresnim vlakom.« »Ves dan sve porabili za ogled gradu, hlevov in prisA&v. Nisva videli vsega, kajti to jo velikansko posestvo, toda očarani sva po vsem, kar sva videli. Samo nekaj me skrbi, gospod župnik. Vem, da je bilo včeraj posestvo javno prodano. Ob vsej dolgi poti sem videla velika naznanila. Toda nisem se upala vprašati nikogar, ne oskrbnikov, ne najemnikov, ki so me spremljevali na izprehodu, — kako brezumna bi se zdela moja nevednost! — koliko me je to veljalo. Moj mož mi je namreč pozabil to povedati v svoji brzojavki ---Sicer mi je cena samo postranska stvar; toda vendar bi to rada izvedela. — Povejte mi tedaj, gospod župnik, če Vam je znano, za koliko se je vse to prodalo, c »Ogromna vsota je,.' je odgovoril župnik, »zakaj mnogo upov in obilo prizadevanj se je sukalo okoli Longuevala.« »Velikanska vsota! Vi me strašite! koliko znaša natančno?« >Tri milijone!« »Samo! je vzkliknila gospa Scott; grad, pristave, gozd, vse to samo tri milijone!« »Da, tri milijone.« »Saj to je skoro zastonj,« je rekla Bettina. Ta ljubki potoček, ki se pretaka po parku, je sam na sebi vreden tri milijone.« »In ravnokar ste rekli, gospod župnik, da je bilo več ljudi, ki nama niso privoščili tega zemljišča in gradu?« :>Da, gospa.« »Je li bilo tem ljudem izrečeno moje ime?« »Da, gospa.« »In ko je bilo imenovano, je li bil lam kdo, ki bi me poznal, da bi govoril o meni? Da, da. Odgovor mi daje vaš molk... Dobro torej, gospod župnik, postajam resna, zelo resna. Prosim vas, storite mi uslugo in ponovite mi, kar so o meni govorili!« »Toda, gospa.« je odgovoril ubogi župnik, ki je sedel kakor na žareči žerjavici,« govorili so o vašem velikem bogastvu... »Da, o tem so stegnili govoriti; brez vsakega dvoma se je govorilo o tem, da sem silno bogata in sicer, bogata šele nekaj časa, da sem parvenu ... kaj ne da? Izvrstno; toda io ni vse; utegnili so govoriti tudi o drugih stvareh, c »Ne, ne, ničesar nisem slišal...« >0! Gospod župnik!, sedaj ste izrekli pobožno laž... in jaz vas delani prav nesrečnega; pa če vas tako mučim, je temu vzrok to, ker me prav izredno zanima, o čem je bil govor, o čem so .. .< »Moj Bog, gospa,« jo je prekinil Jean, prav imate! Govor je bi! o drugi stvari; toda moj boter je nekoliko v zadregi, da bi to ponavljal. Ker pa že hočete na vsak način izvedeti, vam povem pa jaz, da so govorili, da ste vi najelegentnejSi, najsijajnejši in naj...« »In najlepša ženska v Parizu? Mogoče so to govorili? Ce malo pomislimo, verujemo, da je bilo o tem govora. Toda to še ni vse. Je še neka druga stvar.« »Ah! Na primer!« »Da, je še nekaj drugega in hočem vam takoj prav jasno in odkrito razložiti. Ne vem pač..., toda zdi se mi, da sem imela danes srečno roko..., zdi se mi, — to je mogoče malo prezgodaj, da vam to povem, — pa dozdeva se mi, da sta že oba nekoliko moja prijatelja — in da bosta, če še nista, nekega dne prav gotovo postala. Dobro torej, povejte, ali širijo o meni zoperne in napačne vesti, nimam li prav, če si mislim, da mi boste pomagali zavrniti jih?« »Gotovo, gospa,« je odgovoril Jean s skrajno živahnostjo, »prav imate, da tako mislite«, »Dobro torej, na vas, gospod, se obračam. Vi ste vojak ui vaš poklic zahteva pogum. Obljubite mi, da boste hrabri! Mi li to obljubite?« »Kaj razumete pač, gospa, pod besedo hrabrost?« »Obljubite, obljubite brez razlaganja, brezpogojno!« »Dobro, obljubim .. .< »Vi mi boste torej odkrito odgovorili z »da ali ne ; na vprašanja, ki vam jih hočem staviti?« »Odgovarjal bom « »Ali ste kdaj slišali govorili, da sem beračila po newyorških cestah?« »In da sem bila umetna jahalka v potujočem cirkusu?« »Da,- slišal sem.« »Tako je prav! — To se pravi govoriti. Torej dobro, ali opažate najpreje, da ni v vsem tem ničesar, prav ničesar, kar ne bi smeli priznati?... Toda, če to ni res, nimam li pravice, da povem, da lo ni res? In lo ni ros! — Moja zgodovina...? V nekaj besedah vam jo hočem povedati; in če vam jo na ta način povem kar prvega dne, storim to zato, da jo povesta dalje vsem onim, ki vam bodo o meni govorili. — Ker hočem preživeti del svojega življenja v tej deželi, mi je na leni. da se ve, odkod prihajam in kdo sem. Pričenjam torej. Revna, da, bila sem zelo revna. Tega je osem let. Moj oče je ravno umrl, kaj kmalu je sledil materi. Jaz sem bila stara 18 in Bettina ($1 iei. Žrebanje in izplačilo dobitkov se vrši pod nadzorstvom in jamstvom države. Te srečke državne razredne loterije kupite v glavni in najstarejši kolek-turi naše kraljevine pri od države pooblašč.prodajalcih MARKOViČ i komp. s sedežem v palači Zemaljske banke BEOGRAD, Sremska ul.6 Telefon 60-21.— Za naročilo zadostuje dopisnica s točnim naslovom in množino zaželjenih srečk po ceni: 1/1 srečka D 100"-, 1/2 sreč. D 50'-, 1 /4 sreč. D 25'-. Nočemo hvaliti dokazov naših velikih uspehov v vsakem kolu, ker najbolj se prepričate sami, ako poskusite srečo enkrat tudi pri naši tvrdki in to bo najboljša reklama, za naklonjenost Vas nagraditi z večjim dobitkom. — Tekom 28 letnega našega poslovanja smo si med narodom stekli popularnost samo zato, ker se poslužujemo stroge solidnosti in točnosti. MARKOVIČ I KOMP. VAŽNO OBVESTILO CENJEN. OBČINSTVU! ZA NASTOPAJOČE 18. KOLO BO DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA RAZDELILA TEKOM 5 MESECEV 74 MILJONOV IN 300 TISOČ DINARJEV SREČNIM IGRALCEM. ZAČETEK ŽREBANJA I. RAZREDA JE 8. JULIJA T. L. 250.000 srečk A 125.000 dobitkov Da ustrežemo cenj. igralcem bomo v bodoče dostavljali tudi direktno v Slovenijo našim odjemalcem naročene srečke in s tem postopkom v vsakem pogledu zadovoljili vsakogar. Tako bomo o poteku žrebanja kakor tudi glede dobivanja denarja takoj dostavili obvestilo v zaprtem pismu. Izplačilo dobitkov bomo vršili na željo igralcev vedno takoj brez vsakega odbitka ne da bi čakali roka izplačila. Vse večje dobitke držimo vedno strogo v tajnosti. J Ksllollfnl tlak polaga Material d. z o. z.. Ljubljana Dunalsha cesla 36. Telefon 27-16. Kupim stalno kostanjev taninski les smrekove skorje cele in drobljene, rabljene sode od strojnega in jedilnega olja po najugodnejših cenah. Takojšnje plačilo. FRANC OSET, SV. PETER V SAV. DOL. BVAN KAPELI LJUBLJANA VII (ŠIŠKA) ALJAŽEVA C. 4 Izvrševanje in vsa popravila bakrenih del za kemično industrijo, pivovarne, tovarne za špirit, tovarne klobukov in slamnikov, kanditov in bonbonov. — Izvršuje naprave zn tanin in ekstrakt, kompl. naprave za barvanje, desti-lacijske aparate, duplikat-kotle, širne kotle za parno ali direktno ogrevanje, reservarje, cevi, kurilne in hladilne kače, T in + kose, kolenu, armature, vsakovrstne kotle za žganjekuho, kotle za kuho in pranje, kotličke za štedilnike itd. itd. — Stro-kovnjaška izvršitev Konkurenčne akrarstvo, kotlarstvo različnih sistemov, in sicer: Smith & Bros, Adler, Continental, Mercedes, Ideal, Undenvood, Halda, Remington itd. so poceni naprodaj. Apf. Rud. Legat & Co. Prva specialna trgovina s pisalnimi stroji, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. FroU" za kopalne plašče priporoča tvrdka A. & E. Skaberne Ljubljana Spodnještajerska ljudska posojilnica V Mariboru Reslstrovana zadruga z neomeleno zaveze Sprejema vloge | Daje posojila | Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle Obrestuje vloge po najvišji obrestni meri ter ne odteguje vlagateljem rentnega davka Mestno poglavarstvo v Bijelini. Št. 2347/29. Bijelina, 15. maja 1929. Razpis Mestno poglavarstvo v Bijelini potrebuje za mestno bolnišnico sekundarnega zdravnika. Prošnji treba priložiti te-le dokumente: doktorsko diplomo, potrdilo o dosedaj izvršenem stažu, zdravniško potrdilo, domovnico, spričevalo o nravnosti, številu in starosti rodbinskih članov, krstni oziroma rojstveni list, pooblastilo o izvrševanju prakse, potrdilo o dovršeni vojaški dolžnosti. Prošnje je doposlati najkasneje do 1. julija 1929 mestnemu poglavarstvu v Bijelini. Celotni dohodek sekundarnega zdravnika je proračunjen v smislu uradniškega zakona za tekoče leto na okoli 24.000 Din. Prosilci, ki so prekoračili 40 let starosti, ne pridejo v poštev. Mestni načelnik. Zahvala Podpisana se zahvaljujem tem potom podpornemu društvu »LJUDSKA SAMOPOMOČ V MARIBORU« za znatno podporo, katera se mi je izplačala takoj po smrti naše matere gospe Neže Kropivšek v pripadajoči izmeri. Priporočam to neprecenljivo društvo vsakomur v takojšnji pristop, ako še ni njega član. Maribor, dne 4. junija 1929. JULKA JAN. se iščejo za takojšen nastop. Ponudbe naj se vpošljejo Os-ječki ljevaonici željeza i tvor-nici strojeva d. d., Osijek. Motorne lokomotive siiaiTi d KSf •Vi za pogon s sirovim oljem DIESEL- MOTORNE ■ LOKOMOTIVE za lahne proge. Posebno ceneni pogon. Popolnoma zanesljive in trpežne skozi dolgo vrsto let pri največjem obteženju počenši od 7'5 KS, Teža v pogonu 2'3 to. za tir 500 mm in več ORENSTEIN I ICOPPEL D. D. ZAGREB, FRANKO DANSKA 2/11. - TELEFON BR03 50-64 Najboljši in najekonomičnejši ELEKTROMOTORJI iz znanih čeških tovarn Šhodovi zavodi v Plznfu se nahajajo v velikosti % do 30 k. s. stalno na zalogi v Ljubljani. — Obrnite se na Zastopstvo SKodovih Zavodov. Misfriiana Selentturgovu ulica ? - Telefon 29S6 • ■■ * Sii? ZAORUZNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V Ljubljani (Miklošičeve! cesta IO) Brzojavni naslov: Gospobanka Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. — Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije. Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000,000'—, vloge nad Din 360,000.000 — Podružnice; Bled, Celie, Diakovo, Kočevje Krani, Maribor, Novi Sad, Scmbor, Split, Sibenšk. Telefon št. 2057, 2470 in 2979 Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2'/i% vojne odškodnino in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod ugodnimi pogoji.