19. številka. Ljubljana, v sredo 23. januvarja 1895. XXVIII. leto. SLOTOKI MOR Izhaja vsak dan itffer, izimfti nedelje in praznike, ter velja po poftti prejemun za a v nt r o - o ge r s k o deželo zn vso leto Ifi gld., ?n pol let« 8 gld. za fiatrt leta \ za jeden mesec 1 gld. 4u kr. — Za Lj obijano brea pošiljanja na dom za vse leto \'J gld., za čotrt leta tt pM. .'M kr.. za jeden mesec 1 gld. Ki kr. pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Y*\ t nje d« žele toliko več, kotlkor poštnina litaln. Za oznanila plačuje se od Stiristopne peti t-v iste po *> kr., če se oznairlo jedetikrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in p t t kr , če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se i/.vole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongrjiiien' trgu St. 12. II p r a v n i S t v u naj se blagovolijo posijati naročnine, reklama«-je , oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Deželni zbori. (VI. naj« (Idb 2 2. januvarja 18 9 5.) (Konec.) O pospeševanju vinoreje na Kranjskem porota isti poslanec. Prebivalstvo se je začelo vspešno boriti proti trtni uši in delafi za pomlajevanje naših vinogradov. Povprašuje se tako obilno po trtah, da ni moči deželni pepinijeri ustrezati vsem željam. Zato se bode ta pepinijera zopet letos morala razširiti, da bode oddala lahko 300.000 trtnih bilk. Obširno poročilo dež. odbora poudarja, kaj se je vse zgodilo za pospeševanje vinoreje na Kranjskem; govori o razširjanju trtne uši po Kranjskem, v okrajih Krško. Postojina in Črnomelj; o nastavlja nju in delovanju vinarskega potovalnega Učitelja; o trtni pepinijeri v dež. prisilni delavnici ; o podporah in brezobrestnih posojilih vinogradnikom in o deželni komisiji za trtno uš Upravni odsek predlaga: Visoki deželni zbor izvoli skleniti: 1. ) Razširjanje pepinijere za vzgoje vanje trt pri deželni prisilni delavnici se odobruje. 2. ) Cena požlahtuenim ameriškim ukoreničenim trtam določi se s 5 gld. za 100 trt, vander pa sme deželni odbor v ozira vrednih slučajih take trte tudi brezplačno oddajati revnejšim vinogradnikom in za uzorne vinograde kmetijskih podružnic. 3. ) Namesto denarnih podpor naj se vinogradnikom, ki prosijo zanje, dovoljujejo brezplačno ameriške požlahtuene ali nepožlahtnene ukoreni-čene trte. 4. ) Vlada se naprosi, da za deželno pepinijero potrebne ameriške, kakor tudi ukoreničene trte, ki se bodo dovoljevale namesto denarnih podpor, brezplačno prepusti deželnemu odboru. 5. ) Revnim vinogradnikom, kateri so vsled trtne uši prišli v stiske, smejo se dovoljevati brezobrestna posojila, katera pa za vsakega posameznega posestnika ne smejo presegati zneska 150 gld. iz deželnega zaklada. 6. ) Za stroške v svrho pospeševanja novega vinarstva dovolijo se za 1895. leto sledeči zneski iz deželnega zaklada: ti) Za pepinijero pri deželni prisilni delavnici 2500 gld., h) za vinarskega potovalnega učitelja 1220 gld, c) za podpore uzornim vinogradom in trtnicain kmetijskih podružnic za ključe, kakor tudi za darila revnim vinogradnikom 1300 gld., d) za brezobrestna posojila 20000 gld., skupaj 25.020 gld. Prošnja županstva v Temenici za razširjanje deželne cesto od Pustega Javorja do železnične postaje v Radohovi vasi se izroči deželnemu odboru, kateremu se naroča, da deželni stavbeni urad pri-četkom letošnje pomladi prične potrebna dela v svrho korekture (razširjatve in delne preložitve) takozvane Bogensperške deželne ceste in sicer na progi od Pustega Javorja do železniške postaje v Radohovi vasi. Posl. ces. svetnik Murni k kot načelnik finančnega odseka predlaga, naj se nekateri oddelki poročila o delovanju dež. odbora izroče deloma upravnemu deloma finančnemu odseku. Se vsprejme. Posl. dr. Ž 11 n i k in drugi stavijo samostalni predlog, naj se odgovor dež. predsednika izroči združenima odsekoma. Se vzprejme. Koncem seje so izročili posl. dr. Žitnik in tovariši interpelacijo do visoke c. kr. vlade glede ovrženih občinskih volitev v Tržiču, katero izroči dež. glavarja namestnik dež. predsedniku baronu H • > n u. Interpelacija, se glasi ; Z naredbo visoke c. kr. deželne vlade z dne 31. julija 18SI4, št. 9821 se je volitev občinskega odbora za Tržič z dne 27. junija 1894 v vseh treh volilnih razredih razv eljavila in sicer zarad sledečih bistvenih nezakonitostij v volilnem postopanji: ni se pravilno sestavila volitvena komisija; člani te komisije niso volili pred vsemi drugimi, namestniki so se istočasno z odborniki volili; volilo se je v 111. razredu mnogo po listkih, iz katerih so Slani volitvene komisije imena čitali; v II. razredu pri nekaterih jurističnih osebah ni bilo razvidno, kdo je zanje volilno pravico zvrševal; v 1. razredu se vohtev ni formelno dognala. Nova volitev se je vsled tega vršila šele dne 30. oktobra 1894. Proti postopanju pri tej volitvi se je vložila pri visoki c. kr. deželni vladi zopet cela vrsta ugovorov, v katerih se trde naslednje velike in bistvene nepravilnosti : nekaj volitvenih pooblaščencev je nastopilo, kateri so zastopali po več volilnih opravičencev ; pripustile so se k volitvi osebe, katere v pra« omočnem volilnem imeniku niso zapisane, da celo oseb«, katera je bila vsled reklamacije iz imenika prečrtana; tudi so volile take osebe, katere notorično nimajo avstrijske državljanske pravice; dopustilo se je voliti takim, ki niso bili zakonito pooblaščeni, na drugi strani pa se je odklanjalo take, ki so se povso legitimovali, ne da bi se korektno odločilo in to v volitvenem zapianiku kon-statovalo; sploh se protesti zoper te in druge dogodke še niso v zapisnik beležili, nego od predsednika volitvene komisije ter vladnega zastopnika od-kazovali na ugovore. Obe volitvi je vodil kot predsednik volitvene komisije sedanji Tržiški župan Anton Globotai:hnigg, in pri zandji je pri sostvovalc. kr. okrajni glavar dr. Gstettetihofer z dolžnostjo, da pazi na izpolnjevanje zakonov. Pri obeh volitvah je bila huda borba mej občinskima strankama, katerih jedna hoče vzdržati dosedanji regime, druga pa hoče imeti nov odbor. Ta poslednja je pri prvi volitvi dne 27. junija 1894 zmagala v I. in II. razredu z vsemi svojimi kandidati, pri drugi pa je deloma propadla vsled naštetih praktik volitvene komisije, katera je poleg župana kot predsednika sestojala iz samih pristašev nasprotne stranke. Da s to nasprotno stranko c, kr. okrajni glavar dr. Gstettenhofer živo si m pat i z nje, dokazuje njegovo poseganje v volilno agitacijo, katero je bilo predmet interpelaciji poslancev Kušar in tovarišev do nj. ekscelence ministra za notranja dela v državnozborski seji dne 17. decembra 1894. I. Glede na vse to, iz česar izhaja, da sedanji župan Tržiški, Anton Globotschnigg nima zmožnosti ali pa tudi ne volje, opravljati volitvene posle po zakonih, in glede na to, da je pričakovati razveljavljen ja volitve z dne 30. oktobra 1894 ter razpisa nove volitve, da pa se je po dosedanjih izkušnjah bati pri tretji volitvi znova nerodnostij in samovoljnih korakov, vsled katerih občina Tržič nikoli ne pride iz razburljivega volilnega gibanja, ker je v interesu sedanjega župana in sedanje večine občinskega odbora, da se po ved nem razveljavljanji volitev umetno podaljša njegova funkcijska doba, — usojajo si podpisani staviti vprašanje: Ali je visoka c. kr. deželna vlada pripravljena skrbeti za to, da se bodo nove občinske volitve v TržiČi vršile pod objektivnim vodstvom in z vednim ozirom na zakonite predpise, in v ta namen osobito na podlagi §-a 98. občinskega reda za Kranjsko vodstvo volitev odvzeti sedanjemu županu a je izročiti drugemu zanesljivemu organu?" Dalje se je pročitala istih poslancev interpela- cija do g. deželnega glavarja Otona Det, e le o gospodarstvu župana in občinskega sveti v Tržiču. Interpelacija se glasi: Proti sedanji večini občinskega zastopa v Tržiči se je zadnji čas razvila moj trgani opozicija, katera ima svoje vzroke v ozirih na gospodarstvo z občinskim imetjem. Da je ta opozicija v tamošnjem prebivalstvu globoko ukoreninjena, dokazuje to, ker je npozicijo-nalin Htranka, takoimenovana „stranka redu * pri občinskih volitvah dne 27. junija lanskega leta zmagala z vsemi svojimi kandidati v III. in II. volilnem razredu. Te občinske volitve so bile razveljavljene in nove so se vršile dne 30. oktobra lanskega leta; vender pa je pričakovati, da bodo tudi te razveljavljene, ker si je dosedaj na krmilu stoječa stranka hotela z velikimi volitvenimi nepravilnostmi pomagati zoper opozicijonalno stranko, katera ima veliko večino nezavisnega tržanstva za sabo. Ta „stranka redu" je pa po nekaterih svojih odličnih zastopnikih že julija in avgusti meseca lani obrnila se do slavnega deželnega odbora z ulogo, v kateri našteva nejasnosti in popisuje nered v gospodarstvu občine tržiške. Mej drugim se navaja, da je Tržič posedoval 1. 1880 samo v svoji občini 571 oral 385 Q° zemlje, danes pa je poseduje samo še okolo 521 oral, in da nihče ne ve, na kakšen praven način se je torej izgubilo občini do 50 oral temeljnega imetja. Toliko pa da je znano, da je del parcel št. 644 in 040 1, ki je bil poprej v katastralnem posestnem listu pripisan občini, prenesen sedaj v posestni list in zemlje-knjižni vložek sedanjega župana, kakor tudi, da se je dotlej po katastru občinnka parcela it. 270 (nova) pri napravi novih zemljiških knjig pripisala tedanjemu županu Karlu Milly in Frančiški Mally. Trdi nadalje pritožba, da se les iz občinskih gozdov pod roko oddaja, ne da bi posekanje določeval ali pri prodaji sodeloval odbor ali posebni poklicani odsek, tako da o teh rentah, kakor tudi o dohodkih iz občinskih kamno- in peskolomov nič znanega ni. Trdi se tudi, da je sedanji žup in v odborovi seji dmi 27. julija 1«'J4 sun pripoznal. kako je občinski svet, ki se je pogodbi, že leta 1893 , bil samolastuo za-se pokosd in ob jednem gozdnenas:uIe pokončal, pripoznal nadalje, da že tri leta pri sebi brani les i/, ob Vinskih gozdov, in izjavil, da se odplačilo za to hrambo kompen* zuje s škodo, katero je napravil občini z omenjeno košnjo. Trdi se, da še sedaj ni na tistem z računom poprejšnjega župana Raithareka, ki je I. 1890 odstopil. Trdi se, da ni znan račun niti o mostu čez Bistrico, ki je bil pred 7 leti prometu izročen, niti o župnišči, ki je bilo pred 3 leti dozidano. To so same tako trditve, ki morajo provocirati nujno in odločno ingerenco deželnega odbora, da po §-u 89. obč. reda za Kranjsko zahteva pojas nila in opravičevanja od občinskega predstojništva in da o teh okolnostih pozvedovati po komisijah na lici mesta, da potem postopa po § u 92. obč. reda /. ukazi, kaznimi ali predlogi na odstavljenje dotičnih občinskih zastopnikov. Na vse to tudi meri poprej označena vloga do slavnega deželnega odbora, ki še do danes ni konečno rešena, in zategadelj si usojajo podpisani stiviti vprašanje: BKaj jo slavni deželni odbor ukrenil dosedaj na navedene pritožbe ?* Ob polu 1. uri zaključi se seja. Prihodnja seja bode v petek dne 25. t. m. V ljubi Jiiul, 23. januvarja. Državni zbor se en ide — kakor javljajo dunajski listi — dne 19. februvarja. Predvčerajšnjim se je sešel permanentni odsek za posvetovanje o novem civilnopravdnem redu. Na sejo, kateri je predsedoval grof Pininski, je prišel tudi pravosodni minister grof Schonborn. Odsek se je posvetoval o uvajalnem zakonu k zakonu o ekse-kucijskem postopanju. Kriza v Istri. „Bndapester Correspondenz* javlja z Dunaja, da se ministerstvo jako reano bavi z isterskim vprašanjem. V ministerskem svetu se je baje predlagalo, naj se razglasi v Istri izjemno stanje, ali ta predlog ni obveljal, ker bi to prouzročilo v državnem zboru nevarne debate in sploh rodilo neugodnih posledic. — Ta vest bndimpe-štanskega < fioijosnega glasila ima po našem mnenji samo namen, prestrašiti laške razgrajalce, zakaj ako bi vlada res imela voljo, v Istri kaj storiti, ne bilo bi treba posvetovati se o izjemnih naredhah, ampak zgol določiti g. Rinaldiniju — naslednika. Konservativci in krščanski socijalisti. Dunajski krščanski socijalisti so sklenili razširjati svoje ideje tudi ztin;ij Dunaja in so v nedeljo sklicali shod V Uncu. Papež jim je poslal svoj blagoslov, želeč, naj bi njih prizadevanje rodilo obilo sadu. Shod se je obnesel sijajno, dasi se ga linška duhovščina ni udeležila. Človek bi mislil, da bodo tega uspeha krščanskih socijalistov, ki So ven in ven katoliška stranka, veseli vsi katoličani. Kaj še! Glasila konservativna, na čelu jim „Vaterland* in „Grazer Volks-blatt" so jako nezadovoljna, da so se krščanski socijalisti upali priti v konservativni revir in napadajo stranko prav n-ljubeznivo. Ta epizoda kaže zopet, da so konservativci Ho' euvvartove barve odločni nasprotniki tistih idej. katere razvijajo in za katere se bore krščanski socijalisti. Ogerska zbornica Izvolitev bivšega ministra Szilngvija predsednikom poslanske zbornice se smatra v dvornih krogih za demonstracijo zoper krono, ker je bil Szilagvi duša vse Wekerlove politike. Reagirati, četudi le z besedami, pa se dvorni krogi ne upajo. Zdaj traja v poslanski zbornici že tri dni d» bata o vladnem programu. Opozicija kritiknje ta program neugodno, liberalna stranka je zanj navdušeni. V celi razpravi je zanimivo le to, da je nnnisterski predsednik Banffy z brezbarvno izjavo priklenil nase saške poslance tako, da ima v zbornici vsaj nekaj glasov večine. Francoska ministerska kriza traja že več dnij in vedno je še ni moči rešiti. Situvacija v parlamenta je taka, da more le koncentracijsko ministerstvo računati na zanesljivo večino, take vlade pa skoro nihče drugi ne more sestaviti, kakor Leon Bourgeois. Predsednik mu je že v drugič naročil, naj sestavi kabinet. Glavna težkota je vprašanje o progresivni dohodarini. Radikalci jo kot socijalna stranka zahtevajo, oportunisti kot zistop-n;ki kapitalizma pa se jej ustavljajo in težko je verjeti, da bi odnehali, Volitve v Italiji. Crispi se je odločil za razpust parlamenta, nadeje se, da dobi v novi zbornici večino, katera ne bo gledala na to, da prvi minister nima čistih rok. Volitve se bodo vršile šele koncem meseca aprila. To odlaganje tolmači vlada s tem, da je treba rektifioirati zapiske volilcev. To se pravi: delajo se priprave za izdatno volilno korupcijo. Naj se Crispiju tudi posreči, dobiti večino v zbornici, najnevarnejših svojih nasprotnikov: Rudi nija, Brina, Cavallottija, Zanardellija in druge, ne bo mogel izpodriniti. Volilni boj bo silovit. Opozicija se že zdaj pripravlja nanj Socijalistična stranka je sklenila, voliti samo take može, katere so vojna sodišča zaradi uporov obsodila v zapor. V Siciliji bode izvoljenih več takih poslancev vzlic vsemu vladnemu pritisku in to bo vlado spravilo še v dosti neugodnejšo situvacijo kakor volitevGerault-Richarda v Parizu Kazimir-Perierja. Slovansko narodoznanstvo. ■Svojim čaatitiin aut rudni kom posvećuje Anton Trstenjak. Vse ono, kar zovemo narodne svetinje, ni nam zagotovljeno, ponekod tudi ni varno v svojem življenju. Na jedni strani je tuji upliv, ki s časovno «ilo razjeda narodni nam ustroj, na drugi strani pa se starodavnost naroda umika novodobnosti. Vse, kar smo si priborili v stoletjih v hiši, v družbi n-skem življenju kot narod, vse to so naše svetinje. Naša narodnost in jezik naš sta to v prvi vrsti. Oba tesno spojena, narod in jezik, izražala sta nekdaj isti pojem, to je, beseda jezik pomenila je to, kar narod. Važnost narodnih svojstev spoznali so vsi rodoljubi kot najdražji zaklad, ki ga je treba čuvati in gojiti. Država skrbi sicer sa znanost in umetnost, za cerkev in šolo, toda aa narodnost ne briga se. To bodi torej naša briga. V nepretrgani borbi z nemškim življem, kateri je vedno na krmila v državi, moramo zlasti mi avstrijski Slovani sami skrbeti, da se nam ne zatre narodni značaj naš in narodnost. Oboje ima svoje sovražnike, in ako hočemo oboje spasiti, moramo ju utrditi. To je delo zasobnikov, veliko prosvetno delo, od katerega nas ne more nihče odganjati in s katerim lahko dosežemo to, kar se nam v politični borbi odr ka. Narodnost, narodne posebnosti izražajo se v zasebnem življenju. Hočemo li res kaj storiti, storimo lahko mnogo, vse. Pred nami je ogromno polje, na katerem se razvija tako rekoč narodova duša, narodova notranjščina. Oglejmo si milo domovino slovensko in slovansko, oglejmo si narod, in videli bodemo vse ono, kar si je stoletja ohranil narod na sebi, v svoji koči in v duši svoji. Iz stavbe vasi in koče razodeva se nam nekaj posebnega, kar nas označuje; iz vsakega kosa pohištva, iz noše, iz pasmi in pravljic razodeva se nam narodnost. V vsem tem vidimo evojo preteklost, svojo zgodovino; vidimo svoje pradede. Sto in sto nitij je, na katerih je tako rekoč privezana narodnost; te niti je treba le spletati, da bi ukupno jače držale naše narodno bistvo. Narodopisci in potniki opisujo nam narode, zbirajo vse, kar v narodu nahajajo, ter polnijo s svojimi zbirkami muzeje. Najmanjša stvarca jim je toli važna, da je iz kmečke hiše prenašajo v sijajne muzeje. Zlasti danes zbira in beleži se vse natanko, karkoli kdo zapazi v narodu, in tako se na podlagi teh zbirk in opisov sodi o prosveti naroda. Tako delajo drugi. A mi ? Zdi so mi, da se nam premalo vužuo zdi, kako živi kmet, kako stanuje, kako se bori v potu svojega obraza za vsakdanji obstoj svoj. Mi. ki živimo v mestih, moramo torej stopiti v narod. Pogledati nam je v najoddaljenejšo gorsko kočo, in čim dalje bodemo od svetovnega prometa in gibanja, tim zanimljivejše stvari zapazimo. Na rodi posvet'nj o temu delu duševne moči in gmotne žrtve ter so dosegli velikanske uspehe. Rusi imajo v Moskvi ogromen muzej, ki uam prikazuje silo narodov, živečih v ruskem carstvu. Jednaki muzeji so v Stockholmu, Amsterdamu, Berolinu (Trachtenmuseum). Tudi v Pragi vidimo prvi za četek in na našem jugu zastopa Sarajevo Bošnjake; nočejo namreč reči Slovane. Deželni muzej češki zgradil si je sam narod češki s požrtvovalnimi prispevki sinov svojih. Cehi si sploh pomagajo sami. Sami so si zgradili Narodno divadlo, sami ustanovili akademijo znauostij, da ne govorimo o napravah, spadajoćih v obrtno stroko. Osobito se odlikuje v Pragi muzej znanega rodoljuba Vojte Na prs tka v 11.Janku. To je muzej, ki ga je napravil češkemu narodu jeden jedini mož. Pokojni Vojta Napratek, mož svetovno naobražen, prehodil je VSS prosvetne dežele ter v teh deželah proučaval narode, napredek v gospodarstvu in obrtu. Napredne naprave prenesel i ti usadil je v svojo zemljo češko in ;e s tem pripomogel Čehom do tiste velike stopinje gospodarskega in obrtnega napredka, ua kateri stoji danes narod češki. Z novimi iznajdbami, z novimi stroji podal je rojakom svojim zmago-nosno tekmovalno sredstvo. Zbiral je vse, kar je našel v narodu, vse lepo skladal v svojem muzeju, da se tu ohrani kot spomin narodnega življenja češkega. Vojta Naprstek. čegar kosti so sežgali v Gota, a pepel shranili v njegovem muzeju, zbral m nakopičil je toliko gradiva za proučavanje Slovanov in drugih narodov, n. pr. Japoncev, da si jo s tem pridobil neizmernih zaslug za naše narodoznanstvo. Vsakemu rojaku, ki ga sreča nanese v zlato matuško Prago, priporočam, da si ogleda Naprstkov muzej in da se pomudi nekaj dnij v deželnem muzeju češkem. V prvem bodo ga Ijubeznjivo sprejela družina Naprstkova, v drugem pa mu bode najprijaznejši tolmač in vodnik oče češkoslovanske vzajemnosti gospod Jan Lego. (Dalje prih.) Dopisi. It. €'v I j ji, 2 1. januvarja. (t! eljsko pevsko društvo) V nedeljo dno 20. t. m. osnovalo se je pri nas novo dru.štvo z imenom „Celjsko pevsko društvo" v namen, gojiti slovansko pesem, pa tudi glasbo v Celji in okolici. Društvo osnovalo su je osobito za to, da mu pristopijo obrtniki, rokodelci njih pomočniki itd. kot izvršujoči člani, da se i tem ponudi priložnost vaditi se v petji, seznanjati se s slovansko glasbeno umetnostjo ter da sa tudi v toh krogih probudi in vzdrži narodna zavest, kar se žal še ni povsod zgodilo Ustanovni občni zbor je pokazal, da ima novo društvo zdrava načela ter da je krenilo na pravo pot, kajti udeležilo se ga je poleg mnogo odličnih narodnjakov toliko število obrtnikov, rokodelcev itd., kakeršnega ni nihče pričakoval. Gospod dr. K. Janežič, kateri je preskrbel sestavo in potrditev pravil, otvoril je ob -1. uri popoludne v čitalniški dvorani zborovanje, pozdravil navzoče j ter razložil v kratkih potezah pomen slovanske pesmi I in namen bodočemu društvu. Pravila so se soglasno odobrila ter so si izvolili navzoči udje sledeči odbor s vzklikom: Predsednik: g. dr. K. Janežič, podpredsednik g. dr. Fr. Torainšek, blagajnik: g Franjo Jošt, tajnik g. Ivan Rebek, odbornika gg. Fran Krašovic in Jakob Križman. Namestnikoma sta izvoljena gg. Štefan Boucon in Fran Drvohlav. Udov šteje društvo že pri svojem poroda in sicer izvrŠu-jočih nad 30, podpornih pol toliko. Nadejati pa se je, da se bode osobito število podpornikov pomnožilo najmanj do pol stotine, da bode društvu, katero bode imelo z ozirom na začetek in troške precej isdatkov, tndi mogoče gmotno izhajati ter se tem lepše razvijati. Udnina znaša za izvršujoče člane po 10 kr. mesečno, za podporne 2 gld. na leto. Pozdravljamo torej to društvo kar naj iskrenoj še, želeč mu najboljšega vspeha in se nadejamo, da se bode razvilo, kakor „Slavec" v Ljubljani ter da nam bode skoraj prilika dana, slišati v javnem koncerta milo slovensko pesem. Nadejamo se pa tudi, da bode ravno to pevsko društvo privabilo mnogo obrtnikov, rokodelcev, njih pomočnikov itd. v svoje kroge, jih mej seboj seznanilo ter jim vzbudilo in v trdilo dosedaj še omahujočo narodno zavest. Pevske vaje bode vodil gosp. organist Ivan Sprachman ; naj bi se jih vsi izršujoči člani pridno udeleževali, da nam bode čim preje mogoče skupno, javno nastopiti. Zahvaljujoč se onim gospodom, kateri so se trudili, da se je društvo porodilo, kličemo temu: vivat, tlo-reat, crescat! Dnevne vesti. V Ljubljani, 23. januvarja. — Biskup Strossmaver družbi sv. Cirila in Metoda) Vladika Strossmaver je poslal Šentjakobsko-Trnovski ženski podružnici sv. Oirila in Metoda darilo 50 goldinarjev ter ta velikodušni dar opremil z nastopnim pismom svojega tajnika do podružničnega odbora: „Milostive plemenite gospodje! Zahvaljujući Vam se na priposlanom mu Vašem „ Poročilu" za leto 1894., preuzvištmi gospodin biskup J. J Strossmaver šalje Vam podjedno u plemenitu svrhu družbe sv. varila i Metoda v Ljubljani svoju pripomoć od 50 for.f uvjeren, da ono, što Bog u nježnom srdeu gospodja i gospodjica postavlja i čuva, jest postavljeno i sačuvano na život, spas i slavu naroda, komu služe. — Uz ovu milostivu poruku, čast mi je bilježiti se s odličnim poštovanjem najpokorniji sluga Dr. Matej Novosel, biskupov tajnik. U Djakovu 18. siečnja 1895." — Preblagemu vladiki bodi tudi tem potom izrečena najiskreneja zahvala za velikodušni dar. Bog ga živi in ohrani še mnogaja leta v našo radost in ponos! — (Repertoar slovenskega gledališča.) Jutri nastopi na našem odru zopet dični gost g. Anton, in sicer zopet kot Celestin v „Mam'zell Nitouche". Opozarjamo občinstvo na to predstavo zlasti še zategadelj, ker se bo jutri n Mam1 zeli Nitouche* z a d-niikrat uprizorila. Kdortemičtie in prikupne operete še ni videl, naj se podviza. — (Slovensko gledališče.) Dva ljuba znanca je sinoči pozdravilo naše gledališče: že pri prvih akordih ouverture z dobrovoljnim smehljajem dolgo zaželjeno „Nitouche" — in z glasnim ploskanjem dič-nega komika in pevca zagrebškega gledališča gospoda Vaclava Antona. Gospod gost, ki ima na svojem bogatem repertoiru kot pevec in glumec dolgo vrsto znamenitejših ulog, udal se je s prijazno uslužuostjo, da nastopi našim repertoirnim razmeram na ljubo v primeroma neznatni ulogi Celestina. Pokazal se je v njem kot mojstra v salonski komiki, kakor nam je lani dal priliko občudovati ga kot drastičnega komika. Njegovemu Celestinu se pred vsem pozna, da je original. Fino umerjena komika, ki deluje s očmi, z obrazom in z rahlimi infiuksijami glasu ter zamet uje vsako karikaturo, je znak zgolj individuval-nega samolaBtnega stvarjenja. Neprekosen je v diskretnem razločevanji Floridora in Celestina v prvem kupletu. Redka lastnost za komika je lepi visoki bariton gospoda Antona. Kakoršna njegova igra, tako je i njegovo petje: prijetno, ukusno in razločno z nepretiranimi humorističnimi akcenti. Razločen je tudi njegov govor, da se noben dovtip in nobena nuansa ne izgubi. Z gromovitim jednoglasnim ploskanjem ju koncem vsacega dejanja veselo občinstvo zahvaljevalo mojsterskega umetnika. Z njim se je v pohvalo delila naša ljubeznjiva Nitouche, gospica Polakova, ki je včeraj še nad navadno mero uspela. V daljšem presledku od zadnje predstave i nabrala si je celo vrsto novih detailov, s katerimi I je kakor s čipkami prepletla gracijozno razposajenost i i u decentno preširnost, kateri se vse rado odpusti, kadar nastopa v tako dražentni obliki. Gotovo ji je tudi gospod gost rad privoščil lepi šopek, ki ga je dobila kome tretjega dejanja. Od ostalih sode- Injočih naj še posebe omenimo gospođa Inemanna in Anica, gospici Slavčevn in N i g r i n o v o, gospoda Verovška in Perdana, ki so z dobrim humorjem pripomogli k splošnemu popolnemu uspehu. Nabožne pesmi je prvikrat na harmoniju spremljal gospod kapelnik B e n i d e k , ki je tudi s trdno roko brzdal nekoliko samovoljne elemente v orkestru. Gledališče je bilo razprodano in bo, tega smo uver-jeni, tudi pri reprizi v četrtek. K. — (Nov sneg) Komaj nam je južno in deževno vreme poslednjih dni skoro do dobrega pobralo množino starega snega, zapadel je danes ponoči nov sneg in imamo zopet popolnoma zimsko sliko pred seboj. Saj je bilo pa tudi še prezgodaj za „ spomladanske sapice", ki so začele pihljati. Ker je medlo ves dan prav izdatno, utegne skoro biti zopet snega toliko, kakor ga je bilo. Bati se je novih žametov na železnicah. — Ljubljanica zopet narašča. — (Vodnikova svečanost v Šiški) pri Kozlerji na dan „Svečnice" , dne 2 februvarja, utegne privabiti obilo občinstva. Slavnostni prolog je zložil gosp. Iv Gangel. Zaradi vzdržanja boljšega reda določil je odbor za ta večer vstopnice, katere bodo društveniki in gostje pri blagajnici dobili in pri vstopu v veselični prostor oddali. Določba, da letos tudi člani plačajo po 20 kr. vstopnine, bila je zaradi mnogih stroškov potrebna. Za častite Člane z rodbini uljudna opazka: da velja nižja vstopnina le za obitelj (starise in nesamostojne otroke). — (Za slov. gimnazijo v Celju) sklenila je tudi občina Solčava pri Gornjem gradu vložiti peticijo na državni zbor. — (Maškarada „Celjskoga Sokola".) „Celjski Sokol" priredi dne 24. februvarja t. I (na pustno nedeljo) zvečer v prostorib celjske čitalnice sijajno maškarado z naslovom „Ženitovauje na Teharji" v obliki temu naslovu primerni. Priprave se delajo velike in društvo bo storilo vse, di postane maškarada sijajna in zanimiva, tako da se bo v primeri z dosedanjimi jednaki m I veselicami po novosti in svoji posebnosti odlikovala. Pri plesu bo svirala Šmarska godba. — (Razhod društva.) Prostovoljno gasilno društvo v Celji se je razdruždo in je svoje imetje, ki znaša kakih 2500 gld , izročilo mestni občini. Kaj je prouzročilo razpad društva, nam ni znano, na vsak način pa je to zopet nov d kaz, da je „kaj gnilega v celjski Germaniji". — (Narodna čitalnica v Ljutomera) priredi v sredo G. februvarja prvi plesni venček v prostorih g. J. Vaupotiča Z*četek ob 1 „8. uri zvečer. Vstopnina za družino 1 gld., za o*ebo G0 kr. Kostume dobro došle. Ker je odbor vse potrebno preskrbel, da bode plesni venček zares lahko sij ijen, pričakuje tudi, da bode udeležba primerna. — (Posojilnica na Vranskem) ima dne 3. februvarja 181)5. ob 4. uri popoludne svoj redni občni zbor. — (Poročil) se je nadinžener v Gradci g. Tassini z gospodično Antonijo Luznarjevo v Mariboru. Čestitamo! — (Prvo slovensko pevsko društvo na Koroškem „Gorotan") bode priredilo v nedel|o dne 27. t. m. ob 7. uri zvečer v gostilni „pri Šer-■cerju* v Šmihelu nad Pliberkom veselico s petjem in dvema šaljivima igrama. — (Posojilnica ▼ Slov. Plajbergu) na Koroškem bode imela svoj letni zbor v nedeljo dne 27. t. m. ob 3. uri popoludne pri Pošnikarju z običajnim dnevnim redom. — (Delalsko podporno društvo t Trstu) priredi v soboto dne 26. januvarja 1895. velik ples v bogato in jako okusno odičenem gledališču „Poli-teama Rossetti". Pri plesu bode igrala popolna vojaška godba c. in kr. pešpolka štev. 87. Pred polunočjo plesalo se bode v rasnih slov. oblekah narodni ples „Kolo". Začetek plesa bode ob 9. uri zvečer, konec pa ob 5. uri zjutraj. Vstapnina jeza osebo 50 novč. brezizjemno. Na prodaj so tudi lože, in sicer: prizemno po 4 gld., v prvem nadstropju pa po 2 gld vsaka. Vstopnice se bodo dobivale pravočasno v drnštvenem uradu, pri g. Ant žitku (ulica Stadion 1), v kavarnah „Commercio" in „Tedesoo", kakor tudi pri vseh odbornikih in poverjenikih društva. Čisti prihod tega plesa je namenjen društvenemu upravnemu zakladu. • (Marija Červinkova Rieger.) Te dni umrla je znana češka pisateljica gospa Červinkova-Rieger, soproga graščinskega ravnatelja Vaclava 'Cervinke. Pokojnica je bila hči vodje staročeške stranke in je bila njegov ponos. Odlikovala se je na književnem polji in spisala mnogo leposlovnih ^el, mej drugim libreto za Dvofakovi operi „ Dimitrij" in „.lakobin". Iz njenega peresa je tudi več lepo pisanih življenjepisov, mej drugimi oni Pa-lackega. * (Pomilosčenje.) V znani bukovinski cari-narski pravdi na večletno ječo obsojeni bivši dvorni svetnik in finančni ravnatelj Trs i en i ec ki je bil minuli petek pomiloščen, ni pa mogel uživati cesar- jeve milosti, kajti umrl je že drugi dan v Kremsu. Truplo njegovo se je prepeljalo v Tarnopol in pokopalo v rodbinski rakvi. * (Izgubljeno vrednostno pismo.) Dunajska „Landerbank* je odposlala Amsterdamski centralni banki pismo, v katerem je bilo 15.000 gld. v vrednostnih papirjih. Pismo ni dospelo v Amsterdam in so vsa poizvedovanja dozdaj ostala brezuspešna. * (Pevec brez glasu ) V kraljevskem opernem gledališču v Budimpešti je nastopil te dni kot gost v operi „Tannhattser" pruski komorni pevec Henrik Krnet, A že v prvem dejanju je obtičal in ni mogel peti naprej. Zagrinjalo je moralo pasti in tenorist Broulik je nadaljeval opero. "'" (Skrivnostna smrt.) Pred tednom dni so našli v Rimu ruskega barona Weinfurtha mrtvega. Sodilo se je, da ga je zadela kap. Po druzih poročilih pa se sumi, da je postal žrtva zločina in je slučaj jako misterijozen. Pokojnik je zapustil več milijonov frankov. * (Na morji ponesrečil) je mej potom iz Mar seilla v Ajaccio mladi grof Joahim Ziethen-Schvverin. Šel je iHkat zdravja v južno podnebje. Ko se je parobrod odpeljal iz Marseilla, je nastal hud vihar. V Ajaccio so pogrešali grofa, ki je bržkone mej potom moral pasti v morje. 1 T Slovenci ln Slovenke I ne zabite družbe sv. Cirila in Metodu 1 .______A 1 1 Darila, s Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Fran Nemec v Nabrezini 10 kron, nabrane pri tomboli mej domačimi rodoljubi pod geslom „Bog in narod!" — Pri krščenji prve „bele" pusice v kleti čč. oo. Servitov v Panoniji so kumovali gg.: O. B. K. Gl. M. T. in D. in darovali 5 kron. — Skupaj 15 kron. Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki ! Zahvala Priredila se je po prizadevanji nekaterih gospodov in gospej božična veselica na korist ubožnih otrok tukajšnje šolo. Vdeležba in prispevki veselice bili sta tako obilni, da se je že ob priliki tega večera obdarovalo veliko število otrok s sladkarijami, sadjem iu igiačemi. ('isti dohodek bil je izročen podpisancu, kateri je k tej svoti nabral pri tukajšnjem občinstvu tobko denarja, da je bilo mogoče letos s to svoto 21 otrokom preskrbeti obuvala in obleke. V imenu obdarovane mladine usoja si podpisano šolsko voditeljstvo tem požrtovalnim gospodom in gospem za njih blagi trud in posebno za v to svrho podarjene milodare zrekati na'skrenejšo zahvalo. Litija, dne 22. prosinca 18i»5. Pran Slane, šolski voditelj. — „Zakaj? — Zato!" Zbirka pravljic, pripovedk in legend za šolo i u dom. Nabral in izdal Anton Brezovnik, učitelj. V Ljubljani 1894. Založil Janez G i on ti ni. Tiskal R. Milic. str. 101. Cena 30 kr. po pošti 38 kr. V tej lični trdno vezani knjižici je izdatelj zbral 7 1 jako mičnih, zabavnih ali poučnih sestavkov. Vse so pisane primerno duševnemu obzorju otrok in zategadelj priporočamo knjižico prav toplo. — „Prosvjeta" prinaša v št. 2 to-le vsebino: Caric: Ribareva hči; Pohl-Harambašič: Vasantasena; Turič: Ljudsko srce od Prerado v ića; Štaiič: Rodu hrvatskome: Bojničič: Plemstvo i bogatstvo obitelji Erdčdv; Harambašič: Milosrdnost; Sabič: Ch. M. Leconte de Lisle; Kraszewski: Stara priča— in še več krajših sestavkov vrh tega pa osem krasnih ilustracij, mej njimi portreta Ivana Zajca in Fra Grge Martiča ter reprodukcijo Schererove slike v ljubljanskem muzeju „Ilirija oživljena". Brzojavlce. Dunaj 23. januvarja. Dvorni svetnik prof. Albert je pristopil konservativni stranki gospodske zbornice. Dunaj 23. jumivarija. Konflikt mej Avstrijo in Bolgarsko se je izdatno poostril. Bolgarska vlada pravi, da zadenejo uvedene užit-nine samo bolgarske konsumeute, ne avstrijskih producentov, da se torej ž njimi ni kršila trgovinska pogodba. Kalnokv je na to odgovoril z grožnjo, da pokliče gen. konzula Buriana iz Sofije in ustavi dipiomatično občevanje, ako bi Bolgarska ne odnehala. Stojlov neče odnehati in je izjavil, da odstopi in prestopi v opozicijo, ako bi se Koburžan udal Kalnokv -jevemu pritisku. Situvacija je zelo kritična. Praga 23. januvarja. „Narodni Listy* javljajo, da ni vzlic Plenerjevemu uplivanju nič upanja, da se doseže kompromis mej konservativnimi in levičarskimi veleposestniki, ker ima stranka dež. maršala kneza Lobkovica, ki kompromisu odločno nasprotuje, mej konservativnimi veleposestniki večino. Pariz 23. januvarja. Bourgeoisu se še ni posrečilo, sestaviti novo ministerstvo. Pariz 23. januvarja. Perier je danes izjavil, da so govorice' o njegovi ločitvi neosnovane in da ga njegova soproga spremi na jug. Atene 23. januvarja. Demonstracije zoper vlado zaradi povišanja davkov se ponavljajo. Na splošni ljudski shod, ki se je vršil v ponedeljek, je prišel tudi prestolonaslednik in pritrjeval opozicijonalnim govornikom, vsled česar je Trikupis v imeni celega ministerstva podal ostavko. Narodno-gospodarske stvari. — Okrajna posojilnica v Krškem je imela v letu 1894 dohodkov 11G301 gld. 5 kr., izdatkov 113.00!! gld. 56 kr., torej gotovine v blagajnici koncem leta 3291 gld. 67 kr. — Čistega dobička je bilo 541 gld. 55 kr.. ki se je pridejal rezervnemu fondu, kateri znaša 2786 gld. 32 kr. — Občni zbor ima ta posojilnica v nedeljo, 3. marca 181.15 ob 11. uri dopoludne v šolskem poslopji ■ sledečim dnevnim redom: I. nagovor ravnatelja, 2. račun načelstva in nadzorstva, 3« volitev načel-stva in nadzorstva, 4. nasveti (Opomnja. Ako bi ta z or (ob 11. uri) ne bi sklepčen, začel se hod-ob 11 V« uri drug ob;'ni zb ir, ki sme brezpogojno sklepati). Poslano« V obrambo proti .Slovencu" z dne 17. t. m. Ko sem si na zadnjem blejskem volilnem shodu dovolil povedati nek;tj pomislekov proti kandidaturi g. župnika Mesarja, nastal je uopopisljiv vik in krik mej onimi možmi, kateri se domišljujejo da jih je ljubi Bog ustvaril zato, da namesto nas posestnikov mislijo, govore in —< gospodarijo. Ako ti danes premotre tedanje moje opazke, priznati morajo, da ne bi bilo napačno, ako bi bil; slušali takrat moj glas; kajti g. župnik Mesar nas je kot poslanec popolnoma na cedi In pustil. Tudi pri zadnji volitvi gorjanske kmetijske podružnice sem bil primorao Oglasiti se, ker sprevidel sem, da se predlagajo nekateri gospodje in sicer ne radi znanja, ampak radi strankarstva in gospodoželjnosti. In zopet je nastal vrišč, kateri se še do današnjega dne ni popolnoma polegel. Živo se spominjam besed skušenega moža, ki mi je pogosto to-le svetoval: „ako se ti gospod vsedi*jo na suknjo, nikar nn rrci : naj vstanejo, ampak vzemi nož in o Ireži suknjo — izguba bo I« manjša." Radi ljubega miru prezrl sem marsikatero neumestno opazko, a na lažnpvi dopis iz bledskega kota v „Slovenci* pa vender ne morem molčati. Pred vsem moram javno izreči, da je „Slovencev" dopisnik nesramno legal, k»T podtika mi besede, katerih jas nikdar izustil nisem. Ako ima še količkaj poštenja v sebi, priznal bode, da so mej narekovaji napisani stavki le produkt njegove lastne bolne domišljija. Tako bedasto ne govori gorenjski posestnik; to je le mogoče umoholnemn dopisniku iz bledskega kota. Jaz sem namreč pri omenjenem zborovanji rekel, da nasvetovanim kandidatom primankuie znanja, še bolj pa skušenj v kmetijstvu, ne pa da bi bile ničle; to trditev danes še jedenkrat ponovim. „Slovenčev" dopisnik obžaluje, da ni bil pri volitvi navzoč, da bi bil videl, kako so se „muzali* Gorjanci mej mojim govorom. Po dopisu staliti ni („Slovenčev* dopisnik) posebno modra glava, zato pa sem prepričan, da ne bi bil s svojim prijateljem vred spoznal, da so se naši posestniki smejali, ker so bili veseli, da sem n-išim domišljavim mogotcem povedal resnico v obraz, kar je posestnik Janez Slivnik očitno pred zborovalci potrdil. Z ozirom na volitev predsednika to-le: Jaz nisem tako častila-komen, da bi hotel biti povsod prvi, zadovoljen sem, da se izroče naloge v prave roke. To sem pokazal s tem, da sem predlagal predsednikom izglednoga in skušenega posestnika Blaža Kunstelja. H koncu še nekaj. Dopisnik iz bledskega k -t,a očita mi mej vrsticami Bornovo ograjo in Bosno. Ta moja podvzetja niso škodovala nikomur, pač pa prinašala našim ljudem obilo zaslužka. Moji delavci prihranili so si pri njih stotake in komaj čakajo, da se zopet vrnejo k dobremu zaslužku Pa tudi jaz nisem radi Bosne zanemaril svojega posestva. Potrudite se k meni Vi, ki me hočete smešiti, in pokazal Vara bodem čistokrvno belansko gove|«, jorkširoko prašičje in bergomaško ovčje pleme. Videli bote pri meni tudi pravilno namakanje travnikov in marsikaj druzega, s čemur se Vi iu Vaši privrženci ponašati ne morete. Torej dragi dopisnik iz bledskega kota: Malo več pohlevnosti, presodka in manj samoljubja in videli^hoste svet, kakeršeu je, ne pa tacega, kakeršnega si ustvarja Vaša bolna domišljija. Sploh bi pa Vam svetoval , da bi m držali svojega posla in se pogledali jedenkrat v zrcalo: videli bi, da Vam kos uovo-iznajdenega dunajskega mila ne bi bil odveč. S p. Gorje, dne 20. januvarja 1895. Vinko .lan p. d. Maček. Začetek ob ',8. url xvečer. 6teV. in. Deželno gledališče v Ljubljani. Pr.pr.HM. Km gost p. Vaclav Anton, režiser nar. zero. brv. kazališta v Zagrebu. V f'«*trt«*k, tfad »4. ,*aiiu»i*r)i* IHtt.V 1'etikrat: Ji Opereta v treh dejanjih. Spisala H. Mcilhac in A. Milland. Godbo zložil Herve. Dirigent g, Hilarij HeniBek. Režiser g. Rudolf Iuemuun. Začetek točno ob '/,8. uri, konec po 10. uri zvečer. Pri predstavi svira orkester slav. c. in kr. pespolka fit. 27. Prihodnja predstava bo v soboto, dn6 2*i. januvarja la£*f>. Blagajna odpre ob 7. uri avader. Od medicinskih avtoritet priporočevan Dteil k»h«'ii, raztvarja Nie«, krepil««, neobhodno i i ,";•)()—7 potreben za rekomuleitrent« (13HO-H) Dobiva se večinoma v vseh lekarnah. Glavna zaloga v LJubljani: Jos. May«r, lekarnar. Poslano. Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile (Neusteln-ove Ellzabetne pile) skuSeno in od znamenitih zdiavntkov priporočano laliko čistilno, raztapljajoče sredstvo. — skatljica a ib pil velja lfi kr., 1 zavoj mm 120 pil 1 gld a. v, — l*r«*d fioimr«-innf t ii U o NVMri. — /,ulil«">rtj lcreino Neu-M«-iu-oi«* p4»N!nilk<»r|eiif kri sluteče pil«-. --■ 1'rUlllf ■»»> MNIllO, «'«< llllH (RHliH &k»tlf i<-ta ruti «•«'(• UmUhiio iihno proto ■ koloiHiio \ nr-l \ eno ziittinko .,Nv. Ij«*€»-pol«l** lit nitMti firmo: lekarna« ,.prl m. Leopoldu I>iim«j. mmkIii. Ecke «ler ttple|cel> umi l*lHiik«'ii|(nMM«'. — V I.jnltl jttni se dobivajo pri g l«-kwr|i l"lerolf-|l. 1327— I«) Tujci. Pri Nlona : Honigsc.hmtd, Kisenberg, Steiger, Boutndi, Weiss. Morgtnstern, Rergcr, Ooldbnmmer z Dnnaja. — Ar ko iz Zagreba, — Komad iz Radovljice. — Sruka iz Beljaka. — Gaspartč iz Rakeka. — Ručke iz Hrastnika. — KruSič iz Celju. Pri Mialiei: f.afile, Oresnig, Juvvanovich, Weiler, \Vpsp1 i, Dunaja. — Jaklič iz Kočevja. — Zoreč iz Črnega vrha. Meteorologično poročilo. 1 C.-** ■ pa« •o Vanja Stanj« haruinetm • miii Trav peratura Ve-' rovi Mo-krinS v ran, s is ~. ejatrai 726*1 mi. 14'' C si. jzh. obi. 1 1'lOaa. •—» v. po po), 727 l *». 84* r nI. /ah. obl. dežja, P, ivefi« 7 ii'5"T 4 2 0 si. zah. obl. snega. I Sr dnja temperatura b'79, za 7*7* nad normalom. ID^a^-SLjsl^a, "borza dne* 23. januvarja 1895. bkupm državni <1<>lt; v notah Skupni državni dolg v ■rebro A'Htrijuka zlati r. nta....... Avstrijska kronaka rer.ta 4" . . , . OgertBt Blata renta 4"/n 0) erska krouaka renta 4" . . iivttro*ogerek( bančni delnic« . Kreditne delnice ...... fjOiirii.n vistii...... . Nemški drž. bankovci /.a ton murk 20 murk .... 20 frankov..... . [ta i »*i Kreditu« m-^ke po 100 gld. . , Ljubljanske srečk«* ... Riidcivve itrećka po !<• *i>?. A k r i j«j anglo-avwtr, banke po 20*' *cld«, Triontvnyri.il';. v,»l). |70 Riri. a. v. Priiirtiat rabelj 100 ion 128 100 124 i-8 10610 413 '24 641 12 *♦ I M) 192 131 122 197 2a 22 81 42o t gld. kr, 60 75 26 Sft 20 90 25 40 sa«/ 18 HM1 ; 35 HI g hI 50 kr. 50 50 2' Zahvala. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja. iloSle nam od prijateljev in znancev povodom smrti našega dragega očeta Antona Kolnika za mnogobrojno spremstvo pokojnika do poslednjega počivališča, dalje zaginlji*o p rje gospodov pevcev izrekamo vsem svojo najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, due 2 ŽHlnJoče hčere. Zahvala. Za mnoge dokaze iskrenega Počutja, ki seiu jih prejela od mnogih stranij povodom smrti mojega nep z-hnega, v Bogu počivajočega soproga, gospoda Viktorja Honigschmida za udeležbo pri pogrebnem sprevodu in za krasne darovane vence izrekam VBem prijateljem, zna-icem in sorodnikom svojo naj iskrenoj So zahvalo. V Ljubljani, dn6 23. januvarja i89">. (HI) Pavla Hdnigschmid v svojem in svojih otrok imenu. Prostovoljno prodam v celoti ali pa po kosih lepo posestvo v Postopni li. Al. 17, obstojtre iz gospodarskih poslopij, vrta, travnikov, gozda itd. Andrej Mauerf (66—9) posestnik v Zugorfi pri Savi. 1'riporočevaim <»d ravnateljstva polikliniki*! Uporablja se pri oalovakem kaeljn, lnfluenol, boleznih I na vrata, praih in pri otroiklh boleznih konjakov sladni izvleček. Neobhodno potreben za rekonvalescente. Dob va se v vseh boljših lekarnah, droguerijah Tvornica (1302—i O) J^onjakovega sladnega izvlečka v Leipniku. Btarosnana trgrovliia m urami n»ijfinejfie vrste in po najnižji ceni od zlata, s rebra, tule in nikla, re-petirk, kalenderskih urinkrono-gr.ifov, najnovejšega v t.ible.iux-urah. ur?;h z njihalom in drugih urah. Najnižje cene. Popravljanja se izvršujejo najskrbneje. — Prvi in najstarejši optični zavod najhnejsih naocal, ftčlpalcev v zlatu, zlatu-double, niktu itd.; največja i/.her kukal za gledališco, poljskih binoklov in vseh v to stroko spadajočih predmetov pri (1420—2'») ix. UI DlIOl./.KU-Ju, Pred r.....tiem It, H. Na najnovejši in najboljši način 11 m <• C lit (II HO — 2'.») I znhfi in zobovjis v Jo * utavlja brez vsakih bolečin ter opravlja pl«»uib»» # \ itn j ii in is« /oliin- «•!»«• rml j*-. — odstranjuje ♦ iiibuc ]>oJn v Lla U«»l M 3 minuti ri*jirnj. Odhod iS iOnblJano jtt*. kol.) Ob 1». uH s min. po nt trt o«at>nl »Lik v Trluz, CoiCulinl, H«lji%li, Oft-lo»'jo, Fratmoinfebtt*, LJnltiin, cm Nulittl^] v Amrn, l.irhl, 'limn . ilau, MoitinijrAd, [.oml-Hnsti-iii, i'.i-li ■'<■ Jnanr.i, Si .-. I.lnt. IlutpJBvlo«, Plaauj, Marijine varc, Kuar, Karlova »are, HVhiknjvo v»rn, Prajjo, IiiptlJo, DunnJ vin Amatotien. Oft H. uri tO min. ijutnil m,-iiiii vlaV v Noto matto, Bun-vif CM T. uri JO u*in. »tntruj ,.H«tiut vIuU * Trl.it, I" .iit..t..... Unijah, l>. lovec, Kr.»ii. «Mi»f,.Hin, I.J'ihna, Duiinj, i-ea Selatliitl v Snliin^m.l, Dliua vla Anitwttoii. Oft VJ. uri .1.7 mit. ilojitiitninr iin.fi.nt vUk v N, S(.l«tlial, [lniiiti Oft 4. mri t4 tnln. im}*itu»a VHre, Karloma vara, Prano, lapako, Dunaj vla Amatatten. Oft f. airl HO min. «tW#-r maikani vlak v Novo meito, Kooovje Prihod v Iajnbljano (juž. kol.). Oft 3. ur* itJt min. rfnlinf oaebnl vlak a Dunaja vla Amntrttaii, Up-«1J«, Praif«, Kranoovlh varov, Karlovih varov, Kura, Marijinih varov, Planja, Budnjevio, rtolnoifrada, Lainua, Htayrs, Otntinilnna, lauhl«, Ana, •••a, Zvlt> ua tiicrru, Lend-flaitaina, I.jiiliiieK*, Oalovaa, Raljaka. rraaaanafMti' TrltUa Oft 8. uri 19 min. mlntruj matanl vlak ia Koftevja, Novaica moata. (Ja II. wri Wl m*n. nittui1n* uieiiui vina t Oiiuikja via Amatuiuii, liipaija, VraKS, Kr.in. oviti varov, Kitrlovili »»rov, K«r^, Marljtnih varov, ri.-.uja, liitiinjnvio, Holuuif .-aila, Lt|tpa, Btajrr«, P m rim, Oenevt,, OuriliK, Hrn^iii,;.), tuom.iata, /ella n* Jeaeru, Lehd■Oaftltrnftj lj)iilniM«a, Oalovna, l.innaa, Pr>uitihla, Trbica. Oft V. uri Hit min, ppj>oliuln* meiaui vlak ts Knoevii , Novega nieata, 1*6 4 ttrl 4H ntin. ftafutluulnr aietiui vlak a Duuaja, I.iuIiiiuhk, SalalliaJa, Mnlt. min. imvfr mnaitni vlak it Kurovji., Novcu« Meata. (m, V, uri i) I min. trfT onehul vlak a Dmiaja preko Amatelteua H liJUl>ii«VB, lli,ijuaa, Oolovtia, 1'i.nt.iliL*. Trhina. Odhod is LJubljane [dr\ kol.t Um 1. mrt v:t mtn. »JutroJ v Kamnik, g It. i H/i a iitijiuluilnt* B . , ti. m S ti n > t t*r H n Prihod v LJnblJano drž. kol.). O* «. Mrl Sti min. njuint) la Kamnika , II. „ tS r dojitUmtn* , ,, a. i, ao „ •tv(v>r ,, 5—19) iVTJIa Pomožni uradnik vzprejm* se v neki Graški pisarni takoj Zmožen mora biti nemJikfga in slovenskega i»-zik»i v govoru in pisavi, in mora imeti izpisano, lahko čitljivo pipavo. Daljni pogoji so: Umen in hitri delavec, ne-omadežt-vanii preteklost, vojaščine prost, nezadolžen, neoženjen, popolnoma zdrav. V hIiickji posebne po-rabno^ti in i/hnnmga zadržanja upanje tih stalno nastavljanj« s pr.tvico do pokojnine. Prošnje v nemškem in R.ovtm«kem jeziku s prepisi spričeval pod „111.895" Gradec, poste restante." l 4 4 t I i « i i « 5 Želodčne kapljice S koje p n. občinstvo navadno zahteva pod imunom Mahjincoljske kapljice. Te kap'.;icu ito /ado pro-spiiftiu'. tprov/.iočnjeju sla^t do iu'a, ratatvarjajo »lit, no pomirljivo in ol»jAujočt', liatavlja|0 kič in kn-pčnjo /«'lodi'c ; rabijo pri napenjanji 4 41 aj w w- ade oddelka za notranje zadeve /, due 1894 št, 37.628 in z dne 28. decembra št. 60.87,'J in se nahaja na ačićevem trgu št. 6, Tarife se pošiljajo na zahtevanje zastonj in pošiiiiie OOGC300&GGQOOOOOOOOQOOOOOOOQ g Dunajska kavna mešanica daje kavi lepo barv«.