GLAS
LETO XXIII. ŠT. 21 (1083) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 7. JUNIJA 2018
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Zapleteno je
   udi pri nas, tudi z moje strani, bo za
uspešno oblikovanje vlade potrebno ne-
kaj politične potrpežljivosti in veliko mo-
drosti”, je dejal predsednik Slovenije Borut Pa-
hor za časopis Delo po nedeljskih volitvah v Slo-
veniji, ki so prinesle zmago Janezu Janši, a tudi
veliko negotovost. Nekdanja slovenska levica je
razdrobljena na veliko strank, a je v zafrkljivem
tweetu: “Rezultati vzporednih #volitve2018:
KPS 52 sedežev, SDS 25 sedežev, NSi 7 sedežev,
SNS 4 sedeži. A je Slovenija zihr v letu 2018”?,
ki ga je objavil DamjanTo, veliko resnice.
“Najprej dobi mandat zmagovalec”, je bil jasen
predsednik Pahor, ki je še dodal: “Vsaka po-
membnejša odločitev v domači, zlasti pa v zu-
nanji politiki, utegne imeti v tem času bolj dal-
jnosežne posledice, kot to sicer velja navadno.
Vsi bomo dediči posledic teh odločitev. Zato je
tako presneto pomembno, kakšne bodo. Po-
membne bodo za vse, za tiste v vladi, opoziciji
in za tiste, ki se sicer za politiko prav veliko ne
zmenijo. Zato moramo delati čim bolj skupaj,
premišljeno in tudi velikopotezno”.
Njegov poziv k modrosti je torej še kako upra-
vičen! Kot je upravičena zaskrbljenost razumnih
ljudi v Sloveniji nad nizko udeležbo na volitvah,
samo 51,97 odstotka slovenskih volivcev je od-
dalo svoj glas.
Da je politika zares “umetnost možnega”, nas
učijo italijanski politiki. Italijanskemu predsed-
niku Mattarelli je uspelo prisiliti Gibanje petih
zvezd in Ligo, da sta sestavili vlado, ker to zah-
tevajo zdajšnje razmere v Italiji in v Evropi. Kar
se je zdelo nemogoče, je danes v Italiji stvarnost.
Premier je sicer Giuseppe Conte, Di Maio in Sal-
vini pa sta njegova namestnika in ministra.
Pustimo se presenetiti!
“T
Predstavitev
V Ljubljani so
predstavili novo
knjigo z naslovom Od
Triglava do Andov, ki
je izšla v sozaložbi
Goriške Mohorjeve
družbe 9
Vsakoletno bogoslužje
V Kočevskem
rogu je bila
spominska maša
ob grobišču pod
Krenom; pridigo
je imel msgr.
Andrej Glavan 12
Foto JMP 
Materni jezik in Božje oznanilo  
“Cingel – congel”
in človekove
vrednote
  elikokrat se
sploh ne zaveda-
mo, da je sama
teološka inkulturacija v
oznanjevanju Božjega
nauka znatno premalo,
da bi Božje oznanilo po
človeku (oznanjevalcu)
nemoteno prišlo do so-
dobnega človeka (ver-
nika) ali da bi mu so-
dobni človek (vernik)
sploh lahko prisluhnil.
Cela vrsta koncilskih teologov je to potrjevala,
kot Karl Rahner, teolog Ratzinger (poznejši pa-
pež Benedikt XVI.), Jan Danielou, Yves Congar
in drugi.
/ str. 4
Ambrož Kodelja
V
www.noviglas.eu
Novomašnik, bod’ pozdravljen!
Po letu 1950 spet slovenski novomašnik pri Sv. Ivanu v Trstu
Knjižnica Franceta Bevka 
Stihe Ljubke Šorli
prežarja velika
ljubezen
  etindvajset let je
minilo, odkar je
prenehalo utripati
plemenito srce pesnice
Ljubke Šorli (1910-
1993), ki ni nikdar goji-
la temne misli so-
vraštva, kljub temu da je
v svojem življenju
doživela veliko gorja. Že
v najlepših mladih letih
je okusila grozno praz-
nino ob tragični smrti
nadvse ljubljenega
moža Lojzeta Bratuža, ki so ji ga umorili fašisti
in kateremu je namenila večino svojih zelo šte-
vilnih pesmi.
/ str. 13
Iva Koršič
P
Razred, bistven za mir v družbi 
Middle class
  o trenutki, ki te prisilijo, da začneš raz-
mišljati o sebi, predvsem o tem, kaj si in
kam spadaš. V zadnjih dneh me je dvoje
dogodkov pripravilo do tega, da sem se začela
spraševati, v kateri družbeni sloj spadam, kako
živim in v kakšni meri država pritiska name,
mi jemlje, kar je sad mojega dela, v zameno pa
mi nudi dokaj malo ali nič.
Znanec, s katerim sva pozno zvečer komenti-
rala post na socialnem omrežju, je odločno za-
vrgel moje kritike na račun pretiranega ob-
davčevanja, ki naj bi pripeljalo do izginotja
nižjega srednjega razreda. Spadava v dve popol-
noma različni generaciji, z različnimi življen-
jskimi izkušnjami. Celo rodila sva se povsem
na drugem koncu naše male dežele. In, če sama
pojmujem potrošništvo kot objesten odnos do
denarja in lastnine, kot nasedanje modi in re-
klami ter ne nazadnje kot kopičenje in naku-
povanje brez konca, je zanj potrošniški že naš
način življenja. To namreč, da potujemo, ho-
dimo v bar ali gostilno, na dopust, morda celo
to, da imamo doma avto in računalnik.
/ str. 15
Suzi Pertot
S
Svet okrog nas7. junija 20182
Povejmo na glas
Mamoudou Gassama in njegov podvig
Deželni svet SSk je pozitivno ocenil izid deželnih volitev  
SSk priprave na redni kongres 
in upravne volitve 2019
  tranka Slovenska skupnost
je lahko ponosna na dej-
stvo, da ji je edini v sklopu
levosredinske koalicije uspelo iz-
voliti slovenskega zastopnika v
Deželni svet FJK. SSk se lahko obe-
nem ponaša z najvišjim številom
zbranih slovenskih preferenčnih
glasov, kot tudi, da je njen potrje-
ni deželni svetnik Igor Gabrovec
najbolj voljen slovenski kandidat.
“Smo prvouvrščena stranka v Šte-
verjanu, Sovodnjah, Doberdobu
in Repnu ter vsekakor dobro
uvrščeni v številnih občinah, kjer
je zgodovinsko prisotna naša na-
rodna skupnost. Zanimiv je po-
rast glasov za SSk v Ronkah, Tipa-
ni, Reziji, Bardu, Miljah in Tržiču.
S skromnimi finančnimi sredstvi
smo speljali karseda dostojno vo-
lilno kampanjo in tudi po zaslugi
ugleda naših kandidatov in kan-
didatk nam je uspelo omejiti pra-
vo glasovno izkrvavitev, ki je pri-
zadela ves levosredinski tabor. De-
mokratska stranka, občanska in
levičarska lista so v primerjavi z
volitvami leta 2013 skupaj izgubi-
le približno štirideset tisoč glasov.
Podoben padec glasov so utrpele
tudi desne skupine, z edino razli-
ko Lige in njenega liderja Massi-
miliana Fedrige, ki je nesporen
zmagovalec tokratnih deželnih
S volitev. SSk je v tem političnempotresu izgubila nekaj čez petstoglasov, še zlasti na Tržaškem in v
Pordenonu (v Gorici pa je SSk po-
trdila in okrepila svoj konsenz),
kar je za nas vsekakor veliko in
predstavlja alarmni zvonec, ki ga
ne bomo preslišali. Naš odgovor
bo še naprej v obliki pomnožene
prisotnosti na ozemlju ter v pre-
vetritvi političnih vsebin in
osvežitvi pristopa k odprtim
vprašanjem, ” je daljšo in razčlen-
jeno analizo volilnih izidov, ki so
jo uvodoma podali strankin pred-
sednik Peter Močnik ter pokrajin-
ska tajnika Julijan Čavdek in Mar-
ko Pisani, povzel deželni politični
tajnik SSk Igor Gabrovec na seji v
sredo, 30. maja 2018. V bogati raz-
pravi se je nato oglasilo več stran-
kinih voditeljev in izvoljenih
upraviteljev, ki so izpostavili
težave in tudi priložnosti, ki jih
lahko predstavlja zdajšnji poli-
tični trenutek.
Vodstvo SSk se je že pred nekaj
tedni prvič uradno srečalo z no-
vim predsednikom Fedrigo, v pri-
hodnjih tednih pa bodo na vrsti
prva srečanja z deželnimi odbor-
niki. Slovensko stranko posebej
zanimajo napovedane spremem-
be v zakonu o medobčinskih zve-
zah, do katerega je bila SSk vse-
skozi kritična. Prav tako je pozor-
nost vodstva in upraviteljev SSk
usmerjena v potrebne spremem-
be v odnosu do gospodarskega in
urbanističnega upravljanja ob-
močja, kjer smo Slovenci zgodo-
vinsko prisotni in uspešno razvi-
jamo tudi svoje podjetniške zami-
sli.
S sejo deželnega sveta SSk so se
začele temeljite priprave na redni
strankin kongres, ki bo predvido-
ma v začetku l. 2019. Prihodnje
leto so na vrsti upravne volitve v
pomembnih slovenskih občinah,
na katere se stranka SSk že pripra-
vlja. Volilne težnje že dalj časa
kažejo na velike spremembe v po-
litičnem opredeljevanju sloven-
skih volivcev. SSk kot edina slo-
venska samostojna politična
stranka si bo prizadevala v smeri
izoblikovanja pogojev, da Sloven-
ci poenotimo svoj politični na-
stop še zlasti, ko gre za zagotovitev
zastopanosti v zakonodajnih tele-
sih. Nekateri javno izrečeni od-
klonilni odzivi so le spodbuda, da
vztrajamo na že nakazanem pre-
dlogu. Posebna delovna skupina
se bo posvetila tudi volilni zako-
nodaji in izoblikovala stvarne pre-
dloge za njeno izboljšanje v vidi-
ku še kar realne možnosti
predčasnih vsedržavnih volitev.
Slovenski predsednik na obisku v Rimu in Vatikanu
Borut Pahor pri Mattarelli
in papežu Frančišku
  redsednik Republike Slove-
nije Borut Pahor se je v sre-
do, 30. maja 2018, v Rimu
sestal s predsednikom Italije Ser-
giom Mattarello, s katerim sta go-
vorila o dvostranskih vprašanjih,
razmerah v Italiji in evropskih te-
mah. Pahorja je v okviru obiska
skupaj z misijonarjem Opeko in
monaškim knezom Albertom II.
na zasebni avdienci sprejel papež
Frančišek.
Pahor je v izjavi za TV
Slovenija dejal, da je bi-
lo srečanje pri papežu
zelo prisrčno in
sproščeno ter da je ob tej
priložnosti papeža po-
novno povabil, naj
obišče Slovenijo.
O pogovorih s predsed-
nikom Italije je Pahor v
izjavi za TV Slovenija iz-
postavil, da ima Sloveni-
ja v italijanskem pred-
sedniku Mattarelli veli-
kega prijatelja in zavez-
nika. Oba predsednika
sta se po njegovih na-
vedbah pogovarjala o
stvareh, ki so pomem-
bne za medsebojno so-
delovanje in prijatel-
jstvo, tako o razmerah v
Italiji kot v Evropi ter
spremembah, “ki smo
jim priča”.
Po oceni predsednika
Pahorja smo zdaj v po-
ložaju, ko sta na voljo
dve možnosti, ali te
spremembe “samo opa-
zujemo, kar je napačen
pristop, ki jih po-
P skušamo razumeti in usmerjati vvarno prihodnost večine ljudi”.“Gre tukaj za prihodnost Italije,
Slovenije, Evrope”, je še dejal
predsednik RS Borut Pahor.
Pahor in Mattarella sta se pogo-
varjala tudi o morebitni skupni
obeležitvi konca prve svetovne
vojne, skupaj s predsedniki držav,
ki so bile pred stotimi leti ude-
ležene na soški fronti. Predsednik
Italije je tudi naklonjen morebitni
skupni obeležitvi obletnice požiga
Narodnega doma v Trstu leta
1922.
Predsednik Pahor se je pred pogo-
vori s predsednikom Italije srečal
še s senatorko Tatjano Rojc, ki je
bila izvoljena na marčevskih par-
lamentarnih volitvah v Italiji. Naj-
več pozornosti sta namenila sode-
lovanju, tako na ravni države kot
tudi dežele Furlanije Ju-
lijske krajine, pa tudi
manjšine. Ob tem je Pa-
hor podprl rešitev o usta-
novitvi sveta za
manjšino pri predsed-
stvu vlade.
“Moja želja je, da bi se
dobro razumeli tudi z
nekaterimi mojimi stari-
mi znanci v italijanskem
parlamentu in senatu in
spletli nova prijateljstva
s predstavniki ljudstva,
ki jih doslej v slovenski
politiki nismo poznali”,
je še dejal Pahor.
“Moja naloga in naloga
nove vlade, ki bo obliko-
vana v Sloveniji, je, da vi-
soko raven političnih
odnosov med Slovenijo
in Italijo obdržimo... in
da se nekako oblikuje
nova perspektiva sodelo-
vanja”.
“Z mero optimizma in
realizma, tudi z mero
politične volje se da tudi
največje probleme stre-
ti”, je še dejal predsednik
Pahor.
Borut Pahor se je v torek,
  red štirimi leti je iz Malija prišel v Italijo,
občasno delal v piceriji in se učil te
veščine ter igral nogomet v majhnem
klubu. Brez dovoljenja za bivanje je septembra
nezakonito prišel v Francijo in tukaj dopolnil
dvaindvajset let. V soboto, 26. maja, se je ob
osmi uri zvečer nahajal v severnem delu Pariza
in videl večjo skupino ljudi, ki je upirala po-
gled v četrto nadstropje stanovanjskega bloka,
kjer se je štiriletni otrok znašel na zunanji stra-
ni balkona. Ljudje na ulici so že prej poklicali
gasilce ter s tesnobo opazovali otroka in so-
sednjega stanovalca, ki pa zaradi vmesne ogra-
je ni mogel pomagati. Mamoudou Gassama
se je nemudoma dvignil na prvi balkon in po-
tem na drugega in potem na tretjega in sled-
njič na četrtega. Prijel je otroka za roko in ga
potegnil na varno. Vse je posnel eden od nav-
zočih in posnetek se je hipoma razširil na
medmrežje. Zelo hitro so prispeli gasilci, ven-
dar je bilo že vse opravljeno in otrok rešen.
Novica o podvigu s srečnim koncem je krožila
na vse strani vse hitreje in hitreje in tako je
nezakoniti pribežnik iz Afrike postal pravi he-
roj in celo nacionalni junak. V tej točki se je s
svojim odzivom izkazal francoski predsednik
Macron, sprejel rešitelja v Elizejski palači, mu
podelil medaljo za hrabrost in, kar ni nič manj
dragoceno, francosko državljanstvo, pri gasil-
cih pa je dobil zaposlitev. Ne more biti nobe-
nega dvoma, da se je zgodila nadvse srečna in
lepa zgodba, ki nam je lahko v veliko veselje.
Veliko veselje človeka vselej preveva, kadar se
zgodi kaj lepega in dobrega, dobrega po na-
menu, in ko tovrstna zgodba zadobi tako ve-
liko vidljivost. Zagotovo se lepe zgodbe tudi
sicer dogajajo, nemara kar vsakodnevno, in je
kdo tvegal, da bi rešil osebo v nevarnosti ali v
prekomerni stiski, vendar teh zgodb ne vidi-
mo, zanje ne izvemo, razen če ne zaživijo v
našem ožjem prostoru. Tu pa se je zgodba
povzpela do brezmejne vidljivosti in razsežno-
sti, dobro kot druga beseda za smisel je zasijalo
v vsem svojem siju, v vsem svojem sporočilu,
kot da bi hotelo reči: naj se zgodi kar največ
takšnih stvari, res kar največ. Kaj ni to tista
svetloba, ki nas opogumlja, ali slej ko prej
vzbudi v nas željo, da bi je bilo kar največ in
bi je bili kar največkrat deležni, ali bili celo
mi sami tisti, ki bi jo oživili in izročili drugim
in, zakaj ne, vsem. Mamoudou Gassama pa je
ob tem svojem podvigu ostal skromen in ver-
jetno ni mogel povsem verjeti, da je bil za svo-
je dejanje tako bogato poplačan. In nemara
nam je z odgovorom na vprašanje, kaj je mi-
slil, ko se je pričel vzpenjati tja do četrtega nad-
stropja, jasno in s tem na najboljši možen
način povedal, kaj se zgodi, ko se v človeku
sproži dejanje ali odločitev za dobro drugega
človeka: “Sem videl otroka viseti na balkonu
in nisem razmišljal. Le to, da bi ga rešil, in hva-
la Bogu sem ga rešil”. Vsak potemtakem lahko
reši koga, kaj ni to enkratno? In kaj ni v tem
blagohoten klic za naše dobro, za dobro vsega
sveta, za dobro prav vseh ljudi?
Janez Povše
P
V imenu volivcev in svojem osebnem želim izraziti
gospodu predsedniku Mattarelli podporo in solidarnost
ob grobih napadih na njegovo osebo in na najvišjo
institucijo italijanske Republike. Zahvaljujem se mu za
zvestobo Ustavnemu zakonu, posebej pa tudi, da si
vseskozi prizadeva za konstruktivne odnose z
Republiko Slovenijo, kar potrjuje tudi napovedani
prijateljski obisk na Kvirinalu slovenskega predsednika
Boruta Pahorja v sredo, 30. maja. V upanju na
čimprejšnje osebno srečanje z Vami, Vas, spoštovani
gospod predsednik, hvaležno pozdravljam v imenu
vseh tistih ljudi dobre volje, ki so me počastili s svojim
zaupanjem in me izvolili v senat.
Tatjana Rojc, senatorka, izvoljena na listi Demokrat-
ske stranke kot izraz slovenske narodne skupnosti v
Furlaniji Julijski krajini
Solidarnost predsedniku Mattarelli
29. maja, udeležil dobrodelnega
dogodka v podporo delovanju mi-
sijonarja Opeke; pripravili so ga
Misijonska kongregacija, Sloveni-
ja, Monako in Argentina. Namen
dobrodelne prireditve je bil pro-
movirati misijonsko dejavnost
Opeke kot pomembnega elemen-
ta razvojne pomoči.
Predsednik republike se je tudi se-
stal z obema gostoma dobrodelne
prireditve, monaškim knezom Al-
bertom II. in argentinskim zunan-
jim ministrom Jorgejem Marce-
lom Fauriejem.
S knezom Albertom II. sta pouda-
rila pomen skupnih prizadevanj
in aktivnosti na področju medna-
rodne humanitarne in razvojne
pomoči. Namen srečanja je predv-
sem krepitev prijateljskih odnosov
in dialoga med državama, poglo-
bitev sodelovanja pri humanitar-
nih projektih ter izmenjava pogle-
dov o nadaljnjih perspektivah
dvostranskega in večstranskega so-
delovanja na različnih področjih.
Z argentinskim zunanjim mini-
strom sta spregovorila predvsem
o krepitvi političnih in gospodar-
skih vezi in ocenila odnose med
državama kot zelo dobre in razve-
jene.
Prvi univerzitetni seminar v sklopu projekta
“Zaupati čez mejo: Darko Bratina med sociologijo
in filmom” je bil deležen velike pozornosti in
uspeha med publiko. Prejšnji petek je seminar
“Kultura in Politika” imela v gosteh fakulteta za
diplomatske in mednarodne vede univerzitetnega
pola v Gorici. Dogodek je bil zasnovan kot neke
vrste “odprto predavanje”, ki so se ga udeležili
nekateri nekdanji Bratinovi sodelavci, ki so mu stali
ob strani v njegovi politično-institucionalni,
mednarodni in akademski karieri, vezani tudi na
odprtje univerze v Gorici. Govori so povezovali
preteklost, sedanjost in prihodnost z aktualnimi
temami, kot so vloga meje, razvoj univerze v Gorici,
polit ične spremembe v zvezi s čezmejnim
območjem, evropska dimenzija, GECT in še mnogo
drugega. Vse te tematike bodo združene v projektu
“Darko Bratina: Zaupati čez mejo”, ki ga je
financirala Avtonomna dežela Furlanija Julijska
krajina s sredstvi iz državnega zakona za slovensko
manjšino, za valorizacijo osebnosti in aktualiziranje
kulturne dediščine znanega sociologa, politika in
intelektualca.
Seminarja so se udeležili prof. Gian Giacomo
Migone, profesor zgodovine Severne Amerike in
predsednik odbora za zunanje zadeve v senatu
(1994-2001), Alessandro Maran, nekdanji
poslanec in senator, Darkov brat in nekdanji
deželni svetnik Ivan Bratina, koordinator goriškega
univerzitetnega tečaja mednarodnih in
diplomatskih ved Georg Meyr, docent političnih
kultur v Evropi videmske univerze Claudio Cressati
in goriški župan Rodolfo Ziberna. Dela sta
koordinirala Davorin Devetak iz društva Kinoatelje
in predsednik društva Darko Bratina Livio Semolič.
Srečanje je organiziralo društvo Kinoatelje iz Gorice
v sodelovanju z Univerzo v Trstu DISPES (oddelek
za politične in družbene vede) in Univerzo v Vidmu
DILL (oddelek za jezike in literature, komunikacijo,
izobraževanje in družbo), društvom Darko Bratina,
Slovenskim raziskovalnim inštitutom in Inštitutom
za mednarodno sociologijo ISIG iz Gorice.
Uspeh in številna udeležba na seminarju Kultura in politika
Predsednik Borut Pahor se je srečal s senatorko Tatjano Rojc
Aktualno 7. junija 2018 3
Končno slovenska nova maša pri Sv. Ivanu v Trstu!
“Roke duhovnika so poklicane, 
da dajejo ljubezen!”
  an po sobotnem po-
svečenju v stolnici sv.
Justa se je slovenska
župnijska skupnost pri Sv.
Ivanu v nedeljo dopoldne
zbrala, da bi skupaj z novo-
mašnikom g. Tomažem Ku-
naverjem podoživela slavje
njegove nove maše. V svetoi-
vanski cerkvi se je ob tej pri-
ložnosti zbralo večje število
vernikov, videti je bilo več
narodnih noš ter tržaških
skavtinj in skavtov v krojih,
ki so pričakali g. Tomaža in
somaševalce, ko so ti v slove-
snem sprevodu vstopili v cer-
kev. V pozdrav
je zadonela tra-
dicionalna No-
vomašnik, bod'
pozdravljen, ki
jo je na koru za-
pel domači cer-
kveni pevski
zbor, ki je soo-
blikoval slove-
sno bogoslužje.
Slavljencu je
dobrodošlico
izrekel najprej
kaplan za sve-
toivanske slo-
venske vernike
g. Milan Ne-
D
mac, ki je poudaril, kako je
bila krajevna slovenska skup-
nost že dolgo brez slovenske-
ga novomašnika, zatem je
spregovorila Marija De Luisa
v imenu krajevnih vernikov,
medtem ko je Igor Švab poz-
dravil v imenu slovenskih
vernikov tržaške škofije.
Maša je po recitaciji prvoo-
bhajank, ki sta novomašniku
izročili darila, stekla ob so-
maševanju več duhovnikov,
med katerimi velja omeniti
krajevnega župnika g. Fabia
Ritosso, medtem ko je bil no-
vomašni pridigar rektor misi-
jonskega semenišča Redem-
ptoris Mater msgr. Janez
Oberstar, ki je pomen duhov-
ništva povezal s pomenom
evharistije, saj je bila nedelja
dan, ko se v Cerkvi v Italiji
obhaja praznik Sv. Rešnjega
Telesa in Krvi: duhovnik se
namreč zaveda, kakšna moč
se skriva v evharistiji, njegove
roke so poklicane, da dajejo
ljubezen. V dobi, ki kaže, da
je Evropa postala poganska in
so se množice prepustile ma-
terialnemu, pomenijo mašni-
kove roke vrnitev k naši sreči,
ki je v tem, da smo ljubljeni,
je dejal Oberstar in dodal, da
Bog daje svoj dar po evhari-
stiji, kjer se sam obleče v ho-
stijo in prinaša življenje.
Slavje, ki so se ga udeležili tu-
di novomašnikovi starši in
več vernikov iz drugih žup-
nij, se je po maši nadaljevalo
v bližnjem lokalu, kjer so ver-
niki g. Tomaža sprejeli z
aplavzom. V zadnjih mese-
cih, ko pomaga v svetoivan-
ski župniji, so ga namreč
vzljubili in si nadejajo, da bo
milost nove maše, ki jo je
doživel Sv. Ivan, dobra du-
hovna popotnica za krajevno
skupnost.
(nl)
V nabito polni stolnici sv. Justa v Trstu je tržaški
nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi v soboto, 2.
junija 2018, popoldan posvetil šest novih
duhovnikov iz tržaške škofije. Škof Crepaldi je v
novomašnike posvetil Ermenegilda Barbettija, Ivico
Čono, Pietra Giassija, Tomaža Kunaverja, Adriana
Matesa in Manfredija Poilluccija. Če je bil za tržaško
Cerkev to zelo pomemben praznični dan, je bil še
toliko bolj za Slovence v tržaški škofiji, ki so dobili
slovenskega novomašnika, 34-letnega gospoda
Tomaža Kunaverja.
Škof msgr. Giampaolo Crepaldi je v pridigi med
drugim dejal, da je mašniško posvečenje trenutek,
ko Cerkev krepi, izbira, posvečuje nove duhovnike,
zmeraj zelo svečan praznik: “Na vigilijo praznika
Svetega Rešnjega Telesa se tržaška Cerkev
hvaležno in globoko klanja Gospodu, ki nam
milostljivo prinaša šest novih duhovnikov”.
Trenutek posvečenja je bil za mlade novomašnike
zelo globok. Verniki, ki so do zadnjega kotička
preplavili vse prostore cerkvene ladje tržaške
stolnice, so celotnemu obredu dajali dodaten čar
in pomembnost. Za novomašnika Tomaža
Kunaverja je bilo prisotnih res lepo število
slovenskih vernikov s Tržaškega in iz Ljubljane.
Nekateri deli bogoslužja so bili tudi v slovenskem
jeziku. G. Tomaž Kunaver je evangelij prebral v
italijanskem in slovenskem jeziku.
Pred pridigo škofa Crepaldija so se pred škofovskim
prestolom zglasili novomašniki, še diakoni. Po
škofovi homiliji se je začel obred svetega
mašniškega posvečenja, ki so ga diakoni prejeli po
polaganju rok škofa, ki jih postavlja v polno služenje
Cerkvi. Po nadškofu so na novomašnike položili
roke tudi ostali duhovniki tržaške škofije. Zatem je
nadškof mazilil razprte dlani novomašnikov, ki
simbolizirajo odprtost in predanost Gospodu ter
ljudstvu. Novomašniki so se pred oltarjem
zaobljubili Cerkvi in obljubili pokorščino. Ob tej
priložnosti so jih drugi duhovniki odeli v nova
praznična mašniška oblačila. Za novomašnike je
bil to najslavnejši obred.
Nadškof je novomašnikom voščil vse dobro na novi
pastirski poti in jim zaželel, da bi med Božjim
ljudstvom opravljali najlepše delo ljubezni kot
oznanjevalci Božje besede, delivci svete evharistije,
zakramentov in predvsem odpuščanja: “Vašo
duhovniško službo zaupam dobri in ljubeznivi
Materi Božji, katero izrecno prosim, naj vas spremlja
in podpira s svojo materinsko zaščito”.
Med obhajilom je na orglah glasno zadonela tudi
slovenska Riharjeva Hvali svet odrešenika. Prisotni
slovenski verniki so se združili v pevski zbor,
katerega glas in slovenska beseda sta ponosno
odmevala po tržaški stolnici. Obred so spremljale
izmenično orgelska spremljava z ljudskim petjem
in kitare.
Pred koncem svete maše so novomašniki radostno
podelili novomašni blagoslov. Novomašnik g. Tomaž
Kunaver, doma iz Ljubljane, bo zdaj duhovniško
službo opravljal pri Svetem Ivanu pri Trstu.
Vse manj mladih se danes odloča za duhovniški
poklic. Zato je bilo tokratno število šestih novih
duhovnikov v Trstu razveseljujoče.
Pričujoče sveto mašniško posvečenje nam pove,
da Bog še ni pozabil na svoje ljudstvo. Gospod še
naprej kl iče v svojo službo. Za mlade
novomašnike, ki se bodo odpravili na delo v
Gospodov vinograd, bo to zahtevna izkušnja, kajti
ne moreš biti dušni pastir le nekaj ur na dan,
duhovniška služba namreč pomeni popolno
poslanstvo “in persona Christi” - v Gospodovem
imenu ljudem na zemlji.
Marko Manin
Sveto mašniško posvečenje v tržaški stolnici sv. Justa
Novomašnik g. Tone Kunaver z mamo Janjo in očetom Tinetom (foto JMP)
Cerkveni pevski zbor pri Sv. Ivanu je vodil Ivan Žerjal (foto JMP)
Skavtinje, skavti, dekleti ter gospe v narodnih nošah med novo mašo (foto JMP)
Ob novomašniku so duhovniki g. Milan Nemac, msgr. Janez Oberstar in g. Fabio Ritossa (foto JMP)
G. Janez Oberstar (foto JMP)
Foto JMP
G. TOMAŽ in SVETOIVANSKA 
ŽUPNIJSKA SKUPNOST
se zahvaljujeta vsem, ki so pripomogli k doživetemu
in lepemu poteku praznovanja mašniškega 
posvečenja v stolnici sv. Justa in nato nove maše 
pri Sv. Ivanu, in še posebno cerkvenemu pevskemu
zboru z zborovodjo in organistko, govornikom, 
narodnim nošam, prvoobhajankam in skavtom;
hvala tudi g. župniku, g. Milanu Nemacu 
in šolskim sestram za bližino, podporo, 
nasvete in lepo sodelovanje pri pripravah. 
Foto damj@n
Kristjani in družba7. junija 20184
Brezje / Cerkev Marije Pomagaj 
155-letnica prvega
čudeža
  slovenskem Marijinem
narodnem svetišču na
Brezjah so ob prazniku
Marije Pomočnice pripravili pri-
reditev v počastitev 155. obletni-
ce prvega čudeža pri Mariji Po-
magaj in 30. obletnice imeno-
vanja cerkve za bazili-
ko. Pomembni obletni-
ci so proslavili s slove-
sno mašo, zvečer pa še
z nastopom slovenskih
glasbenih izvajalcev.
Čaščenje Marije kot Po-
močnice ima v kato-
liški Cerkvi dolgo
izročilo. “Da god oziro-
ma praznik Marije Po-
močnice kristjanov
obhajamo 24. maja, je
posledica zgodovinske-
ga dejstva, da se je na ta
dan leta 1814 papež Pij
VII. po Marijini pri-
prošnji mogel vrniti iz
Napoleonovega ujet-
ništva nazaj v Rim”, so
pojasnili.
Istega leta je nastala tu-
di podoba Marije Pomagaj Leo-
polda Layerja, ki jo slovenski ver-
niki častijo kot zvesto priprošnji-
co. Letos mineva tudi 155 let od
prve čudežne ozdravitve pred po-
dobo Marije Pomagaj, poudarjajo
v brezjanskem romarskem uradu.
Kot pojasnjujejo, je 22. septem-
bra 1863 naglo ozdravljenje
doživela Mica Tavčar iz Begunj.
“To je bilo prvo znano milostno
ozdravljenje na Brezjah. Po njem
je Marija opozorila kristjane, da
bo odslej tu milosti delila, ter jih
povabila, da se v potrebah zau-
pljivo obračajo semkaj” so zapi-
sali.
Na Brezjah so oba jubileja slove-
sno obeležili ob prazniku Marije
Pomagaj. Že v sredo so pripravili
večer narodnih izročil z mašo, ki
jo je vodil ljubljanski pomožni
V škof Anton Jamnik, ter s procesi-jo s podobo Marije Pomagaj povasi. V četrtek dopoldan je slove-
sno mašo vodil mariborski
nadškof Alojzij Cvikl, zvečer pa
še rektor bazilike pater Robert
Bahčič.
Praznovanje je zaznamovala tudi
glasba. Dopoldan je nastopil
Messiah College Concert Choir
iz Pensilvanije, zvečer pa vrsta
slovenskih glasbenikov, in sicer
Modrijani, Marko Vozelj, Isaac
Palma, Manca Izmajlova, Marko
Fink, Ivan Hudnik, Irena Vrčkov-
nik, Hišni ansambel Avsenik,
Gajst'n Band in Anita Kralj Pav-
kovič. Program sta povezovala
Bernarda Žarn in Jure Sešek.
Brezje, kjer so lani obeležili 110.
obletnico kronanja milostne po-
dobe Marije Pomagaj, vsako leto
obiskuje od 250.000 do 300.000
ljudi, med katerimi je tudi vse več
tujcev. Romanje na Brezje so v
zadnjih 155 letih spodbudila
predvsem pričevanja o milostnih
ozdravitvah in izrednih uslišan-
jih prošenj.
Jezus trpi in moli v vrtu Getsemani
Konflikt je bil neizbežen, Jezus ni več mogel spre-
jemati hudobije, ki se je zarila v judovsko religijo
in so jo predstavljali zlasti njeni voditelji. Ti so skle-
nili, da ga bodo umorili. Iskali so priložnost, da bi
ga prijeli. Jezus je vedel, da je šel Juda k velikim du-
hovnikom, da bi ga izdal.
Po večerji se je z učenci podal pod Oljsko goro in
prosil tri apostole, da bi molili z njim. V znamenju
vrta se kaže povezava s prvim vrtom, v katerem je
bil skušan Adam in se predal zlu. V večernem času
so bili učenci utrujeni in so zaspali. Po opominu k
čuječnosti se je Jezus malo oddal-
jil od apostolov in še globlje sto-
pil v molitveni pogovor z
Očetom. Matej in Marko pravita,
da se je Jezus vrgel na zemljo, kar
pomeni predanost in izročitev
Božji volji, Luka pa pove, da je Je-
zus molil kleče.
V hudi preizkušnji pred obsodbo
na smrt in krutim trpljenjem se
je v Jezusu odprlo izkustvo strahu
in slutnja smrti. Luka pravi, da
je tako trepetal, da je potil krvavi
pot.  (22,44) Bil je pretresen in vzburjen do globin
svojega bitja. Molil je, da ne bi obupal in se umak-
nil, ko se je v njem odvijala temna noč duše. Njegov
strah je bil obtežen z grehom človeštva, ki ga je na
duhovni način sprejel nase, kot je zapisal sveti Pa-
vel.  (2 Kor 5,21) Ker je bil Božji Sin, je z najglobljo
razločnostjo videl umazanijo hudobije, ki se mu je
postavila nasproti. Čeprav se je tresel od hudobije,
ki se je zgrnila nanj, sta bila močnejša moč molitve
in zaupanje Bogu, poudarja papež Benedikt XVI.
Tu se razodeva veličina Božje ljubezni, ki se je pri-
pravljena odpovedati sebi, da bi zavrnila zlo v nje-
govi korenini in povabila ljudi v prijateljsko skup-
nost. Bulgakov pravi, da je zaradi greha izgubil vsa-
ko človeško moč. V tej nemoči, ki jo je doživljal v
popolni pokorščini, je mogel premagati moč gre-
ha.
Jezusova molitev se je pokazala kot soočenje dveh
volj, človeške in Božje. Vsak človek se upira pred
smrtjo, tudi Jezus je prosil, da bi šel kelih trpljenja
mimo njega, vendar se je potem izročil v Očetovo
voljo. Evangelist Janez pokaže na obe volji: “Oče,
reši me iz te ure” in “Oče, poveličaj moje ime”.  (Jn
12,27) Jezus je z izročitvijo v Očetovo voljo stopil v
boj s hudobijo in tako pripravil zaklad nove moči
nad zlom. Jezus se je moral svobodno odločiti, da
sprejme soočenje z grehom človeštva in ga v svoji
zvesti ljubezni strpi do kra-
ja. Vsaka ljubezen je namreč
povezana s svobodno
odločitvijo.
Pomenljiva je tudi vsebina
Jezusove molitve, v kateri je
kričal: Aba, Očka, Tata .  (Mr
14,36) Judje niso imenovali
Boga s tem imenom, kar ra-
zodeva globino Jezusovega
domačega odnosa z Bo-
gom. Aba je izraz, s katerim
so otroci imenovali svojega
očeta. V Jezusovem srcu se je bil boj za njegov si-
novski odnos do Boga. Zato je tudi ta klic odmeval
v same globine Boga, ki ga je postavil v to uro.
Pismo Hebrejcem tudi govori o tem, kako je Jezus
v dneh svojega zemeljskega življenja prinašal mo-
litve in prošnje Bogu, ki ga je mogel rešiti od smrti.
Uslišan je bil zaradi bogovdanosti.  (Heb 5,7) Učil
se je pokorščine in postal popoln duhovnik. Po-
korščina je zadnja pritrditev Očetu, ki jo je Jezus
izrekel v Getsemanskem vrtu. Jezus je bil uslišan
in osvobojen od svojega strahu. To ustreza Lukovi
pripovedi, ki pravi, da ga je angel krepčal.  (Lk
22,42) V njegovi goreči molitvi je dobil moč, da se
je mogel podati v soočenje z zlom in trpljenjem,
kar kažejo dogodki, ki so se zgodili po tem.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (28) PRIMOŽ KREČIČ
Oljska gora
Cerkveni in družbeni antislovar (27)
S kot SEKULARIZACIJA (3)
  reko sekularizacije kot pro-
cesa se je razvila neka dru-
ga religija, ki si je izborila
čedalje vidnejše mesto na račun
drugih prepričanj in seveda vseh
navad ter kulture. Pravzaprav
lahko rečemo, da se je zamenjal
celoten sistem, ki ni več isti, kot
je bil poprej. Sekularizem ni le
manifestacija neke preproste ver-
ske zmote ali zgolj eno od krivo-
verstev (herezij), ki so navadno
načenjala le delno tkivo vere,
temveč je precej več. Sekulariza-
cija je pripeljala do globinske in
skorajda popolne izroditve celot-
nega krščanskega tkiva. Lahko bi
rekli, da na Zahodu, toda to lah-
ko sprejmemo le, če lahko zraven
damo tudi vzhodnokrščanski
svet, kar bi bilo sicer tudi pravil-
no. Saj poznamo tisti latinski rek,
ki pravi: “Corruptio optimi pes-
sima”. Marsikdo iz današnjega
sekulariziranega sveta se sicer s
tem ne bo strinjal, ker je po nje-
govem novo vselej boljše od sta-
rega, ki je potemtakem le še za
pozabo in uničenje, vendar so sa-
dovi vendarle tu pred nami in ni-
P so ravno spodbudni. Sekulari-zem tako ni le neke vrste novopoganstvo, ki bi pobožanstvilo
naravo in sakraliziralo svet, tem-
več gre za veli-
ko več. Novega
poganstva se
veliko najde
med skupina-
mi mladih, ki
nekako simuli-
rajo stare po-
ganske kultu-
re, da bi tako
zadovoljili člo-
vekovo potre-
bo po tem, da
bi se znašel
pred nečim
večjim od nje-
ga. Sekulari-
zem je, na-
sprotno, po-
skus, da bi pro-
fanirali tisto,
kar je sveto, nebeško in božan-
sko, da bi torej popolnoma
umaknili božansko ali duhovno
razsežnost človeku izpred oči –
tako in drugače, torej v material-
nem in notranjem smislu. Vse je
torej le še zemeljsko, zemlja-zem-
lja, ne obstaja nič presežnega. Mi
smo seveda zdaj priča rezultatom
nekega pro-
cesa in del
neke nove
stvarnosti,
proces je to-
rej sekulari-
zacija, nova
stvarnost pa
sekulari-
zem, mora-
mo pa vede-
ti za temelje
vsega sku-
paj. Že res,
da se je za-
deva razbo-
hotila zlasti
po drugi
svetovni
vojni, sploh
od šestdese-
tih let 20. stoletja naprej, vendar
je vse to sad revolucije, ki je, kot
smo že dejali, pravzaprav ena, a
ima štiri glavne faze, o katerih
smo tudi že spregovorili. Če torej
želimo razumeti sedanje stanje,
moramo podrobno pogledati
najprej “prvo” revolucijo, ki je
Luthrova revolucija, kar pa bomo
podrobneje lahko naredili pose-
bej. Tu bomo dali le še kak na-
mig. Jacques Maritain je napisal
delo “Trije reformatorji: Luther,
Descartes, Rousseau” (Trois réfor-
mateurs: Luther, Descartes, Rous-
seau), kjer je te tri može postavil
kot tiste, ki so pripeljali do sodob-
nega sveta, in sicer je to storil že
skoraj pred sto leti (1925), kar na-
redi vse še bolj zanimivo. Po nje-
govem je torej Luther nekakšen
oče sekularizma, a francoskega
misleca bomo podrobneje nava-
jali, kot smo dejali, posebej. Če
torej vzamemo to predpostavko,
potem lahko zatrdimo, da je se-
kularizem zanikanje kulta oz.
pravega bogočastja, zanikanje
človeka kot bitja, ki je liturgično,
bogoslužno. Po eni strani torej
popolno uničenje človeka kot
“homo adorans”, namesto tega
pa povzdignjenje človeka kot
“homo sapiens”, in sicer na naj-
višjo potenco. Sekularizirani svet
lahko sprejme drugega, ne more
pa sprejeti prvega, je pa prav prva
vrsta človeka tista prava, ker je to
človek, kakršnega si je zamislil in
ga ustvaril Bog.
Andrej Vončina
S 1. strani
“Cingel – congel” 
in človekove vrednote
  benem pa ne smemo
mimo nekaterih isto-
dobnih teologov, kot
je npr. Hans Küng, ki je žal,
zaradi nekaterih svojih preti-
ravanj, pa tudi nedorečeno-
sti, doživel, da mu je bila
zavržena vsa njegova teo-
loška miselnost. Nekaj po-
dobnega je doživel tudi
južnoameriški teolog Leo-
nardo Boff, ki je zelo dobro
poznal južnoameriško pro-
blematiko človeka in verno-
sti, pa ga koncilsko cerkveno
vodstvo ni upoštevalo.
Vsako sporočanje, ki ga člo-
vek sporoči sočloveku, ima v
ozadju jezik. Tudi Božje oz-
nanilo je pogojeno s PRO-
BLEMOM JEZIKA. Hudo je,
če oznanjevalec evangelija
O ne govori tisti jezik, s katerimse ljudje identificirajo ali je-zikovno socializirajo. Prepro-
sto povedano: “Če oznanje-
valec ne govori s sočlove-
kom, ko mu oznanja evange-
lij, v jeziku, ki ga poslušalec
(vernik) govori doma pri mi-
zi. Tokrat so krščanske vred-
note in BOŽJE OZNANILO
LOČENI od poslušalčevega
jezika”. Vsebina oznanila se
na tak način vedno bolj od-
daljuje od človekovega razu-
mevanja, predvsem pa od
človekovega srca. V takem
primeru med govorcem / oz-
nanjevalcem / in poslušal-
cem / vernikom / podzave-
stno nastaja zelo pomemben
vakuum ali prazen prostor
dojemanja.
Prav o tem praznem prosto-
ru, ki velikokrat nastaja tudi
v našem okolju, ko Slovenec
posluša oznanjevanje ne-Slo-
venca, pade to oznanjevanje
na poslušalca (Slovenca) na
ugodna tla, ko ga z lahkoto
napolnijo vraže, nesmisli,
čaranja, traparije, umišljena
duhovna samozadostnost
(npr. napačno tolmačenje
Medjugorja) in celo na-
mišljeno odrešenje ne-
kakšnih kultov (napačno vo-
denje pri duhovnih giban-
jih).
Spomin mi poroma na vse ti-
ste prelepe trenutke, ki smo
jih doživljali na teološki fa-
kulteti pri predavanjih p. dr.
Romana Tominca, ko je vse
te človekove praznote, ki so
bile in bodo, imenoval “ en
sam velik cingel-congel”! Ta-
ko te prazne izposojenke, po-
gledi iz drugih okolij, vero-
vanj, napačno razumljeni
koncepti “kolovratijo” po
dušah ubogih sodobnih lju-
di, pa tudi mladine, še zlasti,
če imajo slabo versko znanje
…
Oznanjevalec mora človeka
najprej poslušati in mu oz-
nanjevati v njegovem mater-
nem jeziku! Prav danes bi se
morali oznanjevalci Božje
besede truditi, da bi na sodo-
ben način, v razumljivem je-
ziku povedali trdne, preiz-
kušene in ustaljene verske re-
snice. Čeprav je to lahko tudi
tvegano početje, tega se du-
hovniki danes zavedamo, za-
to moramo govoriti z jezi-
kom, ki je razumljiv ljudem
današnjega časa in ga rabijo
doma pri mizi, tako, vsaj člo-
veško upamo, da bo oznani-
lo pri sodobnem človeku
obrodilo vsaj minimalen sad.
Mašniška posvečenja v letu 2018
Devetnajst slovenskih novomašnikov
Škofija Celje
Mašniško posvečenje bo v
celjski stolnici v petek, 29.
junija 2018, ob 18. uri prejel
Matic Lesjak iz župnije Sv. Ju-
rij ob Taboru.
Škofija Koper
Blaž Kernel iz župnije Slavi-
na, Gašper Naglost iz župnije
Vipava ter Andrej Penko iz
župnije Hrenovice bodo pre-
jeli mašniško posvečenje v
koprski stolnici na praznik
apostolov sv. Petra in Pavla,
v petek, 29. junija 2018, ob
17. uri.
Nadškofija Ljubljana
Primož Meglič iz župnije
Ivančna Gorica, Marko
Mrlak iz župnije Žiri ter Peter
Stele iz župnije Komenda bo-
do prejeli mašniško po-
svečenje v ljubljanski stolnici
v petek, 29. junija 2018, ob
9. uri.
Tomaž Kunaver iz župnije
Ljubljana - Sv. Križ je prejel
mašniško posvečenje v stol-
nici sv. Justa v Trstu 2. junija
2018 ob 17. uri.
Škofija Murska Sobota
Aljaž Baša iz župnije Beltinci
bo prejel zakrament
mašniškega posvečenja v
murskosoboški stolnici v pe-
tek, 29. junija 2018, ob 16.
uri.
Škofija Novo mesto
Branko Jurejevčič iz župnije
Podzemelj bo prejel
mašniško posvečenje v novo-
meški stolnici v ponedeljek,
25. junija 2018, ob 10. uri. Ja-
nez Barbovič iz župnije
Šmarjeta bo prejel mašniško
posvečenje v stolnici v Pulju
(Hrvaška) 9. junija 2018 ob
11. uri.
Iz redovnih skupnosti
Minorit
Br. Vladimir Rufin Predikaka
OFMConv, iz župnije Ptuj -
Sv. Jurij, bo prejel mašniško
posvečenje v mariborski stol-
nici v ponedeljek, 25. junija
2018, ob 10. uri.
Kartuzijan
Br. Joachim (Roman)
Schmidt iz župnije Gospodo-
vega Vstajenja, Bydgoszcz
(Poljska) bo prejel mašniško
posvečenje 11. avgusta 2018
v stari gotski cerkvi Kartuzije
Pleterje.
Kapucin
Br. Miroslav Pavšek iz župni-
je Zagorje ob Savi bo prejel
mašniško posvečenje v lju-
bljanski stolnici v petek, 29.
junija 2018, ob 9. uri.
Jezuiti
Zakrament mašniškega po-
svečenja 28. junija 2018 ob
17.30 v cerkvi sv. Jožefa v
Ljubljani bodo prejeli: Rok
Bečan iz župnije Lovrenc na
Pohorju, Benjamin Bevc iz
župnije Cerklje ob Krki, Egon
Hriberšek iz župnije Križevci
pri Ljutomeru ter Marko Pa-
vlič iz župnije Kranj.
Cistercijan
P. Jona Vene iz župnije Lju-
bljana - Sv. Peter bo prejel
mašniško posvečenje v lju-
bljanski stolnici v petek, 29.
junija 2018, ob 9. uri.
Jacques Maritain

Goriška7. junija 20186
Zborovski koncert ZCPZ – Gorica
Koncert cerkvenih pesmi, ki ga Združenje cerkvenih pevskih zborov – Gorica,
v sodelovanju z župnijo sv. Andreja ap. in Zvezo slovenske katoliške prosvete,
prireja že vrsto let v štandreški cerkvi, bo letos v četrtek, 7. junija, ob 20.30.
Koncert spada v okvir krepitve dejavnosti zborov ZCPZ in prikaza njihovih
dosežkov na področju cerkvenega petja. Ne pozabimo namreč, kako globoko
je cerkveno petje zasidrano v naših ljudeh, s kakšnim veseljem med
mašnimi obredi prisluhnemo ubranemu petju in kakšno praznino občutimo,
ko ga ni. To, da toliko naših otroških in mladinskih zborov z velikim
navdušenjem goji tudi cerkveno petje, nam vliva upanje, da bomo lahko še
naprej med nedeljskimi in drugimi pobožnostmi poslušali ubrane glasove.
Program se bo začel z OPZ Vrh Sv. Mihaela pod vodstvom Karen Ulian.
Sledil bo nastop gosta, MePZ Ciril Silič iz Vrtojbe (zborovodja Silvan Zavadlav).
Nato bodo zapeli cerkveni pevski zbor Jazbine – Pevma pod vodstvom
Zdravka Klanjščka, domači MePZ Štandrež pod vodstvom Zulejke Devetak,
MePZ Mirko Špacapan iz Podgore pod vodstvom Petra Piriha, MoPZ Mirko
Filej iz Gorice (zborovodja Zdravko Klanjšček); večer bosta sklenila MePZ
Lojze Bratuž iz Gorice (zborovodja David Bandelj) in MePZ Hrast iz
Doberdoba (zborovodja Hilarij Lavrenčič).
Pripravlja se torej izredno pester četrtkov večer, na katerega ste vsi toplo
vabljeni in ki bo gotovo zadovoljil vsakega ljubitelja cerkvenega petja.
Pevski koncert v Štandrežu
  ešani pevski zbor Lojze
Bratuž, poimenovan po
svetli žrtvi fašističnega
terorja, ustanovljen daljnega leta
1951, da bi združeval pevce iz Go-
rice in okolice, je že pred leti pre-
segel nekdanje mejne ovire in v
svojo sredino sprejel tudi zelo do-
brodošle pevce iz sosednjih krajev
Slovenije. Na več kot 60 let dolgi
poustvarjalni poti nepretrganega
delovanja je imel koncerte v do-
mačem kraju, širše po Furlaniji Ju-
lijski krajini in v raznih krajih Slo-
venije in s svojo pesmijo ustvaril
domače vzdušje Slovencem v tu-
jini. Tako je bil v gosteh pri njih
po raznih krajih Italije, v Srbiji,
Franciji, Švici, Češki, Avstriji in
Nemčiji. Pod vodstvom vrste pe-
vovodij (najdlje ga je vodil sklada-
telj prof. Stanko Jericijo) je pevske
okuse usmerjal - in jih še - v kla-
sično polifonijo, a tudi v sloven-
sko ljudsko in umetno pesem. Pri
tem odbira predvsem skladbe so-
dobnih zamejskih avtorjev. Že ne-
kaj let njegovo umetniško delo
spodbuja pevovodja David Ban-
delj. Prav pod njegovo taktirko je
zbor Lojze Bratuž izoblikoval že
trdno zakoreninjen nastop ob
koncu vsake pevske sezone. Tudi
letos se je odločil, da ga bo izvedel
v slikovitem in v te namene pre-
M malo izkoriščanem Goriškem gra-du. V grofovi dvorani, prepojeni zdavno zgodovinsko preteklostjo,
se je tako zbralo veliko število gle-
dalcev, kolikor jih pač more spre-
jeti ta grajska sobana. Kot je že
ustaljena navada, je MePZ povabil
k sodelovanju tudi drug zbor. To-
krat je izbira padla na Vokalno
skupino Vinika, ki jo je l. 1994
ustanovila skupina briških zborov-
skih navdušenk. Danes jo sestavlja
sedemnajst pevk, ki z veseljem na-
stopajo v domačem in širšem
okolju. V svoj repertoar vključuje-
jo skladbe iz klasične zakladnice,
slovenske umetne in ljudske pe-
smi. Jeseni l. 2017 so pod vod-
stvom dolgoletne pevovodkin-
je Franke Žgavec prejele zlato
priznanje na regijskem tekmo-
vanju pevskih zborov v Postoj-
ni.
Oba zborovska sestava sta pod
naslovom Predpoletni napev
skrbno izoblikovala in solidno
izvedla približno uro trajajoč
zelo všečen program, ki je bil rav-
no pravšnji za toplo poznopom-
ladno noč. Pevce in njuna pevo-
vodja je občinstvo sprejelo s hva-
ležnim ploskanjem, tako da so
pevke Vinike zapele še dodatek.
Zbor Lojze Bratuž je pod zanesljivo
taktirko Davida Bandlja zapel naj-
prej otožno Jadral bom preč pril-
jubljene skladateljice Brede Šček
in interpretativno zanimivo sklad-
bo Stanka Jericija Čakanje. Potem
pa se je zvrstila vrsta prisrčnih, tu-
di zelo hudomušnih in šegavih
narodnih pesmi. Uvedla jih je ko-
roška Ta drum‘lca je zvomlana v
priredbi Lojzeta Lebiča. Njej so sle-
dili z duhovitostjo prepredeni
ljudski istrski pevski utrinki z na-
slovom Pesmi od ljubezni in kafe-
ta, ki jih je v zvočni privlačnosti
priredil Aldo Kumar, zapeli pa igri-
vo razpoloženi pevci.
Vokalna skupina Vinika je svoj na-
stop začela z nabožno staroslovan-
sko Tebe pojem, Mokranjca v pri-
redbi Mika Tadova. Nato se je ogla-
sila Stanka Premrla Metuljček, z
žalostno vsebino, a pomenljivim
poudarkom: “ne išči sreče drugod
kot le doma”. Pomlad ob morju
nas je popeljala k obmorskim kra-
jem, kjer se narava začenja prebu-
jati že zelo zgodaj. Pevsko po-
potovanje Vinike je poslušalce
popeljalo z Ladjico želja Patric-
ka Quaggiata naravnost v
sončna Brda, kjer ravno v tem
času Čriešnje so rdače (Rado Si-
moniti), pa še v rezijske doline
ob tipično ritmično poudarjeni
pesmi Da lipa ma! Ke bej na je?
(Ambrož Čopi) in do Prekmur-
ja, kjer Zrejlo je žito (Ivan Flor-
janc). To pesem je z violino
spremljala Clara Bensa, tako je
izzvenela v še bolj poetičnem
nadihu.
Program je povezovala mlada
Katja Terčič, ki jo zadnje čase
večkrat srečujemo v tej vlogi.
Ob koncu se je v imenu prireditel-
jev zahvalila goriški občinski upra-
vi, ker je vljudno dala na razpolago
grajske prostore, ter seveda občin-
stvu za topel sprejem.
Res prijetno domač večer se je ob
pesmih in napitnicah prihaja-
jočim poletnim dnem nadaljeval
na sugestivnem grajskem dvorišču
ob luninem svitu.
Iva Koršič
Večer ob dvajsetletnici društva Tržič
Nepozabno
doživetje!
  edelja, 27. maja 2018, se
bo Slovencem, ki živijo
na Tržiškem, zapisala v
trajnem spominu kot še poseb-
no pomemben dan. Društvo
Tržič je namreč praznično zabe-
ležilo svojo 20. obletnico obsto-
ja. Ta pomembni dogodek je
želelo prirediti v občinskem gle-
dališču na tradicionalnem
srečanju pihalnih godb s Krasa.
Po vrsti je bilo letošnje srečanje
že štiriindvajseto. Vsakič se god-
be na pihala namreč srečujejo na
koncertu, poimenovanem Revi-
ja kraških pihalnih godb. Prilju-
bljeno revijo prirejata Zveza slo-
venskih kulturnih društev in
Javni Sklad RS za kulturne dejav-
nosti. Na prireditvi je spored po-
vezovala in nastopajoče predsta-
vljala Nataša Ferletič, ki je obe-
N nem podpresednicadruštva Tržič. Številnoobčinstvo je najprej
pozdravila predsedni-
ca društva Tržič Lucia
Germani (na sliki) , ki
je na kratko orisala na-
stanek in delovanje
društva ter se je zahvalila čla-
nom in podpornikov. Nato so
nastopili štirje od dvanajstih an-
samblov, ki se vsako leto pred-
stavljajo na treh koncertih to-
stran in onostran nekdanje me-
je. Glasbeniki vseh starosti, med
njimi je bilo tudi nekaj zelo mla-
dih, so prikorakali na oder in se
disciplinirano razporedili po
njem. Izoblikovali so lepo za-
mišljen program, ki se je začel z
nastopom Pihalnega orkestra
Prosek. Pod vodstvom kapelnika
Iva Bašiča so dodobra ogreli
občinstvo. Sledili so nastopi Pi-
halnega orkestra Divača pod
mentorstvom Janeza Žnidaršiča,
Godbenega društva Viktor Par-
ma iz Trebč (pod vodstvom Da-
niela Grizoniča) in Kraške pihal-
ne godbe Sežana z dirigentom
Ivom Bašičem. Prav ta je ob kon-
cu društvu ob drugem okroglem
jubileju namenila pesem Kol'-
kor kapljic, tol'ko let.
Večer, na katerem je pri organi-
zaciji sodelovalo tudi društvo Ja-
dro iz Ronk, je ob
prisotnosti ljudi z
obeh strani nekdan-
je meje navdušil in
obogatil vse, ki so se
ga udeležili. Prisotne
je pozdravila tudi
predsednica ZSKD
Živka Persi, ki je
poudarila pomen te-
ga dogodka za Slo-
vence iz Laškega.
Med publiko so bili
prisotni tudi občin-
ski svetnik iz Tržiča
Fabio Delbello in
nekdanji odbornik iz Škocjana
ob Soči, Sergio Cosolo, ki si je
prizadeval in še skrbi za uspešno
pobratenje laške občine s kraško
občino iz Divače. Prav zaradi te-
ga se je veliko godbenikov iz Di-
vače po koncertu ustavilo z njim
v prijateljskem klepetu. Vsekakor
sta veselje in dobro razpoloženje
gostov pripomogli, da so godbe-
niki soustvarili res lep in doživet
praznik, ki bo ostal v spominu
Slovencev iz Laškega.
Karlo Mučič
SKUPNA KNJIŽNA NOVOST TREH ZALOŽB
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA, 
ZALOŽBA DRUŽINA, ŽUPNIJA ROVTE
OD TRIGLAVA DO ANDOV
V službi Cerkve in naroda
Dopolnjena izdaja spominov izseljenskega duhovnika
JANEZA HLADNIKA
ob 40-letnici prve izdaje 
pri Goriški Mohorjevi družbi 
in 70-letnici prihoda prve skupine slovenskih 
političnih beguncev v Argentino
HILARIJ LAVRENČIČ
je prejel naziv viteza za zasluge,
ki ga podeljuje predsednik italijanske republike.
Pri Kulturnem centru Lojze Bratuž se veselimo in iskreno
čestitamo našemu dolgoletnemu sodelavcu in članu.
Zborovski koncert na Goriškem gradu
Predokus poletnih
dni s pesmijo v srcu
SCGV Emil Komel vabi na zaključno akademijo Glasbeni
mozaik, v sklopu koncertne sezone Snovanja 2018. Na
koncertu se bodo predstavili najbolj zaslužni učenci šole in
komorne zasedbe. Poleg teh se bo publiki predstavil tudi
Mešani mladinski zbor Emil Komel pod vodstvom Davida
Bandlja, ki je 27. maja na tekmovanju v Arezzu osvojil 1.
nagrado v kategoriji do 25 let. Koncert bo v Kulturnem
centru Lojze Bratuž v petek, 8. junija, ob 20. uri. 
V sredo, 13. junija, ob 18. uri bodo na Plešivem v zunanjih
prostorih nekdanje osnovne šole na Ceglem nastopali pevci
OPZ Plešivo in učenci SCGV Emil Komel. Poleg glasbenih
točk bodo učenci uprizorili krajšo predstavo Nekoč v Brdih
in tako končali letošnje šolsko leto. Zaradi tehničnih
razlogov bo napovedan večji projekt v sodelovanju z
osnovno šolo A. Gradnik iz Kojskega in L. Zorzut iz Bračana
v novembru ob praznovanju sv. Martina.
SCGV E. Komel / Snovanja 2018
Dragi skavti, skavtinje, prijatelji in vsi, 
ki vam je pri srcu vzgoja otrok,
vabimo vas na predavanje
Aleš Čerin: Starši - roparji izkušenj svojih otrok
Srečanje bo v nedeljo, 10. junija 2018, ob 17. uri 
pri Lovski koči v Gojačah nad Vipavo.
Dogodek je vključen v projekt “Zastavimo skupne moči za skupne cilje” 
ob 10. obletnici smrti dr. Mirka Špacapana.
SLOVENSKA 
ZAMEJSKA 
SKAVTSKA 
ORGANIZACIJA
Projekt “Zastavimo skupne moči za skupne cilje” sofinancira Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina (D. Z. 26/2007)
Vokalna skupina Vinika (foto DP)
Goriška 7. junija 2018 7
  prenatrpani veliki dvora-
ni Kulturnega centra Loj-
ze Bratuž je v četrtek, 24.
maja 2018, vse prekipevalo. Razi-
grani šolarji Večstopen-
jske šole Gorica, h kateri
spadajo OŠ Oton
Župančič iz Gorice, OŠ
Fran Erjavec iz Štandreža,
OŠ Josip Abram iz Pevme,
OŠ Alojz Gradnik iz Šte-
verjana in OŠ Ludvik Zor-
zut iz Bračana, so se zbrali
v njej, da bi se udeležili
vsakoletnega slovesnega
podeljevanja bralnih
značk ob koncu Bralne
značke, ki že dolgo vrsto
let spodbuja šolarje k
branju. Tudi letos so med
šolskim letom eni bolj
drugi manj zavzeto in
marljivo prebirali primer-
ne knjige, da bi si nabirali
točke za bralno značko, predv-
sem pa, da bi spoznali čim več
slovenskih literarnih ustvarjalcev
in njihovih del. Ob natančnem
prebiranju so odkrivali lepoto in
bogastvo slovenskega jezika in si
na tak način nabirali jezikovno
znanje, ki postaja pri nas, žal,
čedalje bolj revno. Jezik večinske-
ga naroda, pa še druge jezikovne
primesi spodjedajo pristnost do-
mače govorice.
Po že ukoreninjeni navadi je to
množično majsko prireditev, ki
V jo je kot vsa leta sproščeno vodilaučiteljica Barbara Rustja, uvedlahimna Dežela branja, ki živo pov-
zema vse prednosti branja. Pe-
smico presevata sočnost in
sončnost poezije Toneta Pavčka,
ki ji je slovesen glasbeni pečat dal
Lojze Krajnčan. Na povabilo na-
povedovalke Rustjeve je na oder
stopila gostja Anja Štefan (1969),
ki svoja avtorska dela namenja
predvsem otrokom. Doma je iz
Šempetra pri Novi Gorici. Diplo-
mirala je iz ljudskih pripovedi,
kasneje je iz tega tudi magistrira-
la pri prof. Milku Matičetovu,
znanem zbiralcu ljudskega
izročila. Poleg tega, da je pisatel-
jica, pesnica in pravljičarka, je tu-
di organizatorka pripovedoval-
skega festivala Pravljice danes, ki
ga vodi od leta 1998, in urednica
zbirk ljudskih pravljic,
ki jih pogosto tudi na
novo pove in zapiše, in
avtorica nekaj pravljic
ter slikanic. Deluje kot
samostojna umetnica
in je ena redkih profe-
sionalnih slovenskih
pripovedovalk. Razi-
skuje pripovedno
izročilo. Avtorska bese-
dila in priredbe ljud-
skih pripovedi redno
objavlja. Za svoje delo
je prejela več nagrad,
npr. nagradi Ljubljana
bere za knjigi Sto ugank
(2008) in Lonček na pi-
ke (2010). Ker je mati
kar štirih otrok, dobro
pozna otroško dušo, in
ker ji rime ne delajo pre-
glavic, je napisala že
mnogo ugank, pesmic,
pravljic in izštevank. Že od mla-
dih nog je z bratom rada po-
slušala starejšega soseda, ki je
živel kot njena družina v veliki
hiši na Marku in jima pripovedo-
val marsikaj lepega. Te pravljice
so ji ostale vse življenje v spomi-
nu.
Učencem je razkrila zgodbo svoje
rojstne hiše, ki jo je baje dal zgra-
diti eden izmed grofov Coronini,
da bi tu stanovala njegova prav
nič lepa žena.
Pravljice iz ljudskega izročila so ji
bile že od nekdaj zelo všeč in da
ne bi tonile v pozabo, jih je veli-
ko zapisala. Dve izmed teh, in si-
cer stari ljudski pravljici iz Be-
nečije o ženi, ki si je srčno želela
otroke in jih dobila iz fižolčkov,
pa o dveh sestrah, eni revni, do-
bri s kopico lačnih otrok, in o
njeni skrinji, v kateri ni nikdar
pošla moka, in drugi bogati, a
skopi sestri, so mali in veliki po-
slušalci lahko poslušali iz njene
umirjene, a žive pripovedi. Z go-
stjo so tudi zapeli dve pesmici o
miškah. Brez velikih težav so uga-
nili lažje in malce težje uganke,
ki jih je zajemala iz svoje ustvar-
jalne skrinjice. Uganko o prebri-
sanem čmrlju pa je kar zapela kot
tudi pesmico Iščemo hiško. Mi-
mogrede je povedala, da se rada
vrača na Primorsko, ker tu otroci
radi pojejo. Z njo so se šolarji šli
tudi rimanja besed. Ob koncu
jim je še povedala, da bo čez ne-
kaj časa izšla njena nova knjiga
pesmic z ilustracijami Marjance
Jemec Božič, s katero sta veliko-
krat sodelovali. Knjiga bo poklon
90-letni ilustratorki. V njej bodo
nove ilustracije Marjance Nemec
Božič, pa tudi starejše, ki so nav-
dihnile pesnico Štefanovo, da je
napisala nove stihe. Taka je tudi
pesmica o nosorogu, papagaju in
levu, ki jo je zapela malim rado-
vednežem.
Na odru so stale knjige Anje Šte-
fan: od najstarejših Čmrlji in
piščalka (1998) Melje, melje
mlinček (1999), Lešniki, lešniki
(2000) do novejših Iščemo hišico
(2005), Sto ugank (2006), Štiri
črne mravljice (2007), Lonček na
pike (2008).
Mlado občinstvo je zelo lepo
spremljalo njeno prisrčno pripo-
vedovanje. Ob koncu sta po dva
učenca iz omenjenih šol prišla na
oder in prav iz rok Anje Štefan
prejela bralne značke za za-
služene učence. Za pridno branje
je učencem čestitala tudi prof.
Andreja Duhovnik, višja sveto-
valka za slovenske šole v Italiji na
Zavodu Republike Slovenije za
šolstvo. Vsako leto dejavno
spremlja šolsko delo pri nas v za-
mejstvu, in če le more, je zmeraj
prisotna na tovrstnih prireditvah.
Iva Koršič
Obvestila
Katoliška knjigarna vabi v četrtek,
7. junija, ob 18. uri na aperitiv ob
predstavitvi knjige Sladki recepti
z vrtnicami. O vrtnicah in njihovi
uporabi pri pripravi sladic bosta
marsikaj zanimivega povedali
avtorici Katja Kogej in Vida
Rojšek.
Slovenska zamejska skavtska
organizacije in Krožek Anton
Gregorčič vabita v nedeljo, 10.
junija 2018, ob 17. uri na
srečanje s predavateljem
Alešom Čerinom, ki bo predaval
na temo Starši – roparji izkušenj
svojih otrok. Srečanje bo pri
Lovski koči v Gojačah nad
Vipavo. Dogodek je vključen v
projekt “Zastavimo skupne moči
za skupne cilje” ob 10. obletnice
smrti dr. Mirka Špacapana.
Družine z majhnimi otroki (do
približno 10. leta) so vabljene na
letovanje v koči sv. Jožefa v
Žabnicah (3. -7. 8.) in duhovni
vikend v Logu pod Mangartom
(31. 8. – 2. 9.) v organizaciji
Skupnosti družin Sončnica in s
sodelovanjem Mladinskega
doma. Info in prijave na tel. +39
329 749 8194 ali +386 31 523
963 do 15. junija.
KCLB v sodelovanju z Galerijo Ars
in Galerijo Rika Debenjaka iz
Kanala ob Soči pripravlja za
jesen 2018 spominsko razstavo
o tržaški slikarki Eldi Piščanec.
Zato se obrača na zasebnike, ki
imajo v lasti dela Elde Piščanec,
s prošnjo, da bi j ih dali na
razpolago za obdobje razstave.
Informacije na tel.  (+39) 0481
531445, pon. - pet. od 8.30 do
12.30 ali po e-pošti
info@centerbratuz. org.
SPDG vabi na 47. srečanje članov
zamejskih planinskih društev, v
nedeljo, 10. junija, na Opčinah,
v priredbi SPDT. Organiziran bo
avtobusni prevoz, dva pohoda za
planince in dve delavnici za
mladince in najmlajše. Prijave na
sedežu društva vsak četrtek od
19. do 20. ure in pri odbornikih
društva. Informacije
3317059216 (Vlado).
Klekljarski odsek društva Jadro
organizira v soboto, 16. junija,
izlet v Idrijo na festival idrijske
čipke. Informacije na tel. 0481-
482015 ali 0481-776123.
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško prireja v soboto, 30.
junija, celodnevni izlet v
pokrajino Evganejskih gričev, v
zibelko venetske in rimske
kulture, za ogled parkov in krajev
Este, Monselice itd. Vpisujejo po
tel. 0481 884156 (Andrej F.),
0481 20801 ali 3461206031
(Sonja K.), 0481 882183
(Dragica V.), 0481 78138 (Sonja
Š.).
“Male oglase” najdete na našem
portalu www. noviglas. eu.
Čestitke
Profesorju Hilariju Lavrenčiču, ob
podelitvi častnega naziva vitez
republike, iskreno čestitamo vsi
na SCGV Emil Komel.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 8. 6. 2018 do 14. 6. 2018)
Radijska postaja iz Vidma
oddaja na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www. radiospazio103.
it. Slovenske oddaje so na
sporedu vsak dan od 20.00 do
21.00. Spored:
Petek, 8. junija (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Sobota, 9. junija (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
terskem, rezijanskem in ziljskem
narečju.
Nedelja, 10. junija: ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 11. junija (v studiu
Sanja Vogrič)
Torek, 12. junija (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru
- Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 13. junija (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet:
Škrjanček poje, žvrgoli - Izbor
melodij.
Četrtek, 14. junija (v studiu Andrej
Bavcon): Četrtkov večer z glasbo
- Zanimivosti, obvestila in humor.
Podelitev bralnih značk učencem Večstopenjske šole Gorica
Prisrčno in veselo ob ugankah
in pesmicah Anje Štefan
Ob rojstvu malega
PRIMOŽA
se s sestrico Urško,
mamico Alenko in
očkom Aljošo
veselita
družini Di Battista
in Dorni
Kultura7. junija 20188
  aš vipavski rojak Božidar Premrl je letos
objavil še drugo knjigo o Koprivi na Kra-
su. Prvo z naslovom Kraški kruh. Vas Ko-
priva – njeni kamnolomi in kamnarji je javnosti
predstavil na praznik sv. Elije julija 2016 pred tam-
kajšnjo cerkvijo. Z njo si je prislužil Murkovo priz-
nanje, ki ga podeljuje Slovensko etnološko društvo,
in – skupaj s kraškimi in drugimi kamnarji, ki so
gradili nekdanjo republiško skupščino, današnji
parlament – v tej imenitni stavbi doživel tudi
prisrčen sprejem
ob 25-letnici
državnega zbora.
Kmalu po izidu te
knjige je odkril še
obsežen in bogat
arhiv krajevne
občine Kopriva od
srede 19. stoletja,
ko je bila ta usta-
novljena, do začet-
ka prve svetovne
vojne leta 1914 in
tedaj se mu je po-
rodila ideja o drugi
knjigi, ki ji je dal
naslov Slavno
županstvo v Koprivi. Zgodovina iz turna Sv. Elije
in ji dodal tudi dopolnitve prve knjige. Z veseljem
jo je predstavil ob letošnjem kulturnem prazniku
8. februarja v Koprivi, predstavitev pa je začel z
Župančičevim verzom “Moja duša je židane volje”,
ker se je z njo lahko zahvalil in oddolžil vipavske-
mu rojaku dr. Antonu Požarju in dr. Francetu
Prešernu obenem. Da se je arhivsko gradivo kra-
jevne občine Kopriva ohranilo, ima namreč veliko
zaslugo prav nekdanji koprivski kaplan dr. Anton
Požar, doma z Goč v Vipavskih Brdih, ki je bil po
prvi svetovni vojni tudi tajnik koprivske občine in
je dal občinski arhiv varno spraviti v zvonik Sv. Eli-
je, da ga ne bi uničili fašisti, ki so na Primorskem
izvajali sistematično raznarodovanje. S tem je
opravil dejanje velikanskega narodnega in kultur-
nega pomena.
V tej zajetni knjigi o Koprivi, ki šteje kar 540 strani
in okrog 200 slik, je tudi zanimiva pripoved o sta-
rih orglah iz Marijine romarske cerkve v Logu pri
Vipavi, ki so jih kupili Koprivci za svojo cerkev. Prej
jih sploh ni imela, zato so
tamkajšnji pevci in pevke peli
“na suho”. Iz računov občine
Kopriva, ki so bili narejeni v
letu 1903, izvemo, da so jih
kupili za 500 kron leta 1901.
Najprej si jih je šlo 14. maja
pet občinskih mož ogledat,
potem so 8. julija štirje možje
šli v Log sklepat pogodbo in
tri dni kasneje je Jožef Gulič tja nesel aro. 9. avgusta
je pet voznikov, ki so imeli za pomoč tri nakladače,
peljalo mehove in omaro v Koprivo. Spotoma so
se odžejali v vipavskem Trgu in na deželni meji
plačali mitnino – Vipava je namreč spadala pod
Kranjsko, Kopriva pa pod Goriško deželo.
Za popravilo in namestitev orgel se je županstvo v
Koprivi pogodilo z orglarskim mojstrom Karolom
Kriegljem iz Ljubljane. Ta je bil po rodu Nemec in
sin šišenskega železničarja, po smrti ljubljanskega
orglarja mojstra Nika
Goršiča leta 1898 pa je
od njegove vdove za ne-
kaj časa vzel v zakup nje-
govo orglarsko delavni-
co. Ko so leta 1902 posta-
vljali orgle v koprivsko
cerkev, sta bila dva moj-
strova delavca “na kvar-
tirju” pri županu Pircu,
na hrani pa v krčmi pri
Betgarjevih. Postavljali
so jih kar dva meseca.
Prvi je nanje orglal sko-
peljski organist Franc
Prencis.
Slovesna blagoslovitev
orgel, ki jo je spremljalo streljanje z možnarji, je
bila 20. novembra 1902. V tem letu so imeli še več
drugih slovesnosti, ki so jih proslavljali z možnarji:
prva je bila 1. avgusta, naslednja za cesarjev rojstni
dan 18. avgusta, nato 20. septembra, ko je prišel v
vas sežanski okrajni glavar, ter še, ko je prišla v vas
železniška komisija in ko je bil blagoslov Svete
Družine.
Za cerkev v Logu pri Vipavi pa je že prej naredil
nove orgle omenjeni orglarski mojster Niko Goršič
(1836–1898) iz Ljubljane. Dokončane in kolavdi-
rane so bile leta 1897 in kljub častitljivi starosti še
danes odlično služijo svojemu namenu.
Iz te zgodbice o prodaji starih loških orgel je videti,
da smo Tržani in Koprivci s tem “kšeftom” postali
žlahta. Po starih navadah so namreč ljudje mednjo
šteli tudi kupce, ki so pri njih kupili kravo, bika,
konja, hišo, vinograd ali kakšno drugo veliko par-
celo, skratka, lastnino večje vrednosti, kakršna so
tudi orgle.
Magda Rodman
N
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (19 )
Hubelj (1)
Fužinarstvo in obdelava železa imata na Sloven-
skem zelo dolgo tradicijo. Noriško železo je na
primer veljalo za eno najboljših v Evropi že v pre-
drimski dobi in sami Rimljani so radi uporabljali
noriške meče. Od 16. stoletja po. Kr. dalje so bile
na našem koncu zelo znane stare fužine ob Hu-
blju pri Ajdovščini, ob južnem vznožju Trnov-
skega gozda. Hubelj je pomemben pritok reke Vi-
pave; izvira iz treh kraških izvirov (najvišji je 50
m visok slap) ob vznožju vzpetine Navrše. Ob
močnem deževju doseže pretoke do 50 m3 na
sekundo. Zelo mrzla voda (7-8 stopinj) po vodo-
vodu oskrbuje del Vipavske doline, Goriške in
Krasa.
Območje je bilo naseljeno že v bronasti in želez-
ni dobi, medtem ko je bila v antičnih časih Aj-
dovščina zelo pomembno središče, imenovano
Castra. Ko so Rimljani povečali pomen Ogleja,
se jim je pokazala potreba po povezavi s Panon-
sko nižino: zgradili so torej pomembno tovorno
središče na poti do Ljubljane (Emone). Postaja se
je imenovala mansio Fluvio Frigido (postaja pri
Mrzli reki, verjetno pri Hublju). Kasneje so zgra-
dili tudi novo - krajšo - pot do Ljubljane čez Col,
Hrušico, Logatec in Vrhniko. V 3. in 4. stoletju
se je pojavila potreba po gradnji utrdb in ravno
takrat so severno od postaje pri Mrzli reki zgradili
utrdbo Castrum, ki je imela tudi vojaško-obram-
bni pomen. Kraj je povezan tudi z znamenito bit-
ko pri Mrzli reki med cesarjem Teodozijem in
uzurpatorjem Evgenijem. Leta 394 je Teodozijeva
krščanska vojska krenila iz Carigrada; sestavljalo
jo je veliko število “barbarov”, medtem ko je
uzurpator Evgenij užival podporo rimskega se-
nata. Zmaga Teodozija je pomenila dokončno
uveljavitev
krščanstva
v celotnem cesar-
stvu. Nad vasjo
Vrhpolje pri Vipa-
vi so krajani leta
1994 (ob 1600-let-
nici bitke pri
Mrzli reki) posta-
vili velik kamnit
križ v obliki črke
T. Gre za tako
imenovani Teo-
dozijev križ, saj
naj bi na tem me-
stu molil cesar med samo bitko, čeprav točen kraj
spopada ni znan oziroma ni znano, ali je bila
Mrzla reka v resnici Vipava, Hubelj ali potok Bela
pri Vrhpolju. V teh krajih, v bližini Mrzle reke, je
nekaj stoletij ka-
sneje potekala tudi
zmagovita bitka
Slovencev in Ava-
rov proti Lango-
bardom. Nekateri
so mnenja, da rav-
no zaradi mo-
gočnosti antičnih
ruševin, ki še stoji-
jo, so naši predniki
kraj preimenovali
v Ajdovščino, me-
sto delno romani-
ziranih starosel-
cev-Ajdov (velika-
nov).
Obstaja zapis iz le-
ta 1499, ki nam
pove, da je šturijski
župan Pregelj imel
ob Hublju žago in
mlin. Prvo prošnjo
za odprtje
fužin pri
Hublju je
vložil Jurij
von Edling
leta 1561, a
je pristojna
komisija
prošnjo za-
vrnila zaradi
sporov z
družino Lanthieri. Fužine na Hublju so začele
delovati 12. novembra 1561, ko je cesar Ferdi-
nand I. Habsburški vsekakor dovolil gradnjo
dveh plavžev, pa tudi trgovanje z železom. Prvi
družbeniki so bili Pavel Pregelj, Andrej Pregelj,
Felicijan Gompa, Pavel Junauer in Hans Godina.
Rudnik železa je bil oddaljen 15 km, v kraju, ime-
novanem “Na predalu” nad Colom. Za območje
Hublja je odgovarjal rudarski sodnik iz Idrije.
Fužine na Hublju so imele zelo dober položaj,
saj so bile od morja oddaljene le dve mitnici, kar
je predstavljalo veliko prednost pred kranjskimi
in koroškimi fužinami. Potrebno pa je bilo jih
vojaško zaščititi zaradi bližnje meje z Beneško re-
publiko. Bližina idrijskega rudnika je omogočala
izmenjavo delavcev.
Reka Hubelj izvira iz treh kraških izvirov
ob vznožju hriba Navrše, teče skozi
Ajdovščino in se izliva v reko Vipavo.
Fužine ob Hublju so začele delovati 12. novembra
1561, ko je cesar Ferdinand I. Habsburški dovolil
gradnjo dveh plavžev, pa tudi trgovanje z železom.
Dimitri Tabaj
Strnjeno rimskodobno obzidje v Ajdovščini, najbolje ohranjeno v Sloveniji.
Nad vasjo Vrhpolje pri Vipavi so krajani leta 1994 (ob 1600-letnici bitke pri Mrzli
reki) postavili velik kamniti križ v obliki črke T. Gre za tako imenovani Teodozijev
križ, saj naj bi na tem mestu med bitko molil sam cesar.
Knjiga B. Premrla o Koprivi na Krasu
“Moja duša je
židane volje ...”
  etrta številka tržaške revije
Mladika je izšla konec maja.
V ospredju je Fokus, ki raz-
kriva nepojasnjena ozadja propada
Tržaške kreditne banke ter lastništva
in prodaje Kvarner banke. V
izčrpnem članku, ki prinaša veliko
dokumentarnega gradiva, so poja-
snjeni nastanek in uspešen razvoj
Kvarner banke na Reki in njena pro-
daja ter povezava s tržaškim podjet-
jem Adria Consulting in nadalje s
kamniškim podjetjem Fin trend.
Uvodno misel je napisal Ivo Jevni-
kar. V članku z naslovom V novih
političnih okvirih avtor razmišlja o
nedavnih volilnih izidih na dežel-
nih volitvah v Furlaniji Julijski kra-
jini. Izidi postavljajo vprašanja v
zvezi z našo slovensko zavestjo, o
manjšini kot družbenem in poli-
tičnem subjektu, o širjenju volilne
baze in o uspešnosti oziroma napa-
kah slovenske stranke. Dejansko pa
se v teh novih okvirih dramatično
postavlja vprašanje zajamčenega oz.
učinkovito olajšanega zastopstva
Slovencev v izvoljenih telesih. V ru-
briki Naš utrip je objavljen pogovor
z letošnjo dobitnico tržaške nagrade
Vstajenje, mladinsko režiserko in av-
torico Lučko Susič; pripravila ga je
Nika Čok. O nagrajenkinem ustvar-
jalnem delu piše tudi Manica Ma-
ver. Pod črto je objavljen zapis Ser-
gija Pahorja z naslovom Strah. Avtor
v njem razmišlja o strahu, ki prebiva
med matičnimi Slovenci in jim one-
mogoča svobodno govoriti in se
normalno obnašati kot odrasli člani
družbe. Zapis se konča z apelom, naj
predstavniki stroke (psihologi, so-
ciologi, pisatelji, šola...) poskusijo
odgovoriti na vprašanje, zakaj ves ta
strah.
V rubriki Prebrali so za vas Marija
Pirjevec predstavi pesniško zbirko
Marije Kostnapfel Pesmi, Nika Čok
pa zbirko kratkih
zgodb Nevije
Benčina Smotlak
V naročju ko-
prske ulice. Pred-
stavljena je Pa-
nonska elegija Le-
va Detele in Kata-
log etnološke
muzejske zbirke
Kostanje v Vasi Vrba ob Vrbskem je-
zeru na avstrijskem Koroškem izpod
peresa Lidije Golc.
Ivo Jevnikar je avtor četrtega in zad-
njega dela daljšega zapisa v nadalje-
vanjih o primorskih letih koroškega
kiparja Franceta Goršeta. Zapis je
nastal ob 120-letnici umetnikovega
rojstva. V rubriki Obletnica je tudi
zapis Nadie Roncelli o 60-letnici cer-
kve Lurške Matere Božje pri Ferlugih
nad Trstom, ki hrani malo poznano
poslikavo Toneta Kralja. V članku o
ekologiji Vrniti se moramo tja, kjer
smo že bili, avtor razmišlja o pome-
nu vsakdanjih, zasebnih odločitev
v našem ravnanju z naravo; ni nam-
reč vse odvisno le od velikih
odločitev velikih ljudi. Poudarja pa
tudi potrebo po manj potrošniškem
načinu življenja in navede podatek:
če bi nadaljevali z zdajšnjim potrat-
nim življenjskim slogom, bi do leta
2050 potrebovali tri planete. V ru-
briki Antena so objavljene številne
novice iz zamejstva in zdomstva. V
rubriki o umetnosti Mojca Polona
Vaupotič predstavlja delo arhitekta
Antona Laščaka. Slovenec po rodu,
rodil se je v Gorici leta 1856 sloven-
skim staršem, je bil dvorni arhitekt
egiptovskega kralja in eden najbolj
uglednih umetnikov neoislamizma
v arhitekturi. Ustvaril je vrsto luk-
suznih palač v Kairu in Aleksandriji,
v Sloveniji pa parka in vilo na Pri-
stavi v Rožni Dolini. Profesorju Mir-
ku Mahniču, ki je umrl 7. aprila le-
tos, se klanjata Maja Lapornik s spo-
minskim zapisom Sam' še enkrat in
Jože Faganel s člankom Vodniku po
vršacih lepe govorice.
V novi rubriki Iz tiskarne so pred-
stavljena najnovejša dela slovenskih
avtorjev v Italiji, ki so izšla v izvirni-
ku ali v prevodu. V rubriki Literatura
je objavljena zgodba Romana Rozi-
ne Sirota Jera, ki je prejela drugo na-
grado za prozo na 46. literarnem na-
tečaju revije Mladika, in pesniški ci-
kel Marije Švajncer Pogovor veru-
jočega in brezbožnega, ki je bil na-
grajen s prvo nagrado na istem na-
tečaju.
V Razmišljanjih zdomske tržaške
Slovenke Mirella Urdih pripoveduje
o svojih delovnih izkušnjah v
Nemčiji konec sedemdesetih let.
Zgodovinar Renato Podbersič ml. v
članku Ob obletnici nekega zločina
piše o naročenem umoru Iva Brica
iz Dornberka leta 1943 kot izraz
stopnjevanja revolucionarnega na-
silja. Mitja Petaros pa predstavlja grb
papeža Frančiška. V mladinski pri-
logi Rast Veronica Piredda pripove-
duje o svojem srečanju z evropskimi
institucijami med potovanjem v
Strasbourg in Bruselj, Mojca Petaros
in Veronika Bordon predstavita gle-
dališko igro R. U. R. – Rossum Uni-
versal Robots, ki jo je uprizorila gle-
dališka skupina MOSP-a, objavljen
je tudi pogovor z režiserjem in igral-
ci. Tadej Pahor piše o premieri gle-
dališke skupine M+SKPD F. B. Sedej
iz Gorice, po delu Itala Calvina Ba-
ron sedi na veji. Z igralci sta se o de-
lu pogovorili Veronika Bordon in
Nika Devetak. Caterina Cufar je av-
torica članka o povezavi med naft-
nimi cenami in onesnaževanjem.
Objavljeni sta pesmi Nika Trenta in
Jacopa Vincenzina, ki sta bili pripo-
ročeni za objavo na lanskem literar-
nem natečaju SSK, ter foto utrinki
Instagrast.
Č
Mladika 4 / 2018
Razmišljanja,
spomini ...
Kultura 7. junija 2018 9
Dnevnik kulturnega urednika Dela Jožeta
Horvata
Knjiga Na slepem tiru je dnevnik Jožeta Horvata iz časa, ko je bil
urednik kulturne rubrike časnika Delo med letoma 1989 in 1991.
Kot so zapisali pri Založbi Modrijan, je napisana “s perspektive
neodvisnega, samostojnega novinarja, ki se je kot dolgoletni član
kulturne rubrike Dela uveljavil kot suveren, kritičen komentator
dogajanja v literaturi in kulturni politiki pa tudi kot zagovornik
slovenske samobitnosti in idejnopolitično odprtega, pluralnega
žurnalizma”. Horvat je v svojih zapisih kulturnopolitično jasno
opredeljen, zavzema se za odpravo starih družbenih odnosov in
demokratizacijo na vseh področjih, a v svojih stališčih ni
ekskluziven, marveč strpen. “Njegovi zapisi so kritični do marsikoga,
toda spoštljivi, opisi mnogih prizorov stvarni in slikoviti. Njegov jezik
ni le jezik poročila, ampak tudi eseja in proze”, so še zapisali pri
založbi.
Martini Clerici nagrada za prevod knjige Moj
brat Janko-Vojko Radoslave Premrl
Prevajalka Martina Clerici in starosta slovenskih pisateljev, Boris
Pahor, sta nas obvestila, da je bila v nedeljo, 27. maja, v mestu
Rovigo podeljena nagrada Gian Antonio Cibotto/Premio della Critica
Sezione narrativa knjigi Moj brat Janko-Vojko, ki jo je napisala
Radoslava Premrl in je izšla pri Slovenski matici v Ljubljani leta
1992, v italijanskem prevodu Martine Clerici pa leta 2013 pri
založbi Nuovadimensione (Ediciclo) v Portogruaru z naslovom Un
eroe in famiglia. Mio fratello Janko-Vojko. Založba je ob prisotnosti
prevajalke Martine Clerici in predstavnika založbe Vittoria Anastasie
prebrala motivacijo nagrade: “Ta pisateljica je pravo odkritje
slovenskega tržaškega pisatelja Borisa Pahorja. Avtorica, ki je umrla
leta 2009, je v tem pomembnem monografskem delu zapisala
življenjsko zgodbo brata partizana Janka Premrla Vojka in njegove
družine v letih fašizma in druge svetovne vojne. Vzorno delo lepe,
močne, inteligentne in bistre žene, ki je videla svoj dom v plamenih,
bila je v zaporu, poslana v konfinacijo in pretrpela težke izgube.
Pričujoče delo neposredno prikazuje ljudi in dogodke in nam navaja
neprecenljive vrednote. Rada in njena družina sta pod fašističnim
režimom morali prestati hude, neusmiljene preizkušnje. Z izredno
pripovedno spretnostjo nam avtorica približa prizore iz vsakdanjega
življenja in dramatične trenutke. Junak, o katerem nam pripoveduje,
je starejši brat, poveljnik slovenskih protifašističnih brigad, ki je
padel v boju dvaindvajset let star februarja 1943. Izrazito in
nepozabno delo”. Predsednik založbe Nuovadimensione Vittorio
Anastasia je na podelitvi prebral krajše pismo Borisa Pahorja:
“Spoštovana komisija, zaradi zdravstvenih težav se vam pisno
iskreno zahvaljujem tako v osebnem imenu kakor v imenu svoje
družine za pomembno nagrado, ki ste jo priznali moji ženi za njeno
izredno delo. Prav tako se zahvaljujem spoštovani in dragi prevajalki
in spoštovani založbi Nuovadimensione/Ediciclo, ki je svojega
predstavnika poslala sprejet nagrado. Ponosem sem, da lahko
priznam, da Rada – moja žena – je bila navdušena nad svobodo in
demokracijo ter je sodelovala z mano pri izdaji revije Zaliv, ki sem
jo objavljal 24 let s pomočjo prijateljev in radodarnih avtorjev. Če bi
bila živa, bi bila srečna ob tem priznanju, toliko bolj o priznanju, ker
je s težavo premagovala ganotje ob ponavljanju težav, ki jih je
pretrpela s svojo družino in slovenskimi ljudmi v 20-letnem trajanju
fašizma in 50-letnem trajanju slovenskega (jugoslovanskega)
komunizma. Še enkrat prisrčna zahvala, iskren pozdrav in vse dobre
želje. Trst, 27. 5. 2018”
Tatjani Rojc nagrada Ostana
Slovenska senatorka v Rimu, sicer književna kritičarka in književnica
Tatjana Rojc je prejemnica letošnje nagrade Ostana, ki jo podeljujejo
v kraju z istim imenom v Piemontu. Nagrado ji je podelila okcitanska
organizacija Chambra d'Oc za vrednotenje slovenskega jezika v
Italiji. Na prireditvi se je ob podelitvi nagrade s Tatjano Rojc
pogovarjal časnikar in pisec Pietro Spirito.
Nagrajenki iskrene čestitke!
Med prejemniki odlikovanj
tudi Alessandro Svab
Ob Dnevu republike je poleg Hilarija
Lavrenčiča in Alda Rupla v Gorici prejel
italijansko odlikovanje tudi glasbenik
Alessandro Svab, ki živi v Fari. Iskreno
čestitamo!
Kratke
  torek, 29. maja, so v Ga-
leriji Družina v Ljubljani
predstavili knjigo Janeza
Hladnika Od Triglava do Andov,
ki so jo izdali Goriška Mohorjeva
družba, založba Družina in žup-
nija Rovte.
Knjiga od Triglava do Andov je
druga, dopolnjena izdaja ob 40.
obletnici prve izdaje in 70. oblet-
nici prihoda prve skupine sloven-
skih političnih beguncev v Argen-
tino. Predstavili so jo Erika Jazbar,
Hieronim Kavčič, Jože Leskovec,
nečakinja Ivanka Koprivc, pred-
sednik Goriške Mohorjeve
družbe msgr. Renato Podbersič in
Tone Rode.
Spomin na Hladnika v Rovtah
Direktor Družine Tone Rode je iz-
postavil, da so Hladnikovi spomi-
ni zelo kakovostni in so tudi po-
memben zgodovinski vir o povoj-
nem prizadevanju za slovenske
begunce pri argentinskih obla-
steh ter pri njihovem vživetju v
novem okolju. Nečak Hieronim
Kavčič se je spomnil povojnega
obiska strica iz daljne Argentine.
Dejal je, da si v Rovtah zelo priza-
devajo, da bi spomin na rojaka
dvignili v splošno zavest kraja in
župnije.
Jože Leskovec je povedal, kako so
se leta 2015 v Rovtah javno spom-
nili 50. obletnice Hladnikove
smrti (z mašo, razstavo in preda-
vanjem Erike Jazbar). Hladnikova
nečakinja Ivanka Koprivc je pove-
dala, kako je pretipkovala besedi-
lo Hladnikove knjige. Urednica
knjige Erika Jazbar je predstavila
vsebino knjige in okoliščine
V težavne poti do javnosti Hladni-kovih spominov: od objavljanja vobliki podlistka več let v Gorici,
izdaje v skromni knjižni obliki pri
Goriški Mohorjevi leta 1978, do
zdajšnje izdaje, ki je obogatena z
besedili o Hladniku in bogatim
slikovnim gradivom.
Pomagal je političnim beguncem
Spomini izseljenskega duhovnika
Janeza Hladnika so z naslovom
Od Triglava do Andov prvič izšli
pri Goriški Mohorjevi družbi leta
1978. Ob 40. obletnici je pobuda
za ponatis prišla iz Rovt, Petkovec
pri Rovtah je namreč
Hladnikov rojstni kraj.
Tu so besedilo pretipkali
z namenom, da bi kraja-
ni spoznali lik tega nadv-
se zaslužnega duhovni-
ka, ki je deloval najprej v
domovini, nato kot izsel-
jenski duhovnik v Argen-
tini, najprej med sloven-
skimi emigranti pred
drugo svetovno vojno, ki
so zapustili domovino
zaradi revščine in fašiz-
ma, po koncu druge sve-
tovne vojne pa je msgr.
Hladnik pri takratnem
argentinskem predsedni-
ku Peronu dosegel, da so
se slovenski politični be-
gunci, ki so dotlej živeli
v taboriščih v Avstriji in Italiji,
lahko preselili v Argentino. Omo-
gočil jim je, da jih je Argentina
sprejela, jim pomagal pri urejanju
dokumentov, sad njegovega tru-
da pa je tudi Slovenska vas v Bue-
nos Airesu, strnjeno naselje, kjer
slovenska skupnost živi še danes.
Lik Janeza Hladnika je v sloven-
skem prostoru razmeroma nepoz-
nan. Ko so
njegovi spo-
mini izšli v
Gorici, je bila
knjiga ena od
redkih, ki jih
je jugoslovan-
ski režim tudi
formalno pre-
povedal z ob-
javo v Urad-
nem listu leta
1978. Knjiga je
lahko le neza-
konito prešla
mejo in je zato
prva izdaja v
Sloveniji pra-
va redkost.
Tudi spomini
na Hladnika
Druga izdaja prinaša ob izvirnem
besedilu in uvodu takratnega
urednika Jožeta Juraka tudi boga-
to fotografsko gradivo, ki so ga
zbrali v Rovtah, urednica druge
izdaje Hladnikovih spominov pa
je Erika Jazbar, publicistka iz Go-
rice, ki je izvirnemu besedilu do-
dala še štiri spominske zapise o Ja-
nezu Hladniku, ki so izšli v treh
Slovenijah. Bralec ima tako na
voljo spominska zapisa, ki sta
izšla leta 1966 izpod peresa Jožeta
Juraka v Koledarju Goriške Mo-
horjeve družbe, in Jožeta Košička
v Zborniku Svobodne Slovenije v
Buenos Airesu. Ob njiju sta še
uvodni zapis delegata slovenskih
dušnih pastirjev v Argentini Jure-
ta Rodeta v
knjigi 50 let
Slovenske va-
si in Društva
Slovenska
vas, ki je izšla
v Argentini
leta 2002, ter
spomine na
msgr. Hlad-
nika, ki jih je
Edo Škulj pre-
bral med
mašo ob spo-
minskem do-
godku, ki so
ga v poklon
velikemu do-
mačinu prire-
dili leta 2016
v Rovtah.
Spomini Janeza Hladnika so že
ob svoji prvi izdaji leta 1978 ide-
alno povezali tri narodne ude.
Izšli so v zamejstvu, napisani so
bili v matici in v zdomstvu, s svo-
jo ljubeznijo do slovenstva so za-
jeli slovenske kraje in ljudi, tako
tiste, ki živijo doma in čez mejo,
kot tiste, ki jih je pot peljala po
svetu. Druga izdaja Hladnikovih
spominov je tudi po štirih dese-
tletjih povezala slovenski prostor
in utrdila vezi med Gorico, Rov-
tami, Ljubljano in tudi Buenos Ai-
resom.
(vir: Družina)
  93. letu starosti je umrl
eden najboljših sloven-
skih ustvarjalcev in risar-
jev slikanic, stripov ter filmskih
risank Miki Muster. Zadnja leta
je prebival v centru starejših No-
tranje Gorice. Bil je Prešernov na-
grajenec leta 2015 in oče stripov-
skih junakov Lakotnika, Zvito-
repca in Trdonje.
Miki Muster velja po zaslugi več
kot 40 zgodb o Zvitorepcu,
Trdonji in Lakotniku za osrednje-
ga predstavnika slovenskega stri-
pa. “Mustrovi stripi vsebujejo
spoj precizne obrisne linije, stili-
zacijo in realistični perfekcioni-
zem, zanesljivo kompozicijo, pre-
gledno kadriranje, brezhibno
animacijo likov, stripovsko dina-
miko, scenaristično inventivnost
in tekoče dialoge”, je pisalo v ute-
meljitvi Prešernove nagrade. S
svojimi risbami je Muster opre-
mil tudi številne slikanice.
Kot je ob prejemu nagrade pove-
dal za STA, je bil deloholik. Delal
V je lahko tudi 16 ur na dan. “A vresnici mi nikoli ni bilo treba de-lati, saj risanja nisem razumel kot
delo. Risal sem zase in se pri tem
zabaval”.
V Murski Soboti rojeni Muster je
diplomiral na Akademiji za likov-
no umetnost v Ljubljani iz kipar-
stva. Študij je vpisal, ker v Slove-
niji ni imel možnosti delati tiste-
ga, kar si je želel. “Kiparstvo je
bolj risarsko kot slikarstvo. In ta-
ko sem študiral in čakal na pri-
ložnost, da bi lahko začel delati
tisto, kar sem si želel že kot otrok
- risani film”, je povedal v pogo-
voru.
V letih 1955-73 je bil ilustrator
pri Slovenskem poročevalcu ozi-
roma Delu, nato je ustvarjal kot
svobodni umetnik. Prvi sloven-
ski risani film Puščica
je leta 1960 režiral in
animiral za Viba film,
sledila sta Kurirček
Nejček in Zimska
zgodba. Posnel je šte-
vilne animirane re-
klamne spote, od kate-
rih so mnogi postali
legendarni. Leta 1973
se je odselil v
Nemčijo, kjer je ani-
miral like drugih moj-
strov. Po letu 1990 je
začel risati politične
karikature. Nekaj časa
je bil karikaturist pri
Magu in pozneje pri
Reporterju.
Na področju risanega filma je bil
samouk. “Sam sem moral ugoto-
viti, kako animacija deluje. Deset
let sem eksperimentiral s pripo-
močki, ki sem jih imel tedaj na
razpolago, da sem ugotovil, kako
se liki premikajo. Moral sem biti
tudi zelo racionalen, kar se mi je
pozneje obrestovalo. Pozneje
sem bil petkrat hitrejši kot moji
kolegi animatorji. Nihče ni mo-
gel verjeti, da naredim desetmi-
nutni film v dveh mesecih. Tam
so bile ekipe po pet ali šest ljudi,
pa so tak film delali pol leta, jaz
pa sem vedno delal vse popolno-
ma sam”, je leta 2015 povedal za
STA.
Izbori Mustrovih stripov in ilu-
stracij so bili predstavljeni na več
razstavah. V letu prejema najpo-
membnejše slovenske nagrade za
umetnost so bila njegova dela v
ospredju knjižnega sejma v Leip-
zigu, istega leta mu je veliko re-
trospektivo posvetil Muzej so-
dobne umetnosti Metelkova, kjer
je bil na ogled izbor iz njegovega
obsežnega opusa s področij stri-
pa, slikanic, risank, reklam in ka-
rikature.
Na spletu pa se je tega leta poja-
vila tudi vremenska aplikacija z
njegovimi stripovskimi junaki.
Lakotnik, Zvitorepec in Trdonja
uporabnikom pametnih telefo-
nov in tablic v obliki kratkih, za-
bavnih animacij sporočajo,
kakšno je vreme.
V večnost je odšel Miki Muster 
“Očeta” Zvitorepca ni
več med nami
Ljubljana / Predstavitev knjige Od Triglava do Andov 
Drugič povezani trije narodni udi
Hladnikovo knjigo so predstavili Erika Jazbar, nečakinja
Ivanka Koprivc, Renato Podbersič, nečak Hieronim Kavčič,
Jože Leskovec in Tone Rode. Foto: I. Ž.
Leta 1958 je Janez Hladnik obiskal domače; na sliki v Rupi na
Petkovcu z ožjim sorodstvom.
Prevajalka Martina Clerici prejema nagrado
Tržaška7. junija 201810
Silvester Metlika vitez za zasluge
V minulih dneh, ob dnevu italijanske republike,
smo v medijih beležili vesti o novih vitezih reda
za zasluge republike. Med temi je bilo tudi
nekaj Slovencev, kar je seveda zelo spodbudno
in dobro za odnose do slovenske narodne
skupnosti v Italiji. Tik pred koncem lanskega
leta pa je slovenska narodna skupnost
pridobila še enega viteza. To je neutrudni
kulturni delavec doma iz Boljunca Silvester
Metlika, ki ga je predsednik Mattarella
imenoval za viteza republike. Utemeljitev za to
visoko priznanje je predvsem dolgoletno
udejstvovanje na humanitarnem področju
darovanja krvi. Kot skavt se je odločil, da bo
opravil kakšno dobro delo in tako je od leta
1967 postal krvodajalec. Metlika je večkrat
poudaril, da ni daroval krvi, da bi s tem dobil
priznanje, temveč zato, da bi lahko pomagal
bližnjemu. Za prejeto priznanje je zelo vesel in
upa, da bo v spodbudo tudi drugim ljudem, ki
še niso krvodajalci. Metliko je bolj kot prejeto
priznanje razveselilo pismo tržaške prefektinje
Porzio, ki ga je napisala v slovenščini in
italijanščini. “To mi pomeni veliko, kajti
pokazala je spoštovanje in upoštevanje naše
narodne skupnosti”, je povedal. Odlikovanje je
vitez Silvester Metlika prejel v decembru na
sprejemu v vladni palači na Velikem trgu v
Trstu.
Metlika je v dolinski občini znan zaradi svojih
antropološko - zgodovinskih raziskovanj v
Boljuncu. Še vedno je dejaven v župnijski
skupnosti in v boljunski srenji. Lansko leto je
predstavil svojo raziskavo o boljunskih priimkih;
jeseni pa bo izšla njegova nova publikacija o
ledinskih imenih v Boljuncu: “V zadnjih letih
sem se še globlje posvetil zgodovini naše vasi
in upam, da bodo moje raziskave v pomoč tudi
drugim zgodovinarjem”. / Marko Manin
Pomembno priznanje
  ot 32-letna specialistka je v Kopru na oddel-
ku pediatrije in ginekologije v leta 1492 zgra-
jenem nekdanjem samostanu kmalu postala
šefica. Ni bilo kadrov, vse je bilo treba opremiti. Nje-
no delo je bilo za mikroskopom – 400 krat, tudi
1000 krat, gor in dol po stekelcu. Veli-
ko se je srečevala s smrtjo, saj se je pa-
tolog pač dotika. “Kot mlado mamico
in ženo so me leta in leta v spanju pre-
ganjali mrliči in me plašili kot v
kakšnem Hitchcockovem filmu. Na-
posled sem spregledala, da je smrt del
življenja in sem se še bolj oklenila
življenja”. Tako je dr. Jadranka Vrh Jer-
mančič, specialistka patologije in cito-
logije v Splošni bolnišnici Izola, ki je
za svoje nesebično delo z bolniki leta
2011 prejela naziv Osebnost Primor-
ske, spregovorila v Društvu slovenskih
izobražencev. Predstavil jo je in ji po-
stavljal vprašanja dr. Adriano Sancin.
Med spomini na otroštvo, ki ga je
preživela na vasi, brez avtov, uro hoda
do Ilirske Bistrice, je tudi ta, kako jo je
mama pošiljala v sosednjo vas k 25-
letni gospe Pini, ki je leto po poroki
zbolela za sklepno revmo. Imela je
skrivenčene roke in celo telo in je rjula od bolečine.
Ona, mala petošolka, ji je pripovedovala zgodbice
in ji pomagala pri domačih opravilih. Tako je začela
doživljati bolezen. Tudi številna družina mame, ki
je bila sedma od petnajstih otrok, jo je zaznamovala
s prostovoljnim delom, naklonjenostjo življenju in
dobrodelnosti.
Dr. Jadranka Vrh Jermančič je kmalu spoznala, da
je premalo, če samo sedi za mikroskopom. Imela je
primer 1.610 gramov
težkega raka na modih.
Spraševala se je, koliko
je moral ta človek trpeti
in kako to, da ni takoj
šel k zdravniku. Šest
mesecev pozneje je prebrala njegovo osmrtnico v
časopisu. Rak na modih je samo eden izmed mno-
gih rakov, ki se pojavi med 18. in 35. letom. Takrat
je imela najstniškega sina in jo je začelo skrbeti. Ta-
ko je začela z ozaveščanjem in raznimi projekti.
Omenila je tudi raka na dojki, za katerega je danes
petletno preživetje 90 odstotno. Začutila je, da mora
posredovati svoje izkušnje ljudem. Že trideset let
osvešča v sklopu Obalnega društva za boj proti raku,
pred enaindvajsetimi leti so ustanovili tudi skupino
za samopomoč na obali. Pomagajo si s pogovorom
in poslušanjem. Vsakemu ponudijo ramo, na katero
se lahko nasloni. Dr. Vrh Jermančič je prepričana,
da se pri vsaki žalostni zadevi lahko najde kaj pozi-
tivnega. Raka se da pozdraviti, če je pravočasno od-
krit in če najdeš v sebi notranjo moč, da začneš raz-
mišljati drugače in sebe postaviš na prvo mesto v
pozitivnem smislu.
V Sloveniji je vsako leto 15 tisoč novo obolelih ljudi,
letno pa je več kot šest tisoč smrti zaradi raka. V sve-
tu je letno dvanajst milijonov na novo odkritih ra-
kov. Po raziskavah sodeč, bosta od rojenih leta 2014,
če bodo dočakali 75 let, vsak drugi moški in vsaka
tretja ženska zbolela za rakom. Kateri so vzroki za
to? Prepozno pridemo na zdravljenje, ko je bolezen
že napredovala in imamo preveč karcino-
genov v okolju. Pomembno je, da si pre-
gledujemo kožo.
Predavateljica je predstavila tudi tri orga-
nizirane državne presejalne programe, in
sicer Zoro, Svit in Doro, s katerimi
uspešno odkrivajo predrakave spremem-
be raka na dojkah, materničnem vratu in
debelem črevesu ter danki. Dejstvo je, da
človeško telo večkrat v življenju producira
rakasto celico, a jo imunski sistem prepoz-
na in jo uniči. Ko pa nimamo dobrega
imunskega sistema, se to kopiči in pride
do raka. Slabo se prehranjujemo, slabo
živimo in imamo nezdrave razvade.
“Kdo sem jaz, da se mi to ne bi smelo zgo-
diti”? To je duhovni stavek, ki reši vse.
Čim prej ga bolnik z diagnozo dojame,
tem prej bo sprejel ali spremenil pogled
na svojo pot. V takem trenutku se mora-
mo ustaviti in si vzeti čas. Bolnik ob tem
prepozna vsak pogled in odtenek v glasu.
Takrat mora zdravnik biti brez profesionalne maske
in sramote, temveč mora izražati empatijo. Večkrat
se je predavateljici zgodilo, da je stisnila bolnika in
se z njim zjokala. Rak postane naše ogledalo, skozi
katerega spremenimo svoje življenje. Dr. Jadranka
Vrh Jermančič si je ob koncu sposodila stavek 43-
letne bolnice, ki je zelo pogumno umirala: “Rak ni
le črnina, ampak je pisana mavrica barv”.
Metka Šinigoj
K
Projekt EDUKA2
Čezmejno upravljanje
izobraževanja
  ljub nagajivemu vremenu
sta bili uspešni tudi zadnji
dve delavnici Čezmejnih
razredov projekta EDUKA2 Čez-
mejno upravljanje izobraževanja,
namenjeni učencem predzadnjega
razreda prvostopenjskih srednjih
šol iz Italije in osnovnih šol iz Slo-
venije. Čezmejni razred s sloven-
skim učnim jezikom so sestavljali
učenci iz večstopenjske šole Sv. Ja-
kob in osnovne šole Koper, razred
z italijanskim učnim jezikom pa
učenci večstopenjske šole G. Lucio
iz Milj in osnovne šole P. P. Verge-
rio il Vecchio iz Kopra.
Tokrat so učenci lahko spoznali
K območje med naseljema Ocizla inKlanec na slovenskem obmejnempasu. Geografinja Tadeja Babič iz
društva Limes je ekskurzijo vodila
v obeh jezikih, v če trtek, 17. maja,
v italijanščini, v petek, 18. maja, pa
v slovenščini.
V kamunski hiši v Ocizli so si učen-
ci najprej ogledali zanimivo zgo-
dovinsko razstavo o čezmejni trgo-
vini med Ocizlo in Trstom z naslo-
vom Vse se je prodalu u Trst, vse
tulepše, vse tubulše in zatem na
pročelju izobešeno spominsko
ploščo v poklon antifašistični sku-
pini TIGR. Po ogledu cerkvice sv.
Marije Magdalene iz 17. stoletja so
se učenci ustavili pri nedavno ob-
novljenem vodnem koritu, ki je
občanom zagotavljalo vodo, upo-
rabljali pa so ga tudi za napajanje
živine in za izpiranje perila.
Zaradi slabega vremena se je v
četrtek skupina napotila do Klan-
ca in se tik pred nalivom pra-
vočasno zatekla na sedež Krajevne
skupnosti, kjer je s pomočjo Po-
werPointa geografinja Babič na-
zorno prikazala značilnosti tam-
kajšnjega flišnega in apnenčaste-
ga območja, prof. Medeot pa ori-
sal nove tehnike odkrivanja pod
zemljo skritih naselbin in jarkov.
Zaradi petkovega prijaznejšega
vremena so si učenci druge sku-
pine lahko ogledali vhod v Male-
tovo jamo s slapom, nekateri iz-
med njih pa tudi kaverne iz prve
svetovne vojne.
Udeleženci obeh čez-
mejnih razredov so ek-
skurzijo končali pred
cerkvijo v Klancu, kjer
so lahko občudovali
stoletno lipo, ki sodi
med največje v Sloveni-
ji.
Med sprehodom so bili
učenci razdeljeni v čez-
mejne skupine in vsaka
je morala analizirati
eno izmed obiskanih
kulturnih in naravnih
znamenitosti ter izpol-
niti delovni list, ki so ga
profesorji predhodno
sestavili.
V naslednjih mesecih bo delovna
skupina, ki jo sestavljajo profesor-
ji Renzo Fornasaro, Erika Junc,
Robi Lena, Valentina Marchesan,
Massimo Medeot, Martina Se-
ražin Mohorčič in raziskovalka
Norina Bogatec, pregledala in ure-
dila vse gradivo, ki so ga učenci
uporabili in ustvarili v šestih de-
lavnicah (slike, posnetke, zapiske,
razmišljanja), in bo na tej osnovi
oblikovala dvojezično interdisci-
plinarno didaktično pot za spoz-
navanje čezmejnega prostora kot
celovite in enovite geografske
enote.
Vodilni partner projekta je Slo-
venski raziskovalni inštitut (SLO-
RI), partnerji pa so Inštitut za na-
rodnostna vprašanja (INV), Socie-
tat Filologjiche Furlane, Univerza
v Novi Gorici, Univerza Ca’Fosca-
ri v Benetkah in Univerza na Pri-
morskem (Pedagoška Fakulteta).Učenci okoli stoletne lipe
  lovenski raziskovalni inštitut Slori
in Znanstvenoraziskovalno sre-
dišče v Kopru sta v četrtek, 24. ma-
ja, predstavila v Tržaškem knjižnem sre-
dišču zadnjo znanstveno monografijo
dr. Milana Bufona z naslovom Meje in
obmejne skupnosti na Slovenskem, ki je
leta 2017 izšla pri založbi Annales ZRC
Koper. Na srečanju sta sodelovala mode-
ratorka Vida Valenčič, sicer radijska in
televizijska voditeljica, in direktor Po-
morskega muzeja v Piranu Franco Juri
kot pripadnik italijanske narodne skup-
nosti v Sloveniji, publicist in politični
delavec. Prisotne je pozdravil ravnatelj
Slorija Devan Jagodic, ki je poudaril do-
prinos odprave mej pri izboljšanju ob-
mejnega vzdušja in normalizacij čezmej-
nih odnosov.
Monografija je zasnovana multidiscipli-
narno in je sad večdesetletnega empi-
ričnega raziskovalnega dela. Delo pri-
naša aktualen prerez strukture in predv-
sem družbenih procesov v obmejnih ob-
močjih. Avtor nakazuje smernice širših
družbenih vplivov na obmejni prostor
in razlaga posledice njegove demograf-
ske in prostorske strukture. Dejansko
predstavlja to delo koristno platformo
za vse akterje odločanja na različnih rav-
neh. Knjiga je koristna tako za medije
kot za šolo in politične akterje, ki večkrat
družbenih raziskav ne jemljejo v poštev.
Med glavnimi temami publikacije je ob-
mejna integracija. Iz raziskave je zanimiv
podatek, da smo v zadnjem času na tem
področju nazadovali. Z geografskega vi-
dika je v ospredju teritorialnost regio-
nalnih manjšin. Nekoč sta bili slovenska
manjšina v Italiji in italijanska manjšina
v Sloveniji posrednici med večinskima
narodoma. Zdaj po mnenju dr. Milana
Bufona ni več tako. Pri preštevanju pri-
padnikov manjšine je treba ločiti med
objektivno in subjektivno pripadnostjo
manjšini.
Na obmejnih območjih z odprtimi me-
jami narodne manjšine prispevajo k po-
spešenemu čezmejnemu povezovanju
in integraciji. Čezmejna vpetost je pri
nacionalnih manjšinah trikrat večja kot
pri večinskem prebivalstvu. Negativna
plat trenutnega stanja v takem odprtem
prostoru je, da manjšine izgubljajo svojo
vlogo in se zato morajo vanjo ponovno
zamisliti. Politična in etnična meja nista
več tako opazni. Na našem območju sta
tako slovenska
manjšina v Italiji kot
italijanska v Sloveniji
sestavni del širše
družbe in kot taki bi
morali znati operirati,
vendar po mnenju Mi-
lana Bufona še nista
zmožni prenesti mo-
dernih pristopov v svo-
je sredine. Kar se tiče
razvoja slovenske
manjšine v Italiji, Bu-
fon nasprotuje zapiran-
ju skupnosti, ker to sili
v nekakšno folkloriza-
cijo. Zato bi bilo treba
po njegovem mnenju
spodbujati rabo jezika in kulture navz-
ven, a se tega Slovenija ne zaveda v do-
voljšnji meri.
Po mnenju avtorja Italijani v Istri in Slo-
venci v Italiji so si v marsičem mnogo
bolj slični, kot se zdi. Na tem območju
pride do kulturnega stika in kontaktne-
ga prostora, kakršnih je veliko v Evropi.
Politične meje so se večkrat spremenile,
družbena soodvisnost pa se je ohranila,
medtem ko se kulturna in politična me-
ja ne pokrivata. Proces evropske integra-
cije je dolgotrajen. Zahodna Slovenija je
od nekdaj težila na Zahod. Danes tak tip
meje prinaša nekatere prednosti. Bufon
opaža, da je čezmejne komunikacije vse
manj. Kar se tiče Slovenije, se najboljša
čezmejna povezanost uveljavja med slo-
vensko in italijansko mejo, najslabša pa
med slovensko in hrvaško, kjer še obsta-
ja dejanska meja.
Franco Juri vidi v pripadnosti italijanski
manjšini v Istri neko dodano vrednost.
Direktor pomorskega muzeja v Piranu je
predstavil stanje italijanske manjšine v
Sloveniji, ki se po njegovem mnenju za-
pira v svoj ožji okvir. Z razliko od sloven-
ske v Italiji je italijanska manjšina v Slo-
veniji veliko manj vezana na območje.
V urbanih središčih pride do hitre asi-
milacije. Po letu 1953 je v
Istri ostala le četrtina itali-
janskega prebivalstva. Ita-
lijani v Istri imajo v pri-
merjavi s Slovenci v Italiji
več možnosti za uporabo
jezika v javni upravi, a se
v mnogih primerih ne po-
služujejo te možnosti. Tre-
nutno so v ospredju itali-
janske skupnosti finančni
in upravljalski interesi.
Bufon je pozitivno ocenil
Osimske sporazume, ker
so bili bolj učinkoviti gle-
de odpiranja mej pri
državah z različnimi go-
spodarskimi sistemi kot
današnji položaj, ko sta obe državi del
Evropske unije, kar vodi v stanje apatije.
Trenutno je še premalo stikov med člani
italijanske manjšine v Istri in Slovenci v
Italiji. Povečujejo pa se funkcionalne po-
vezave, kot so nakupi, obiski kulturnih
prireditev in turizem.
Erik Kuret
S
Monografija sad večletnega čezmejnega raziskovanja
Meje in obmejne skupnosti
na Slovenskem
Foto Erik Kuret
Ponedeljkov večer v društvu slovenskih izobražencev
O raku in preventivi
Foto damj@n
Tržaška 7. junija 2018 11
Obvestila
Področni svet Slovenskega pasto ral ne -
ga središča vabi vse slovenske
vernike na tradicionalno obletno sv.
ma šo, ki bo v nedeljo, 10. junija,
ob. 17. uri v tržaški Rižarni v spomin
na žrtve taborišča in vse žrtve vojn
in nasilja. Maševal bo župnik v Ro -
di ku g. Niko Čuk, pel združeni pev -
ski zbor ZCPZ.
Slovenska zamejska skavtska orga ni -
zacija in Krožek Anton Gregorčič vabita
v nedeljo, 10. junija 2018, ob 17.
uri na srečanje s predavateljem Ale -
šem Čerinom, ki bo predaval na
temo Starši – roparji izkušenj svojih
otrok. Srečanje bo pri Lovski koči v
Gojačah nad Vipavo. Dogodek je
vključen v projekt “Zastavimo sku -
p ne moči za skupne cilje” ob 10.
ob letnici smrti dr. Mirka Špa capa -
na.
Društvo slovenskih izobražencev vabi
v ponedeljek, 11. junija, ob 20. 30
v Peterlinovo dvorano na pred sta -
vi tev monografije Izbrana poglavja
iz zgodovine selitev od začetkov do
danes. Poleg avtorjev Aleša Ma ver -
ja in Matjaža Klemenčiča bosta na -
stopila še Aleksej Kalc in Miha Zo -
bec.
Mesečna maša v slovenskem jeziku v
domu ITIS, ul. Pascoli 31, bo v to -
rek, 12. junija,  (kot vsak drugi torek
v mesecu) ob 16.30 v cerkvi v I.
nad.  (z dvigalom na oddelek Mar -
gherita, nato levo); vabita Področni
svet Pastoralnega središča in
Vincencijeva konferenca.
Področni svet za Trst in Milje vabi na
predavanje dr. Primoža Krečiča,
stolnega župnika in dekana v Ko -
pru, z naslovom Marijino sporočilo
svetu od Fatime do Medžugorja (I.
del), v petek, 15. junija, ob 20. uri
v domu Jakoba Ukmarja v Škednju,
ul. Panebianco.
TS360 / Predstavitev knjige Marize Perat
“Romarska središča so
naše izročilo”
  epo število ljubiteljev dobre knjige
in prijateljev avtorice Marize Perat,
ki je pri Zadrugi Goriška Mohorjeva
pred kratkim izdala knjigo Po romarskih
stopinjah naših prednikov, se je v torek,
29. maja 2018, zbralo v tržaški knjigarni
TS360. Po pozdravu upraviteljice lepega
knjižnega središča Ilde Košuta se je z av-
torico Marizo Perat pogovarjal naš ured-
nik in pisec spremne besede knjige, Jurij
Paljk, ki je dejal, da bodo po knjigi lahko
segli tudi ljudje, ki danes ne hodijo več v
cerkev, a se zanimajo za naše skupno na-
rodno izročilo. Izrecno je omenil lepoto nek-
danjih romanj iz Križa z ribiškimi barkami na
Barbano. Gospa Mariza Perat pa je spregovo-
rila o tem, kaj jo je vodilo k pisanju knjige, po-
vedala, da je sama najbolj navezana na romar-
ski cerkvi na Mengorah in Sveti Gori, kot je
tudi spregovorila o pomenu, ki so
ga romarski kraji imeli za utrje-
vanje in ohranjevanje slovenstva.
Na predstavitvi sta bili prisotni tu-
di dr. Metka Kacin Beltrame in
prof. Marija Kacin, ki sta podali
živo družinsko pričevanje o
obrambi vere in slovenstva v času fašizma; v
družinskem arhivu svojega očeta dr. Antona
Kacina hranita več dokumentov o tem.
L
TKS / Gost pisatelj Goran Vojnović
Jugoslavija, moja
dežela v italijanščini
  sredo, 23. maja 2018, je
slovenski pisatelj in
režiser Goran Vojnović v
Tržaškem knjižnem središču
predstavil italijanski prevod svo-
jega romana Jugoslavija, moja
dežela. Dogodek so priredili Slo-
venski klub, kulturno društvo Ti-
na Modotti, Tržaško knjižno sre-
dišče in Založba Forum iz Vidma,
ki je knjigo tudi izdala. Na do-
godku so sodelovali še prevajalka
Patrizia Raveggi ter novinarja
Poljanka Dolhar in Pierluigi
Franco, ki sta se pogovarjala z av-
torjem o romanu in o povezanih
tematikah. Italijanski prevod ro-
mana, ki je leta 2013 prejel na-
grado kresnik, se glasi Jugoslavia,
terra mia. Prevajalka ga je na
srečanju primerjala celo z Odise-
jo. Delo prikazuje stanje na ob-
močju nekdanje Jugoslavije, kjer
nacionalizmi v raznih državah še
niso prenehali.
Goran Vojnović se po romanu
Čefurji raus iz leta 2008 že drugič
loteva teme, ki v slovenskem li-
V terarnem prostoru doslej ni bilaše obravnavana. Med glavnimitemami je tokrat zadnja jugoslo-
vanska vojna, prikazana z zgod-
bo Vladana, mladeniča iz oficir-
ske družine, ki se po vojni preseli
z materjo v Ljubljano. Po urad-
nih vesteh je njegov oče umrl na
bojišču, a kmalu ugotovijo, da je
še živ in da se skriva pred
haaškim sodiščem za vojne
zločine. Vladan se tako odpravi
na 1500 kilometrov dolgo pot po
Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Srbiji,
da bi našel očeta in se z njim
soočil o nastalem položaju. Glav-
ni junak romana je toliko star kot
pisatelj Goran Vojnović. V tej
zgodbi se zrcali veliko osebnih
doživetij Vojnovićeve družine.
Protagonist se pri iskanju svojega
očeta spominja na srečno
otroštvo s svojo premožno
družino v Pulju do leta 1991. Oče
je bil oficir JLA, ki se je moral pre-
seliti v Beograd zaradi napetih
razmer v Jugoslaviji. Tam ga ni
več čakalo vojaško stanovanje,
ampak soba v Hotelu Bristol. Vla-
dan je nato z mamo nekaj časa
živel pri daljnih sorodnikih v No-
vem sadu, dokler se nista do-
končno preselila v Ljubljano.
Roman nas tako popelje po idi-
lični jugoslovanski preteklosti in
njeni težki sedanjosti. Vojno-
vićev Balkan ni turistična raz-
glednica, temveč svet nesrečnih
ljudi, ki vojnih grozot ne morejo
preprečiti, pač pa samo utrpeti.
Vladan seveda v vojni ne sodelu-
je, a odnos do očeta kot simbol-
nega predstavnika izročila, ki naj
bi ga ohranil, je ključen pri obli-
kovanju njegove prihodnosti in
identitete. In tu je pred hudo di-
lemo: če zločinca ne prizna in
zavrže njegovo izročilo, bo za-
vrgel tudi vse lepo in dobro, kar
mu je ljubeči oče predal pred voj-
no.
Dolharjeva je na srečanju avtorja
spraševala o njegovem odnosu
do spomina. Vojnović je mnenja,
da je treba zgodovino poznati in
si prizadevati za selektiven od-
nos. Zgodovina je vedno tragična
in pravi absurd je v tem, da se z
zgodovino razlagajo sedanja do-
gajanja. Mladi niso sposobni
vzpostaviti distance do preteklo-
sti, ampak zgolj prenašajo trav-
me, ki so jih doživeli stari starši
še med drugo svetovno vojno.
Delo je pisano v standardnem je-
ziku z dialogi v mešanem jeziku
srbskih in hrvaških priseljencev
in pogovorni slovenščini. Kljub
temu pomisleku gre za pre-
mišljen roman, ki je lahko tudi
kritika haaškemu sodišču. Goran
Vojnović meni, da le-to ne more
opravljati očiščenja, dokler ne
bodo Hrvatje in Srbi priznali, kaj
so storili svojim sosedom.
Haaško sodišče zato ni idealno,
kajti vojni zločinci bi bili lahko
že obsojeni na domačih sodiščih.
V nadaljevanju večera sta novi-
narja spraševala pisatelja tudi o
odzivih, ki jih je imel roman v
prevodih v raznih jezikih. Na
Hrvaškem je bil dobro sprejet,
ljudje so hoteli govoriti o tej te-
mi. V Srbiji se je ta diskusija že
porazgubila. Pri tako občutljivih
temah je zelo pomembno
vzdušje v tistem družbenem tre-
nutku. Pri prevodih v druge jezi-
ke je bilo več različnih odzivov.
Pri nemškem prevodu je bila te-
ma že poznana, saj so se Nemci
že soočali z vojnimi zločinci. V
Angliji niso veliko govorili, ker
jim ta tematika ni tako blizu. Po
Vojnovićevem mnenju se vojna
na Balkanu dejanjsko ni nikoli
končala. Končalo se je le strel-
janje.
Erik Kuret
Premiera otroške skupine Tamara Petaros
Rdeča kapica je našla
pot v deželo branja
  petek, 1. junija, so mali
igralci otroške skupine
Tamara Petaros v Finžgar-
jevem domu premierno uprizo-
rili igrico, ki so se ji na vajah po-
svečali že od januarja, in sicer
Rdeča kapica v Deželi branja. Be-
sedilo je že pred leti napisala
režiserka Lučka Susič, letos je
igrica izšla tudi v zbirki Lučke Su-
sič Mali gledališki vrtiljak, v ka-
teri je zbranih pet predstav in jo
je izdal Pastirček (za zbirko je av-
V torica letos prejela nagrado Vsta-jenje). Za letošnjo skupino pa jetekst še malo priredila, kajti vsa-
kemu igralcu je dala dve vlogi.
Zgodba pripoveduje o deklici
Mateji, ki ji v šoli pravijo Rdeča
kapica, ker ima plašček podoben
tistemu, ki ga nosi Rdeča kapica
iz pravljice. Rdeča kapica zbeži iz
razreda in išče Deželo branja, ker
sama ni najbolj zvesta bralka in
bi rada dobila bralno značko. Na
poti se nekajkrat izgubi in tako
se znajde v različnih pravljicah:
najprej v gozdu, v katerem jo naj-
dejo veveričke, lovec in junaki iz
pravljice o Ostržku. Oslička jo va-
bita, da pride z njima v deželo
igrač, vendar Rdeča kapica želi
nadaljevati svojo pot in najti
Deželo branja. Pot jo nato zanese
v Čudežno
deželo, kjer
spozna zajca,
Norega klo-
bučarja, Alico
in kraljico, ki ji
grozi, da jo bo
ubila, zato mo-
ra Rdeča kapica
bežati. Zbeži v
Deželo Nije,
kjer spozna
Wendy in
Zvončico. Tudi od tam mora
zbežati, kajti straši jo kapitan
Kljuka. Wendy ji pomaga, da sku-
paj najdeta pot v Deželo branja,
kjer spoznata pravljične junake
iz slovenskih pravljic. Ti junaki
sestavijo sodišče, po katerem
hočejo določiti, ali Rdeča kapica
Najnovejša številka tržaške revije Mladika je vzbudila precejšnjo
pozornost zaradi svoje tokratne rubrike o aktualnih vprašanjih
Fokus. Posvečena je namreč enemu izmed vidikov še vedno zelo
boleče zgodbe o zlomu Tržaške kreditne banke in lepega dela
“družbenega gospodarstva” v zamejstvu, saj nosi naslov Neznana
'tržaška' Kvarner banka.
Tako kot je uredništvo Mladike ob prejšnjem Fokusu glede
slovenskega zastopstva v parlamentu in deželnem svetu priredilo
zanimivo javno razpravo, se je tokrat odločilo, da posveti odprto
debato sicer malo 'priljubljeni' temi finančnih poslov v zamejstvu,
matici in tretjih državah, ki zadevajo omenjeno Kvarner banko, TKB,
podjetja iz SAFTI-jevega kroga, slamnate in resnične gospodarje,
“zgodbo o uspehu z žalostnim koncem”, kot je Vojmir Tavčar leta
2011 podnaslovil svojo knjigo Polom.
Ker se te zamejske zgodbe močno prepletajo z matičnimi
stranpotmi, bo ob sodelavcih Mladike uvedel razpravo ekonomist,
publicist in raziskovalec arhivov prof. Rado Pezdir iz Ljubljane, ki je
v zadnjem obdobju odigral pomembno vlogo kot strokovni sodelavec
slovenske parlamentarne preiskovalne komisije o bančni luknji.
Razprava Bančne luknje v zamejstvu in matici bo v četrtek, 7. junija,
ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti 3 v Trstu.
Z Mladiko o bančnih luknjah
Na praznik Svete Trojice, v nedeljo, 27. maja 2018, smo imeli v Barkovljah prvo sveto obhajilo. Lepo
in slovesno je bilo. Med mašo od 11. uri, ki jo je daroval msgr. Vončina, je deset otrok pristopilo k
obhajilni mizi. Ema, Corinne, Gloria, Emilie, Pietro, Danjel, Kevin, Matteo, Mattew in Christian so
oblekli ljudske noše, ki jih hrani domače društvo. Med mašo so sodelovali, brali prošnje, prinesli na
oltar darila, obnovili so krstne obljube ob prižganih svečah, za katere so poskrbeli starši. Na koru je
pel domači zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot, na orgle je igral pianist Max Zuliani. Vadil je
mesec dni s profesorjem Stefanom Bembijem in se zelo lepo izkazal, saj je spremljal celo mašo. Max
je prevzel mesto prof. Zudinija, ki je orglal za barkovljanski zbor 50 let in je nepričakovano umrl
pred Veliko nočjo. Po maši so bile na vrsti fotografije ob oltarju, nato smo vsi krenili v dvorano SKD
Barkovlje, kjer je deloval bar in kjer so starši ponudili veliko dobrot za otroke, sorodnike, pevski
zbor, prijatelje in domačine. Vse je potekalo praznično v veselje vsem, ki so sodelovali na ta dan.
Naj dodamo še to, da sta otroke pripravljala učiteljica Vera Poljšak in msgr. Franc Vončina. / PI
Foto Erik Kuret
pozna dovolj slovenskih pravljic
ali ne. Rdeča kapica pravilno od-
govori na vsa vprašanja, ki ji jih
zastavijo v zvezi s pravljicami o
Mačku Muriju, Pikiju Jakobu in
Kekcu. Rdeča kapica tako na kon-
cu dobi tudi bralno značko.
Otroci so imeli težko delo, kajti
skoraj vsi so zaigrali v dveh ra-
zličnih vlogah, eno vlogo so
imele samo Rdeča kapica, Wen-
dy in Alica, ki so nastopale v več
prizorih. K zelo uspešni predstavi
so prav gotovo pripomogli zelo
lepi kostumi, ki jih je sešila Mag-
da Križmančič. Režijo je podpi-
sala Lučka Susič, njena asistenka
je bila Anka Peterlin, na pomoč
so tudi že med vajami priskočili
Martina Sosič, Irena Merku', Lo-
renzo Mezzavilla in Urška Peta-
ros. Za koreografije med predsta-
vami je poskrbela Vida Petaros,
za luč in zvok pa je bil zadolžen
Erik Geletti, ilustracije za projek-
cije je narisala Elena Agostini.
Po zelo uspešni in dobro obiska-
ni premieri bodo otroci nastopili
še za sošolce: v torek, 12. junija,
jih čakata namreč še dve jutranji
predstavi, ko bodo nastopili za
osnovne šole iz Repna, Bazovice
in z Opčin.
UP
Prvo sv. obhajilo v Barkovljah
Aktualno7. junija 201812
TAKI SMO (40)Katja Ferletič
Zrcalce, zrcalce na steni povej,...
“Nehajmo gledati na naše gube, kot da bi
bile najhujša nevarnost. Gube so dokaz, da
nam je v življenju uspelo premostiti marsi-
katero težavo. To so naše brazgotine”. Tako
je odgovorila znana italijanska igralka in
prelepa ženska Monica Bellucci v intervjuju,
ki ga je pred kratkim imela za revijo Vanity
Fair. Za triinpetdesetletno Belluccijevo, ki je
pravkar posodila svoj obraz za reklamiranje
proizvodov za osebno nego znamke Nivea,
je najbolj pomembno posredovati potrošni-
kom ideal lepote, ki se s staranjem ne kvari,
pač pa se spreminja. V resnici večina navad-
nih žensk, ki niso lepotice z velikega platna,
bi najraje svoj obraz in svoje telo popolno-
ma prestrukturirale in se takoj po petdesetih
(in še prej) zatekle k plastičnemu kirurgu.
Stres sodobnega življenja, pomanjkanje
spanja in
počitka, pa tu-
di hormonske
spremembe,
izpostavlje-
nost ultravijo-
ličnim žarkom
in one-
snaženemu
okolju prive-
dejo do
predčasnega
staranja kože.
Gube, gubice
in temni ma-
deži se pojavi-
jo na obrazu
in vratu, koža
ni več sijajna
in prožna. Koža se začne neizbežno starati
že po dvajsetem oz. tridesetem letu starosti.
Počasi izgublja napetost, postaja vse tanjša
in bolj suha ter se počasneje obnavlja, z leti
pa upada tudi njena zaščitna sposobnost.
Čeprav nismo še našli čudežnega izvira
večne mladosti, skušamo staranje kože
upočasniti, zato večina žensk in tudi
moških vedno bolj pogosto uporabljamo
kreme in mazila “anti-age” (proti staranju
kože). Pri izbiri kreme je pomembno razu-
meti težave naše kože. Na tržišču lahko naj-
demo polnila, serume, kreme in tretmaje,
ki temeljijo na naravnih snoveh, ki se lahko
popolnoma prilagajajo našim potrebam.
Kozmetične kreme in mazila so na voljo vse-
povsod: v lekarnah, parfumerijah in marke-
tih, vsebujejo “dobre” sestavine, z različni-
mi učinki, za vsako problematiko. Med glav-
nimi zavezniki v našem boju proti času je
gotovo hialuronska kislina, ki je eden od
glavnih elementov vezivnega tkiva in igra
osnovno nalogo ohranjanja prave stopnje
hidracije. Prispeva k vzdrževanju oblike,
čvrstosti in elastičnosti kože, deluje kot
močan vlažilec in pomaga obnoviti pravo
kompaktnost kože. Kreme navadno vsebu-
jejo tudi kolagenska vlakna, ki imajo spo-
sobnost zadrževanja velike količine vode in
s tem branijo kožo pred dehidracijo, vitami-
ne A, C in E, koencim Q10 in seveda glikol-
no kislino, ki poskrbi za globinsko čiščenje
in luščenje kože in je zaradi tega odlično
orožje tako proti aknam in gubicam. V koz-
metičnih salonih je boj proti gubam na še
višjem nivoju: visoko usposobljeno osebje
nas masira z različnimi “hi-tech” naprava-
mi, ki s svojim mehanskim delovanjem iz-
vajajo stimulativno masažo, ki lahko doseže
presenetljive rezultate v kombinaciji s koz-
metičnimi formulami. Znane igralke si lah-
ko privoščijo najrazličnejše terapije: od le-
potnih mask, ki vsebujejo sestavine rastlin-
skega izvora, kot je npr. kurkuma, do krio-
terapije in krem s polževo sluzjo ali kačjim
strupom. Če vsega tega ne bi bilo dovolj,
obstaja za vse tiste, ki so bolj hrabri in jim
denarnica to omogoča, še kirurški poseg.
Ljudje so pripravljeni potrositi tudi zelo ve-
like vsote denarja za ohranjevanje mladega
videza. Znanstvene raziskave dokazujejo, da
npr. v Italiji kupci zelo veliko denarja pora-
bijo za nakupovanje kozmetičnih izdelkov,
naj bodo to ličila, kreme ali maske, 16 % od
te vsote, pri-
bližno 1314
milijonov
evrov, je na-
menjenih sa-
mo proizvo-
dom za nego
kože, od teh
pa 587 mili-
jonov evrov
samo za kre-
me proti gu-
bam. Na sve-
tovnem nivo-
ju vlaga koz-
metična in-
dustrija ved-
no več
sredstev v
razvoj sektorja “anti-age”. Govorimo o in-
dustriji, ki je vredna 25 milijard dolarjev in
proizvaja tako nižjecenovne kot “elitne”iz-
delke. Razvoj tega sektorja je povezan s sta-
ranjem prebivalstva, saj raziskave dokazuje-
jo, da bo do leta 2050 tretjina svetovnega
prebivalstva starega nad 60 let (37 % na
evropski ravni). Sivolasi državljani postajajo
“ključni potrošniki” z visokim finančnim
potencialom, ki ga bodo vlagali v proizvode
s specifičnimi funkcijami za preprečevanje
staranja.
Vsi (ali skoraj) si želimo ostati čim dlje mla-
di, vse bolj nas straši čas, ki nosi na kožo
madeže in gube, naravne spremembe, ki
nas spremljajo v starost. Naj nas tolaži dej-
stvo, da sposobnost izražanja čustev, zaradi
katere smo bolj komunikativni do drugih
in povečujemo našo empatijo, prehaja tudi
skozi naše gube in gubice okoli oči in ust,
ki pridejo do še večjega izraza, ko se smeje-
mo. Zato, čeprav sploh ne verjamem Belluc-
cijevi, ki pravi, da jo gube ne skrbijo, in se
verjetno vsak dan razjoče, ko opaža, kako
njena lepota usiha, se pa spomnim na drugo
čudovito, pristno, neponarejeno italijansko
igralko Anno Magnani, ki je vedno trdila,
da je najbolj pomembno ne imeti “brazgo-
tin na možganih”. Magnanijeva bi se po-
smehovala boju proti staranju, ki je simbol
sodobne družbe. Svojemu maskerju je nam-
reč nekoč odločno ukazala: “Pusti mi na
obrazu vse gube. Naj se jih vidi, niti ene mi
ne zakrij! Celo življenje sem se trudila, da
sem si jih zaslužila”! 
Vsakoletna sv. maša ob grobišču pod Krenom
“Da se nikoli ne bi ponovila takšna
tragedija in zločin!”
  b grobišču pod Krenom
je bila v soboto, 2. juni-
ja, obletna maša za
žrtve revolucionarnega nasilja.
Somaševanje je vodil novo-
meški škof Andrej Glavan, ki je
poudaril, da je spominjanje po-
trebno, da se nikoli ne bi pono-
vila takšna tragedija in zločin.
Prosil je tudi za duha sprave v
srcih teh, ki so zagrešili smrt
žrtev, in v srcih njihovih duhov-
nih naslednikov.
Glavan je v nagovoru pri
maševanju v Kočevskem rogu
povojne izvensodne poboje oce-
O nil kot “strašen zločin zato, kergre za poboj, ki so ga zagrešiliSlovenci nad svojimi brati in
drugimi žrtvami, ki so se
skušale umakniti pred krutim
maščevanjem revolucionarjev”.
Ti poboji so Slovenijo spreme-
nili v eno samo grobišče, je de-
jal in nadaljeval, da se pod Kre-
nom zbirajo, “da bi molili in z
molitvijo odpirali oči za resnico
in potrebnost sprave”.
Dodal je, da se vseh teh žrtev ne
spominjajo, ker bi v sebi gojili
sovraštvo do kogarkoli, ali da bi
hoteli podaljševati spor v naro-
du ali celo mislili na maščevan-
je.
Spomnil se je tudi vseh, ki mo-
rajo v katerem koli času in kraju
prenašati zapostavljanje, nera-
zumevanje in krivice. “Koliko
sramotenja in krivic so doživlja-
li s strani revolucionarnih zma-
govalcev ne le pobiti, ampak tu-
di potomci pobitih, ker so mo-
rali poslušati očitke o očetih,
narodnih izdajalcih, čeprav so
nosili v srcu veliko večjo ljube-
zen do slovenske domovine kot
pa njihovi revolucionarni na-
sprotniki”, je izpostavil.
Ob koncu svojega nagovora je
Glavan opozoril na spravo, ki so
jo dosegli evropski
narodi, in ob tem
primeru ugotovil,
da le Slovenci “te-
ga ne zmoremo za-
radi zakrknjenosti
mnogih, ki še da-
nes odobravajo
poboje”.
Zaradi teh je govor
sklenil s prošnjo,
“prosimo pa tudi
za duha sprave v
srcih tistih, ki so
zagrešili smrt
žrtev, ki se jih spo-
minjamo, in za du-
ha sprave tudi v
srcih vseh njihovih duhovnih
naslednikov”.
Po maši je Nova slovenska zave-
za pripravila krajši kulturni pro-
gram.
Po podatkih Slovenske škofov-
ske konference grobišče pod
Krenom simbolno predstavlja
številna druga grobišča po vsej
Sloveniji, prvo spravno slove-
snost pa je tam 8. julija 1990 ob
udeležbi več kot 30.000 verni-
kov vodil tedanji ljubljanski
nadškof metropolit Alojzij
Šuštar.
Namen srečanja je molitev za
pokojne, spravo in odpuščanje
med slovenskim narodom, v
Kočevski rog pa skoraj tri dese-
tletja tradicionalno prihajajo
svojci pobitih vojnih ujetnikov,
ki so jih zavezniške angleške sile
leta 1945 vrnile iz avstrijske Ko-
roške.
Od ustanovitve novih sloven-
skih škofij leta 2006 grobišče
leži na območju novomeške
škofije, pred tem pa je sodilo v
območje ljubljanske. Kapelo v
Kočevskem rogu je leta 2005
skupaj s skupino umetnikov iz
Centra Alleti v Rimu umetniško
opremil jezuit Marko Ivan Rup-
nik.
Po podatkih Nove slovenske za-
veze obletne maše pod Krenom
ob osamosvojitveni vojni leta
1991 jim ni uspelo pripraviti, od
leta 1992
naprej pa jo
pripravljajo
neprekinje-
no.
Kot ugota-
vljajo in
predvideva-
jo zgodovi-
narji, naj bi
v Kočev-
skem rogu
na sedmih
grobiščih
končalo do
30.000 žrtev
medvojnih
in povojnih
zunajsodnih pobojev, največ,
15.000 do 20.000, pa v breznu
pod Krenom.
Po grobih ocenah nekaterih vid-
nejših obiskovalcev obletne
maše se te prireditve zadnja leta
udeležuje do 2000 ljudi.
Anna Magnani
Praznovanje v sklopu Snovanj SCGV Emil Komel
Z Ladjico na 30-letno pot
  a se bomo z Ladjico res
podali na “30-letno
glasbeno pot”, kot je
pisalo na vabilih, je vsem po-
slušalcem postalo jasno v tre-
nutku, ko so, v soboto, 2. junija
2018, stopili v dvorano sedeža
devinskih zborov, ki se je tokrat
spremenila v vagon prav po-
sebnega vlaka. Kmalu so po
hodniku na oder s kovčki in
nahrbtniki, odpravljeni za pot,
prihiteli tudi pevci, strojevodja
je zapiskal in šli smo.
Pot se je vila skozi pet postaj, na
vsaki pa so nam otroci povedali
kaj zanimivega: o začetkih de-
lovanja, o glavnih mejnikih, o
razvejenem delovanju zbora, ki
tudi s poletnimi delavnicami
in lutkovnim abonmajem skrbi
za čim bolj celostno rast otrok
v Devinu in okolici, ter o doga-
janju v zadnjem desetletju.
Med potjo so nam s sokom in
piškoti postregle celo hostese.
Pripoved otrok so lepo dopol-
njevale stare fotografije, ki so se
vrtele v ozadju ob pripovedih
približno 15 nekdanjih pevcev,
ki so zvočnim zapisom zaupali
svoje spomine na Ladjico: na
malice pred vajami, na nogo-
D metne tekme na borjaču, pa nakončne prireditve, na prve pe-smice, ki jih spremljajo še da-
nes, zabavne upevalne vaje,
banse, na nastope v srajčkah in
krilcih z nepogrešljivo značko.
Med potjo seveda ni zmanjkalo
časa niti za pesem: otroci so za-
peli kar devet pesmic, tako ljud-
skih (Izidor ovčice pasel, Srečali
smo mravljo, Marko skače) kot
umetnih (Spalni vlak, P. Quag-
giato, Babica vse ve, T. Habe,
Kekčeva pesem, M. Kozina, Sra-
ka Pepka, J. Olaj, Kosilo, A. Vo-
dopivec, Skupaj lažje rastemo,
B. Grabnar). Na klavir je 12
pevcev, starih med 6 in 11 let,
spremljala Barbara Corbatto,
včasih pa tudi gojenci Sloven-
skega centra za glasbeno vzgojo
Emil Komel iz devinske po-
družnice. Glasbena šola že dol-
go let uspešno sodeluje z
otroškim zborom, predvsem
ob končnih prireditvah, ko
zaživijo glasbene pravljice. Tudi
tokrat je bilo tako, dogodek pa
je bil uvrščen tudi v niz koncer-
tov Snovanja, ki ga SCGV Emil
Komel vsako leto snuje skupaj
z Arsatelierjem. Učenci klavirja,
kitare, klarineta in harmonike
so predstavili tudi pet skupin-
skih ali individualnih instru-
mentalnih točk, nastopili pa so
tudi na Orffovem instrumenta-
riju.
Na koncu so na vrsto prišli
voščila in čestitke. Otrokom so
čestitali Devinski mladinski
krožek, ravnateljica SCGV Emil
Komel, Alessandra Schettino,
predsednik MoPZ Fantje izpod
Grmade, Igor Antonič, v imenu
KD Igo Gruden Vera Tuta ter v
imenu občinske uprave, ki je
dogodku namenila tudi pokro-
viteljstvo, Massimo Romita. Da
Ladjica že 30 let uspešno pluje
in malim pevcem približuje
svet glasbe,
društvene-
ga delovan-
ja pa tudi
slovenske
kulture,
ima ned-
vomno naj-
večje zaslu-
ge zboro-
vodkinja,
učiteljica
Olga
Tavčar, ki je
tudi tokrat
podpisala
tudi zami-
sel in režijo
prireditve
in so se ji
starši in
otroci
srčno zah-
valili. Po-
sebna zah-
vala je šla
tudi učitel-
jici kitare in pouka o glasbi,
Marji Feinig, ki je bila koordi-
natorka te prireditve. Poleg nje
so gojence pripravili še Barbara
Corbatto (klavir), Tomaž Škam-
perle (klarinet) in Mirko Ferlan
(harmonika).
Z otroško radoživostjo in s
čustvi prepleten večer se je se-
veda končal z nepogrešljivim
druženjem, OPZ Ladjici pa, ta-
ko kot zadnja izmed intervju-
vanih nekdanjih pevk, pojemo
“oj le naprej, oj le naprej”!
LT
Slovenija 7. junija 2018 13
MePZ Podgora je s pesmijo počastil p.
Stanislava Škrabca
Mešani pevski zbor Podgora je na binkoštno nedeljo, 20. maja 2018,
obogatil večerno sv. mašo v cerkvi Gospodovega oznanjenja Mariji na
Kostanjevici. Ob orgelski spremljavi Uroša Ceja in pod vodstvom Petra
Piriha je med drugim zapel pri darovanju Sanctus – Benedictus, Agnus
Dei iz Maše očetu Bogomirju Mirka Špacapana, za obhajilo pa Čakam
te S. Jericija in O zveličavna hostija J. Gruberja. Ob koncu se je po
cerkvi razlila pesem O pridi Stvarnik Sveti Duh. Sv. maši je sledil koncert,
s katerim se je podgorski zbor poklonil p. Stanislavu Škrabcu (1844-
1918), našemu največjemu jezikoslovcu, ob 100-letnici njegove smrti.
Mašniško posvečenje je Škrabec, rojen v Hrovači pri Ribnici na
Dolenjskem, prejel l. 1867. V Gradcu je študiral klasično in slovansko
jezikoslovje (1869-1872) in l. 1876 opravil profesorski izpit. Že od l.
1873 je bil nastavljen na Kostanjevico pri Gorici, kjer je poučeval na
notranji frančiškanski gimnaziji in tam ostal skoraj 43 let. Z
jezikoslovjem se je ukvarjal 58 let. “Naša slovenščina je eden najlepših
jezikov”, je poudarjal p. Škrabec. Nekoč je povedal tudi tole: “Napake
in norosti jezika bi se imele popravljati po šolah; žal da mnogi učitelji
sami ne vejo, kaj je prav in kaj ne”. Njegove misli so aktualne tudi
danes! Za uvod v nedeljski koncert je zbor izbral Vodopivčevo
Kostanjeviški Mariji v priredbi Petra Piriha. V programu, ki je obsegal
deset pesmi, so se oglasile še druge Marijine, pa tudi domoljubni
Slovanska pesem Stanka Premrla in Slovenija Petra Piriha. / IK
V cerkvi na Kostanjevici
Državni poglavar Borut Pahor se zavzema za hitro oblikovanje nove vlade
Slovenska demokratska stranka z Janezom
Janšo zmagovalka parlamentarnih volitev!
  o dolgi predvolilni
kampanji, v kateri so
predstavniki političnih
strank pretežno ponavljali
že znane probleme in
dileme, s katerimi se sooča
Slovenija, tisti iz vladajoče
koalicije pa strnjeno izvajali
gonjo zoper opozicijskega
voditelja Janeza Janšo, je
bila volilna nedelja, kot
praznik demokracije,
vsebinsko jasna in stvarna.
Na predčasnih
državnozborskih volitvah je
devet političnih strank,
med 25 sodelujočimi,
doseglo predpisani prag
podpore, tako da so lahko
izvolile svoje poslance. Pri
tem pa so nastala
presenečenja v obeh
ideološko-političnih
opcijah slovenskega
parlamentarnega sistema.
Na volitvah je prepričljivo
zmagala Slovenska
demokratska stranka
predsednika Janeza Janše, ki
P je dobila okoli 25odstotkov glasovvolivcev, ki so se
udeležili volitev. Na
drugo mesto se je
uvrstila Lista Marjana
Šarca z okoli 13-
odstotki glasov.
Sledijo Socialni
demokrati, Stranka
demokratičnega
centra in Levica, vsaka
z okrog 10-odstotno
podporo volivcev.
Preseneča veliko
nazadovanje stranke
DESUS, ki je prejela
zgolj 5-odstotno
podporo volivcev. T. i.
upokojensko stranko
je prehitela celo
stranka nekdanje premierke
Alenke Bratušek. Oba, torej
Karl Erjavec, predsednik
Desusa in zunanji minister,
in Alenka Bratušek, nista
bila izvoljena za poslanca
oziroma poslanko. Po
sedmih letih odsotnosti se
je v novo sestavo
parlamenta ponovno uvrstil
Zmago Jelinčič s svojo
Slovensko nacionalno
stranko. Volilna udeležba je
znašala okoli 52 odstotkov
upravičencev.
Zaradi neuspeha na
volitvah je odstopil
predsednik Slovenske
ljudske stranke, Marko
Zidanšek, odstop pa je
ponudil tudi Matej Tonin,
predsednik Nove Slovenije,
krščanski demokrati. Ta
stranka naj bi dobila
premajhno podporo
volivcev.
Slovenska demokratska
stranka bo v novi
sestavi parlamenta
imela 25 poslancev,
njen predsednik Janez
Janša pa se je v velikem
slogu znova uveljavil v
politiki in državi. Ko se
je zahvaljeval za
izvolitev in podporo, je
zahteval odločne
ukrepe države zoper
ilegalne begunce, ki se
domnevno v velikem
številu pripravljajo za
vpad v Slovenijo.
Pomenljive so Janševe
besede, “da bo
Slovenska demokratska
stranka tudi v prihodnje
delovala tako, da bo na prvo
mesto postavila slovenskega
človeka”.
Z volitvami pa postopek
oblikovanja novih koalicij
in vlade še ni končan.
Mandatar, ki bo prvi Janez
Janša, si bo moral pridobiti
podporo drugih strank za
koalicijo, ki bi oblikovala
novo vlado, to pa bi potrdil
Državni zbor v novi sestavi.
Če Janezu Janši to ne bi
uspelo, bo koalicijo in novo
vlado poskušal oblikovati
Marjan Šarec, ki je s svojo
stranko dosegel drugo
mesto na nedeljskih
volitvah.
Po volitvah še naslednji
premislek. Po precej
natančni oceni je kristjanov
na Slovenskem približno tri
četrtine vsega prebivalstva.
Dr. Ivan Klemenčič,
muzikolog in publicist, v
komentarju, objavljenem v
tedenskem magazinu
Reporter, navaja, da je imela
Slovenska ljudska stranka,
sicer najstarejša v Sloveniji,
pred začetkom druge
svetovne vojne podporo kar
70 odstotkov Slovencev.
Razmere so zdaj seveda
drugačne, močno
spremenjene, vendar
obstaja prepričanje, da bi
glasovi vernih ljudi glede na
njihovo število zadoščali za
zanesljivo zmago
demokratov na vseh
volitvah po osamosvojitvi
Slovenije.
Marijan Drobež
S 1. strani / Predstavitev Goriških pesmi
Stihe Ljubke Šorli prežarja velika ljubezen
  rav poeziji je zaupala vso
svojo bolečino in seveda
neomajno ljubezen do
svojega dragega Lojzeta, do svo-
jih otrok in do svojega teptanega
naroda, pa tudi do svojih učen-
cev, katerim je radovoljno poda-
rila veliko svoje življenjske moči.
Še zdaj se njeni nekdanji šolarji
spominjajo predvsem materin-
skega odnosa, s katerim je nežno
pristopala k njihovim srcem. Ob
dvajsetletnici njenega odhoda v
večnost je pri založbi Art izšla
nova zbirka njenih pesmi pod
naslovom Goriške pesmi. Že na-
slov razkriva, da se zbirka nave-
zuje na pesniško zbirko Tolmin-
ske pesmi, ki je izšla l. 2003 pri
založbi Branko. Le-to je uredil
Marijan Brecelj in vsebuje pesmi
iz prvih tridesetih let pesničine-
ga življenja. Tokratni urednik
zbirke je pesničin nečak Igor Tu-
ta, kateremu je ogromno pe-
sniško zapuščino svoje mame
zaupala njegova sestrična prof.
Lojzka Bratuž. Med to nepre-
cenljivo dediščino je naštel
1030 pesmi, od teh kar 233
sonetov (verjetno jih je napi-
sala največ od vseh slovenskih
pesnikov ali pesnic!). Za knji-
go je Tuta odbral še neobja-
vljene pesmi ali take, ki so bile
objavljene le v revijalnem ti-
sku, od Gorice do Južne Ame-
rike, in so nastale po selitvi
Ljubke Šorli iz rodne Tolmin-
ske v Gorico l. 1933, po poroki
z Lojzetom Bratužem. V
našem obsoškem mestu je na-
to ustvarjala 60 let. Novo zbir-
ko pesmi Ljubke Šorli sta na
zelo dobro obiskanem srečan-
ju v Knjižnici Franceta Bevka
v Novi Gorici, v ponedeljek,
28. maja 2018, ob častnem
pokroviteljstvu župana me-
stne občine Nova Gorica Mateja
Arčona, ob prisotnosti
podžupanje Mateje Zavrtanik
Ugrin in hčerke Ljubke Šorli,
prof. Lojzke Bratuž, predstavila
urednik zbirke Igor Tuta in prof.
Marija Mercina, avtorica sprem-
ne besede. Pomenljiv uvod v lepi
dogodek je bila pesem Ljubke
P Šorli Spominčice, ki jo je ugla-sbil Maks Strmčnik, zapela pa joje sopranistka Polona Kante ob
klavirski spremljavi Mirjam Fur-
lan.  (Okrog 30 glasbenikov je
uglasbilo pesmi Ljubke Šorli,
največ jih je seveda Lojze Bra-
tuž). Na srečanju so se besede zli-
vale s pesničinimi verzi, ki so jih
poleg omenjene sopranistke bra-
le Kaja Čelan, Vida Marjetica Fe-
guš, Pavla Hvalič, Greti Ličen, Ja-
na Rajh Plohl in Olga Šušmelj.
Skozi vse pesmi se pretaka tan-
kočutna duša Ljubke Šorli, celo
življenje hrepeneča po tisti lju-
bezni, ki ji je bila nasilno iztrga-
na.
Mercinova je uvodoma naglasi-
la, da se je Nova Gorica v prete-
klosti že izkazala kot vredna de-
diščine Ljubke Šorli, saj ji je med
drugim posvetila l. 2000 simpo-
zij, leta 2002 je izšel zbornik, l.
2013 pa so na Erjavčevi ulici, zra-
ven Lojzeta Bratuža, postavili
njen doprsni kip. Pri vseh treh
zamislih in uresničitvah so so-
delovali Slavistično društvo No-
va Gorica, Krajevna skupnost in
MO Nova Gorica. Ob 100-letnici
pesničinega rojstva je Univerza
v Novi Gorici priredila medna-
rodni simpozij v Kulturnem do-
mu v Gorici z naslovom Uporno
sem viharjem kljubovala.
Igor Tuta je razkril, da se je zami-
sel o novi zbirki porodila že l.
2003, ko so izšle Tolminske pe-
smi, na pobudo Marijana Bre-
clja, dolgoletnega garača v novo-
goriški knjižnici. Zdelo se mu je
prav, da se dopolni ta zbirka 60
pesmi, porojenih v objemu tol-
minskega planinskega sveta. Tu-
ta je povedal, da odbiranje pesmi
ni bilo lahko, ker je pesničin
opus, kot rečeno, ogromen. Vse
svoje pesmi je sicer prepisovala
v neki zvezček in jih tudi opre-
mila z datumom. To je nedvom-
no olajšalo delo. V pesniško zbir-
ko, ki je dvanajsta po vrsti – nje-
ne prve pesmi so “izšle” v ciklo-
stilirani domači izdaji v Tolminu
-, se je odločil, da uvrsti 95 nje-
nih pesmi, ki jih je navdahnilo
življenje v Gorici (čeprav jih je
našel 180!). Izmed teh je ena da-
tirana 1991, dve leti pred pe-
sničino smrtjo. To kaže, da je bi-
la Ljubka Šorli res zelo plodovita
pesnica. Pesmi je Tuta razdelil na
šest razdelkov. V prvem se pred-
stavljajo pod naslovom Goriške
podobe. Z njimi bralec se z mi-
slijo odpravi k modri Soči, ki je
tiha spremljevalka pesničine bo-
lesti, pa na Sabotin, v Goriška
Brda, ki so še posebno čarobna,
ko cvetijo češnje. V tem sklopu
je tudi zanjo nenavadna pesem,
ki jo je napisala za ansambel Loj-
zeta Hledeta l. 1974, o dekletu in
fantu, ki se odločata za skupno
pot. Za njimi nas v svoj veseli
vrvež ponese Otroški živžav. Tu
so radožive pesmice za otroke o
sejmu sv. Andreja, sinčki, prvem
zvončku, muci, maku, polžku, ki
mu ni mar za meje, in tudi hu-
domušna Šlik šlak. Pri pisanju le-
teh pesnica ni uporabila oblike
soneta, ki bi bil neprimeren za
otroško razigranost in neposred-
nost, je poudaril Tuta. V Dotiku
večnosti najdemo pesmi z reli-
giozno vsebino. Pesnica je izha-
jala iz verne družine, sama je tu-
di pela in orglala v tolminski cer-
kvi. Zaupala je v Boga in ga neiz-
merno ljubila. Morda pa se je ta
njena trdna vera malce zamajala
ob tako hudih preizkušnjah – to
je mogoče razbrati iz dveh obja-
vljenih pesmi -, a premagala je
to krizo ob misli na Marijo, ki so
ji ubili sina. Marija ji je bila opo-
ra, nanjo se je obračala v stiskah.
Posebno blizu ji je bila Svetogor-
ska Marija, kateri je posvetila več
pesmi.
Najbolj prepoznavna pri Ljubki
Šorli, ki jo Alojz Rebula imenuje
“primorski mit”, je seveda
njena ljubezenska lirika,
ki predstavlja višek njene-
ga ustvarjanja; pomislimo
le na njen sonetni venec
Venec spominčič možu na
grob. Pod razdelkom Lju-
bezen pod cipreso bo bra-
lec okusil to njeno vse
življenje trajajočo ljube-
zen do moža, ki je ostala
vseskozi enako živa. Še
eno leto pred smrtjo je na-
pisala zadnjo pesem svoje-
mu dragemu Lojzetu.
Naslov Težka pot miru raz-
kriva pesmi, ki so vezane
na zgodovinske dogodke,
tudi tiste tragične, ko je
pretrpela nečloveške mu-
ke v vili Bellosguardo v Trstu v
rokah mučitelja Collottija in nje-
gove bande, ali ko je bila zaprta
v taborišču v Zdravščinah; stihe
je namenila tudi mami v pre-
gnanstvu v Južni Italiji.
Priložnostne pesmi, stkane ob
raznih okroglih obletnicah, bo
bralec našel pod naslovom Za-
kladi duha.
V vseh pesmih Ljubke Šorli sveti
svetla luč ljubezni, ki v pesničini
duši ni nikdar ugasnila, niti v na-
jhujših časih njenega življenja.
Pesniško zbirko Goriške pesmi je
z rahlimi akvarelnimi impresija-
mi opremil goriški slikar Andrej
Kosič, ki je že ilustriral njene Tol-
minske pesmi. Šorlijevo in Ko-
siča vežeta tankočutnost in
nežnost umetniškega izraza. Tol-
minske pesmi so bile odete v
platnico modre barve jasnega
gorskega neba, je pojasnil Tuta,
Goriške pesmi pa v barve sma-
ragdne Soče.
Prof. Marija Mercina je spremno
besedo v knjigi Goriške pesmi
končala z besedami: “Ljubka
Šorli je s svojim pesniškim de-
lom pomembna pričevalka tega
krutega obdobja naše preteklo-
sti, istočasno pa v svojih pesmih
izpričuje trdno prepričanje o pra-
vičnejšem in lepšem svetu, ki naj
temelji na svetopisemskih vred-
notah Vere, Upanja in Ljubezni”.
Janez Janša
Aktualno7. junija 201814
NATUROPATSKI NASVETI (201)Erika Brajnik
Utrujenost in pomanjkanje energije - naturopat-
ske rešitve
Vsak drugi, ki prestopi prag moje sprejemnice in
pride na naturopatski pregled zaradi različnih
težav, neplodnosti, diabetesa, debelosti, psoariaze
itd., mi zraven potoži še, da je utrujen!
Utrujenost in pomanjkanje energije sta težavi, ki
občasno pestita vsakogar izmed nas. Nekateri pa
zapadejo v kronično
utrujenost in takrat
se sploh ne prepoz-
najo več. Tarnajo, da
ničesar več ne zmo-
rejo, da životarijo. Ko
se vrnejo iz službe, so
samo še za v posteljo.
Nimajo energije niti
za druženje s prijatel-
ji niti za otroke ali
šport. Tako se kako-
vost njihovega
življenja bistveno po-
slabša.
Pa poglejmo, kako do pomanjkanja energije sploh
pride in kako pri tem lahko pomaga naturopat.
Ena izmed zelo uporabnih metod v tem primeru
je iridologija. To je veda, ki s pomočjo analize šare-
nice, beločnice in zenice naturopatu pomaga raz-
brati, koliko primarne vitalne energije ima posa-
meznik glede na svojo gensko zasnovo. Nekdo je
ima lahko veliko; to pomeni, da je bila mati nara-
va z njim radodarna. Ko tak človek zboli, se lahko
tudi zelo hitro pozdravi.
Primer očesa z močno poudarjeno primarno vi-
talno energijo.
Kdo drug pa ima malo primarne energije, saj mu
jo je mati narava dodelila manj kot v prejšnjem
primeru. Tak človek mora vse življenje paziti na
to, kako se prehranjuje, saj sicer takoj zboli.
Primer očesa z manj poudarjeno primarno vital-
no energijo.
Ne glede na to, kako radodarna je bila z nami mati
narava, lahko na dvig primarne energije vplivamo
s primernim življenjskim slogom, dobrimi delov-
nimi navadami, red-
nim ukvarjanjem s
športom, še zlasti pa s
pravilno prehrano.
Primarno energijo to-
rej lahko ojačimo,
lahko pa jo tudi ošibi-
mo. To je fenotipsko
in tudi o tem priča
naše oko.
Ko naturopat ugotovi,
kje je “zaškripalo”, kje
oseba dela napake, ta-
krat mu lahko svetuje,
kako izboljšati življen-
jske navade, da bo utrujenost zapustila telo.
Naj navedem nekaj primerov.
Ta iris nam pove, da je oseba zelo nemirna. Po
vsej verjetnosti ima težave z nespečnostjo. Na
južnem delu irisa so znaki sluzi. S pravilno pre-
hrano, kopelmi iz njivske preslice in ustreznimi
cvetnimi esencami, ki pomirijo strah - saj tako
razžarjena zenica govori samo o strahu -, se človek
umiri in bolje spi. Ko dobro spimo, se telo lahko
regenerira in smo posledično čez dan manj utru-
jeni.
/ dalje
www. saeka. si
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail zadruga.gm@gmail.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev 
v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 5. junija 2018, ob 13. uri
NA BOŽJO POT ŠE MALO NAOKROG (12) Mariza Perat
Omenjeno je že bilo, da
je najštevilnejša skupina
slovenskih beguncev
prispela v Argentino ta-
koj po drugi svetovni
vojni. Za namestitev
mnogih teh beguncev
ima neprecenljive zaslu-
ge msgr. Janez Hladnik,
o katerem so se upra-
vičeno izrazili, da je
“vsem postal vse”. Tako
je mnogo pripomogel,
da se je v predmestju Buenos Airesa ustanovilo
naselje Lanus – Slovenska vas. Tu si je mnogo slo-
venskih begunskih družin postavilo svoje domo-
ve, kar je v izdatni meri pripomoglo, da so bili
med seboj vsi bolj povezani in niso tako zelo
občutili domotožja.
Prav tako je msgr.
Hladnik pomagal pri
nastanitvi novodošlih
duhovnikov – begun-
cev. V Buenos Airesu
so bile že pred drugo
svetovno vojno pri-
sotne tudi slovenske
šolske sestre. Pri njih
je nekaj časa imelo se-
dež uredništvo revije
Duhovno življenje.
Slovenska skupnost v
Argentini ima tudi
več kulturnih domov.
Osrednji dom je v
Buenos Airesu. Tu je
Slovenska hiša, ki je
središče kulturnega in
verskega življenja ar-
gentinskih Slovencev. V njenem sklopu stoji cer-
kev, posvečena Mariji Pomagaj. Cerkev je bila po-
svečena maja 1974. V Lanusu – Slovenski vasi – je
Dom, poimenovan po msgr. Janezu Hladniku.
Po njem je poimeno-
vana tudi ena izmed
ulic. Cerkev je tu po-
svečena Mariji Kraljici,
postaviti pa jo je dal
msgr. Hladnik. Upra-
vljajo jo slovenski laza-
risti.
V Slovenski vasi najde-
mo tudi Vincencijev
dom za ostarele. Tu so
več let delovale slo-
venske Marijine sestre.
Slovenci v Argentini imajo svoje revije, svoje knji-
ge in svoje organizacije. Predvsem je tu krovna
organizacija Zedinjena Slovenija, ki izdaja tednik
Svobodna Slovenija. Zelo pomembna
kulturna ustanova je Slovenska kulturna
akcija. Ta prireja kulturne večere, razstave
in podobno, izdaja pa tudi knjige, med-
tem ko za verski tisk skrbi Slovensko
dušnopastirstvo. To izdaja tudi revijo Du-
hovno življenje. V preteklosti je tu delo-
valo še Baragovo misijonišče, ki je izda-
jalo tudi knjige.
Iz vsega povedanega je dovolj jasno raz-
vidno, da je slovenska skupnost pod
Južnim križem v okrilju Lujanske in Brez-
janske Marije v polni meri ohranila vero
in jezik svojih prednikov.
Viri: Hladnik Janez: Od Triglava do An-
dov, Izdala Goriška Mohorjeva družba 1978; Za-
letel Vinko: Po Afriki in Južni Ameriki, Družba
sv. Mohorja v Celovcu 1971; Podatki: Kremžar De
Luisa Lučka, Knjižnica Dušana Černeta, Trst; Re-
vija Duhovno življenje.
/ konec
Cerkev Marije Kraljice v Slovenski vasi
Brezjanska Mati Božja
Msgr. Janez HladnikG. Jože Kastelic
Lujanska Mati Božja
  Bogat koncert ob koncu sezone
Pevska  zaobljuba
zvestobe domači zemlji
NABREŽINA 
  prejšnji številki Novega
glasa smo na kratko po-
ročali o doživetem zbo-
rovskem dogodku, ki smo mu bi-
li priča v Nabrežini v soboto, 26.
maja, vendar je bil to za Na-
brežino, in menimo tudi za širšo
okolico, tako pomemben dogo-
dek, da mu je vredno nameniti
nekaj več besed.
Dogajanje je znano. Pevski zbori,
ki delujejo v SKD Igo Gruden, so
pod pokroviteljstvom Slovenske
prosvete in Zveze slovenskih kul-
turnih društev ob koncu sezone
proslavili tri pomembne obletni-
ce, 50-letnico ustanovitve MoPZ
Igo Gruden, 45-letnico ustano-
vitve Ženskega zbora Igo Gruden,
ki že vrsto let v glavnem delujeta
v mešani zasedbi in ki ju je usta-
novil domačin, ugledni glasbe-
nik in zborovodja Sergij Radovič,
ob tem pa še 10-letnico dekliške-
ga zbora Igo Gruden, ki ga vodi
Mirko Ferlan. Dekleta so se pred
kratkim vrnila z zborovskega tek-
movanja v Neerpeltu z odlično
uvrstitvijo na najvišjem mestu.
Kot je uvodoma poudarila pred-
sednica SKD Igo Gruden Mariza
Škerk, je 50 let neprekinjenega
delovanja pomemben mejnik.
Hvaležno se je spomnila vseh
zborovodij, ki so v minulih petih
desetletjih skrbeli, da se je več kot
stoletna pevska tradicija v vasi
nadaljevala in nadgrajevala. S
čustvi in spomini nabite misli je
o “svojem zboru” jubilantu spre-
govorila tudi senatorka Tatjana
Rojc, ki je še zlasti poudarila, ka-
ko so se v društvenih prostorih,
ki jih je krasilo tudi geslo Pesem
V je duša naroda! , oblikovale in ra-stle številne generacije mladih izNabrežine in okoliških vasi. Sle-
dilo je še nekaj krajših čestitk, na-
to pa je lahko stekel bogat in pre-
mišljen program, ki je nagovoril
številno občinstvo, ki je napolni-
lo dvorano.
V prvi vrsti so organizatorji kon-
certa potrdili, da pri SKD Igo
Gruden skrbijo za pevski na-
raščaj, saj je Mirko Ferlan nasto-
pil z OPZ Pedpedi in z odličnimi
devetimi dekleti Mladinske pev-
ske skupine. Z zahtevnimi pesmi-
mi jih želi zborovodja že v zgod-
njih letih vokalno in interpreta-
cijsko usmerjati. To vokalno in
glasbeno delo Ferlan nadgrajuje
z Dekliškim zborom, ki povezuje
dekleta s širšega občinskega ob-
močja. Ferlan s svojimi tremi
zbori postavlja nove temelje na-
brežinski zborovski kulturi, ki jo
je na večeru s svojim doživetim
nastopom potrdil MePZ Igo Gru-
den, ki ga že vrsto let vodi Janko
Ban. Zbor, kot so povedali,
doživlja zadnja leta osip pevcev,
vendar vztrajno in redno vadi,
nastopa ter z izbranimi programi
tudi pozorno obeležuje glasbene
in druge kulturne obletnice in
dogodke.
Kot je poudarila Živka Persi v
krajšem nagovoru, ob podelitvi
Gallusovih značk in priznanj
pevkam in pevcem Dekliškega
zbora in mešanega zbora, je po-
membno, da tudi s takimi priz-
nanji izrazimo hvaležnost vsem
in pozornost do vseh, ki zvesto
vztrajajo pri zborovski dejavno-
sti. Posebno častno priznanje je
tako prejel tudi Martin Venier, še
edini aktiven pevec izmed usta-
novnih članov MoPZ Igo Gru-
den, ki je s svojim solo nastopom
v Boštjančičevi priredbi pesmi
Zabučale gore potrdil, da je
odličen pevec in duša sedanjega
zborovskega dela v Nabrežini. To
je izpričal tudi z izjavo za krajši
film o zgodovini zbora. Imenit-
no sta ga sestavila Antje Gruden
in Gabrijel Milič, ki sta tudi ugla-
jeno povezovala ves večer. Prav
omenjeni filmski posnetek je še
kako očitno potrdil, da so zbori
živi organizmi, ki doživljajo rasti
in padce, a so istočasno nadvse
pomembni dejavniki prosvetne-
ga in kulturnega življenja v ne-
kem kraju, kot je na svojski način
izpostavil tudi prisoten dirigent
in skladatelj Adi Danev, ki je tudi
sam več let vodil nabrežinski
zbor.
Priložnostni jubilejni mešani
zbor, ki so ga sestavljali sedanji
in nekateri nekdanji pevci in pev-
ke nabrežinskih zborov, je ob
koncu večera s svojim nastopom
pod vodstvom Janka Bana po-
trdil, da je v Nabrežini velik pev-
ski potencial. Ganljiv pa je bil ko-
nec, ko so na oder stopili še otro-
ci in dekleta in so skupaj, kot
himno, zapeli Maličevo uglasbi-
tev Grudnove pesmi Sinku. Mo-
gočnemu zboru na odru smo se
stoje pridružili tudi poslušalci in
skupaj s pesmijo potrdili, da se
zavedamo dragocenega sporočila
te pesmi in da se želimo za svojo
zemljo, jezik in pesem “boriti še
naprej”.
L. T.
Foto Damjan Gerl
Aktualno 7. junija 2018 15
S 1. strani
Middle class
  edtem ko pišem te
vrstice, se v Italiji doga-
ja institucionalna in
zgodovinska kriza, kakršne še ni-
smo doživeli in ki je prezrla in ra-
nila voljo volivcev in povzročila
nezadovoljstvo celotnega naro-
da. Saj ne verjamem, da se lahko
položaj Italije v kratkem
izboljša, ampak vseeno.
Vladni program, ki sta ga
predlagali po dolgem in,
zdi se, resnem delu, stran-
ki, ki sta prejeli na zadnjih
parlamentarnih volitvah
največ glasov, mi je bil de-
jansko všeč, tako kot je bil
všeč večini Italijanov.
Predvsem vsem tistim, ki
sta jih kriza, pa naj si bo
resnična ali namerno
uprizorjena, in vse večji
davčni pritisk spravila na
kolena. A njihov program
ni bil všeč Evropi in ban-
kam. Zato bomo spet do-
bili neizvoljeno, tehno-
kratsko vlado.
Tako hudo kot zdaj men-
da že dolgo ni bilo. Vsaj
tedaj ne, ko smo si lahko
z delavsko ali uradniško
plačo, s plačo, ki je nekako
pripadala srednjemu ra-
zredu, lahko privoščili
udobno, pa čeprav ne raz-
košno življenje. Udobno
in skoraj brezskrbno, saj je
bila varna služba zagoto-
vljena vsakomur, pogodba traj-
na, prihodnost pa jasna in na do-
segu roke. To so bili tisti časi, ko
so si vse italijanske družine lahko
privoščile avto, počitnice, kakšno
večerjo s prijatelji in predvsem
brezskrben in optimističen po-
gled na svet.
Sicer v mojem zgodnjem
otroštvu ni bilo tako. Ne morem
trditi, da je bilo lahko, niti tega
ne morem trditi, da sem se rodila
v družini, v kateri sta vladala izo-
bilje in sreča. Prva leta nam je šlo
težko, starši so zaradi pomankan-
ja dela v Trstu najprej prosili za
vizum za Kanado. Dobili smo ga
in skoraj bi se odselili s trebuhom
za kruhom, ko je zmagala tista
ljubezen do doma, do rodne
zemlje, ki je zakoreninjena v vsa-
kem izmed nas. Da smo imeli vi-
zum za Kanado, sem izvedela
M šele, ko sem bila že odrasla, vsrednjih letih, podzavestno pasem že kot otrok ljubila severna
prostranstva, gozdove in divjino.
Žal mi vse to ni bilo usojeno.
Živeli smo skromno, pozimi me
je zeblo, poleti nas je na srečo
hladil prepih. Živeli smo v bloku,
v hišah, ki jim v Trstu pravijo “ca-
se popolari”, ljudske gradnje. Ni-
koli nisem bila oblečena po zad-
nji modi, mama mi je največ sa-
ma šivala. Spominjam se, da sem
bila v prvem razredu nižje sred-
nje šole, tedaj, ko se začno dekli-
ce že spogledovati s fanti in so za-
radi tega veliko bolj pozorne na
svojo zunanjost, potrebna nove-
ga plašča. Ker smo bili revni, smo
dobili bon. Plašč bomo vzeli pri
Godini, mi je ponosno povedala
mama, saj je bila tedaj Godina
ena najbolj znanih in cenjenih
trgovin z oblačili. Vstopili sva mi-
mo izložb, zvedavo sem pogledo-
vala po plaščih in sanjala o barvi
in kroju. Pripravljala sem se, da
bom izbirala. Ko je mama proda-
jalki pokazala bon, pa nas je ta
pospremila v stranski oddelek in
nam pokazala nekaj plaščev, ki
so tam viseli že od pamtiveka in
čakali na revne otroke, kot sem
bila jaz. Primeren za mojo veli-
kost je bil le eden izmed teh, sve-
tlo zelen, grahaste barve, nekoli-
ko kosmat in z gromozansko ve-
likimi gumbi. Grd, ogaben. Po-
meri ga, mi je ukazala mama, jaz
pa sem molče ubogala in požira-
la solze. Ko sem se pogledala v
ogledalo, me je bilo sram, a ma-
ma je bila zadovoljna, da bo plašč
topel in mi bo pozimi prijetno.
Toliko stavkov sem imela na je-
ziku, tako rada bi
rekla, nočem ga, ne
bom ga nosila,
sram me je. A si ni-
sem upala, da ne bi
užalila mame.
Zvečer v postelji
sem zajokala in še
zdaj se spomnim,
kako težko mi je bi-
lo in kako sem se
sramovala, ko sem
v mestu gledala
svoj odsev v
izložbah in ogleda-
lih in ko so se mi
sošolci smejali, češ,
kje sem našla plašč,
ki ima barvo
smrdljivih zelenih
stenic.
Revščine mi je bilo
v mladih letih do-
volj, presedala mi
je. In sem zato, da
bi si lahko pri-
voščila pivo s prija-
telji ali izlet, začela
delati že v študen-
stkih letih. Delo mi
je bilo od nekdaj
všeč, sem namreč človek z
ogromno energije, ki težko mi-
ruje ali lenari. Nasmehnila pa se
mi je tudi sreča, prebrodila sem
revščino in se nekako dokopala
do spodobnega življenjskega
standarda. Doma nismo ravno
bogati, ni mi pa težko, ker sem že
od mladih let vajena, da
varčujem in pazim na dnevno
porabo. A vendar, zebe me ne
več, glede plaščev in oblek pa
sem toliko dozorela, da mi ne
povzročajo več težav, četudi so
zguljeni in ponošeni. Oblačim se
kar se da skromno in preprosto,
nobeni modi ne sledim, spozna-
la pa sem, da ni pomembno, ka-
ko je človek oblečen, ampak, kaj
se skriva pod obleko, pa naj bo še
tako skromna. Na značaj mislim,
na dušo. Kljub temu nam je do-
ma lepo, končno imam vrt, ki
sem si ga želela že kot otrok, in
gozdove, ki jih nisem nikoli iz-
sanjala. In končno potujem. Z
dna sem se povzpela do tistega
nižjega srednjega razreda, ki si
lahko privošči, da ne prosjači in
ne živi od državnega usmiljenja.
Ni bogastvo, je pa dostojanstvo.
Dostojanstvo, ki bi ga morali biti
deležni vsi.
Srednji razred. Middle class v an-
gleščini. To je tisti srednji razred,
o katerem je Aristotel pred 2300
let napisal, da je njegov obstoj bi-
stven za mir v družbi. Baje zato,
ker je tam, kjer je srednji razred
močan, manj možnosti za
družbene razkole. Za Marxa je
imel srednji razred precej negati-
ven prizvok, največkrat pa ga v
svojih spisih ni omenjal in ga je
enostavno prezrl. Srednji razred
je po definiciji tisti, ki je nekje
med proletariatom in buržoazijo.
Težko je opredeliti, kdo vse spada
vanj, dejstvo pa je, da srednji sloj
niso ljudje, ki enostavno života-
rijo iz dneva v dan, ampak
družine, ki si zaradi manjšega
presežka in finančne varnosti
lahko privoščijo nekaj več kot go-
lo preživetje. Lahko sanjarijo o la-
stni hiši, o druženju s prijatelji, o
potovanjih in udobnem življen-
ju. Obenem je srednji razred tisti,
ki si zaradi varnosti lahko pri-
vošči lagodnejše življenje, nekaj
več prostega časa, branja, izobraz-
be in seveda kritičnosti. Srednji
razred je razred, kamor spadajo
predvsem intelektualci, razred, v
katerem so največkrat nastali za-
metki vsakega upora, in razred
družbene kritike. Prav zato je ti-
stim, ki imajo oblast v rokah,
srednji razred v napoto in so ga
načrtno ali nenačrtno obsodili
na propad. Srednji sloj je tako v
Združenih državah kot v Evropi
vse bolj šibak in vse manj števi-
len. Veča se število revežev, tistih,
ki so na robu preživetja ali celo
pod robom preživetja in so zado-
voljni z vsakim majhnim grižlja-
jem, ki jim ga država prepusti.
Bolj so ljudje revni, manj so kri-
tični, bolj nasedajo obljubam in
piškotkom. In lažje si je seveda
priboriti njihove volilne glasove.
Drugače je samo na Kitajskem,
kjer srednji razred šele nastaja in
je vse bolj številen in močnejši.
Tam je seveda tudi kupna moč
državljanov v porastu in pro-
račun je krepko pozitiven.
/ str. 16
OBROBNOSTI
“Tako pač je”! je rekla znanka, ko sem med pogo-
vorom omenil, da mi je žal, ker mi ni uspelo iti
na pogreb prijatelja Maurizia, ki smo ga poznali
na Goriškem vsi ljubitelji likovne umetnosti. Pred
leti je redno obiskoval vsako goriško razstavo, pri-
hajal je tudi v slovenske razstavne prostore, sam
je tudi slikal, njegove abstraktne slike so že takrat
izražale trpljenje.
Tema ga je za vedno potegnila vase, zdravil se je v
psihiatrični bolnišnici, na Travniku sva se srečeva-
la, po navadi je prosil za cigareto, občasno sva spila
kavo skupaj, vedno slabše je šlo z njim, duševna
stiska je bila vse bolj grozna.
Nekega večera je pozdravil prijateljico v baru na
Travniku, šel v poznih urah domov, tam ogovoril
sosedo in ji mimogrede rekel, da se gre vreč v
Sočo. Svetovala mu je, naj gre spat, vajena je bila
njegovih stisk.
Našli so ga čez nekaj dni, skromni zapisi v dnev-
nem tisku v črni kroniki, le na družbenih om-
režjih sem izvedel, kdo se je utopil. Na poti domov
sem v avtu v mislih podoživljal zadnje srečanje z
njim, na Travniku, pravzaprav pri gospe Vesni,
pred predorom, kjer se je po navadi ustavil, včasih
spil kavo, pojedel sendvič, bil v mednarodni
družbi, ki se tam zbira. Odtrpel je svoje, tema ga
je vzela. Eno največjih skrivnosti je trpljenje, tisto
neznansko, ki ti zakrije svetlobo.
Prijatelj duhovnik, ki je daroval pogrebno mašo
za Mauriziom, mi je kasneje povedal, da niso de-
lali reklame za pogreb, da pa je bila cerkev sv. Igna-
cija prepolna.
Še enkrat sem ponovil, da mi je žal, ker nisem ve-
del za pogreb.
Tako blizu, tako daleč smo si.
V baru mi je prijateljica kasneje rekla, da je mislila,
da vem. Nisem.
Znanka je hotela še enkrat reči, da tako pač je, kot
reče vedno, ko ne ve, kaj naj bi rekla, ko sem se
mirno obrnil in ji rekel, da ni tako: “Ne sme biti
tako”!
Rad imam ljudi na robu.
Vse življenje živim na robu nečesa.
Obrobje mi je življenjski prostor, narodno, držav-
no, družbeno, umetniško, človeško obrobje, ved-
no le obrobje, periferija nečesa. Zato mi je blizu
papež Frančišek, ki nas kristjane pošilja na obrob-
je. Iskat naj gremo druge ljudi, tiste, ki živijo na
obrobju!
Maurizio je bil lepa oseba, včasih težek, kot so po
navadi težki hudi duševni bolniki, a včasih tako
pronicljiv, da je zabolelo.
Imel je krasen nasmeh.
Eden manj in vse manj nas je, ki se občasno zbe-
remo na razstavah. Znani goriški likovni umetnik
mi je pred dnevi dejal, da je nehal, že dolgo, pre-
dolgo ne proda ničesar, poiskal si je drugo delo,
zdaj pleska stanovanja in ne hodi več na razstave:
“Zadnja, ki sem jo imel, je bila samo priložnost,
da so ljudje pili in jedli, kar sem sam pripravil za
druženje po razstavi, drugega ni bilo. Niti moja
dela jih niso zanimala”.
“Bi kupovali tako, ne, da bi jim ti podaril”? sem
bolj sebi navrgel kot njemu.
In je šel z grenkim nasmehom po Gosposki ulici
naprej.
Mimo sta šli dve novodobni Goričanki, Arabki z
otroki, pet sta jih peljali, ena je bila tudi noseča.
Pomislil sem: “Ja, oni ne hodijo na razstave”.
Na poti domov sem sinu Luki v avtu rekel, da “mo-
rava zmoliti en Oče naš za prijatelja Maurizia, ki
so ga danes pokopali. Veš, bil je bolan in ni zmogel
več”. Ko sva odmolila, je Luka rekel, da sem zadnje
čase izgubil veliko prijateljev, sam pa sem mu z
roko pokazal žitno polje ob cesti: “Poglej to lepoto
plapolanja žita v vetru”!
Konec tedna sem moral v Zelarino, kjer se zbira-
mo odgovorni uredniki Državne zveze katoliških
tednikov FISC iz Triveneta na sestankih. Zelarino
je mestece pod Mestrami. Kdor se zadnje čase po-
služuje avtoceste, ki vodi iz naše dežele v Veneto,
ve, da je postala prava ruska ruleta: če imaš srečo,
prideš do Benetk v spodobnem času, ko se pa zgo-
dijo nesreče, le-teh je zadnje dni ogromno, si več
ur uklenjen v jeklen objem avtoceste.
Imel sem srečo, tik pred Zelarinom je več krožišč,
kot jih je tudi pri nas vse (pre) več, na enem sem
v kotu svojega očesa ujel lep prizor mlade arabske
mame, videl sem jo v hrbet, ki je hodila z dvema
otrokoma, na hrbtu sta nosila torbici. Veselo sta
čebljala ob njej in prešinilo me je, da se ta mama
vsak dan zanju žrtvuje, najbrž jih vodi iz oddaljene
vasi v Zelarino peš v šolo.
Revščino poznam zelo, zelo dobro iz prve roke.
In jo seveda zato tudi danes vidim.
Tisti, ki sam revščine ni doživel, živel, preživel, je
ne vidi.
V pogledu na arabsko mamo in njena dva fantiča
je bilo nekaj milega in istočasno strašljivega, mi-
lina je govorila o odnosu matere do otrok,
revščina vsega okrog njih pa je bila strašljiva.
In sem jezno pomislil na gospo med tridesetimi
in štiridesetimi leti, ki me je nejevoljno pogledala
isto jutro v veliki trgovini, ko sem hotel mimo nje.
Nisem razumel in sem se ustavil, meni se je mu-
dilo v Veneto, ona je pa prav lagodno in počasi
nakladala psička v voziček, še prej mu je seveda
spodobno postlala.
Ko sem končno le lahko šel mimo nje, je nekaj za-
sikala za mano, na blagajni sem plačal sendvič za
na pot in od prijazne prodajalke izvedel, da so mo-
rali pred časom nabaviti več vozičkov za pse.
“Eni vozijo pse v vozičkih v trgovino, drugi pa vo-
zijo otroke kilometre daleč peš v šolo”, sem po-
mislil jezen sam nase, ker sem nemočno sam pri
sebi ugotovil, da ima prav goriški duhovnik, pri-
jatelj, ko pravi, da je goriška prihodnost v rokah
tistih, ki imajo otroke. In to gotovo niso tiste Go-
ričanke, ki imajo pse namesto otrok.
Kolegu Danijelu sem osupel ob kavi pripovedoval
o vozičkih za pse in posebnih torbah za pse v
naših supermarketih, ko je mimo prišel zamorec
in naju zaprosil za drobiž.
Danijel je rekel, da to pozna že dolgo: “Se vidi, da
ne hodiš dosti po nakupih”.
Pripovedoval sem mu o Arabki z dvema otrokoma
na krožišču pred Zelarinom, dodal sem, da se mi
je zdelo, kot da vidim sebe pred več kot petdeseti-
mi leti, le s to razliko, da smo mi hodili sami več
kilometrov do šole.
In sem zlobno dodal, da bi mi bilo všeč, če bi eden
od dveh malih šolarčkov ob mami Arabki v
življenju postal zdravnik, da bi morda zdravil tisto
oholo gospo, ki se je zmrdovala nad mano, ker
sem hotel mimo nje, ko je ona nakladala v voziček
svoje razvajeno ščene.
“Pa misliš, da ne razumejo, kje živijo? Ne pogle-
dajo okrog sebe in ne vidijo, kje živimo”? sem
vrtal dalje v kolego.
“Pa saj ti je rekla tista gospa, da tako pač je, ne”?
Odvrnil sem, da sam navijam za malega Arabca,
tistega, ki je mamo vlekel za rokav, da ga je tam
na krožišču v izgubljenem Venetu poslušala.
Pred veliko leti mi je pri vojakih srbski tovariš in
prijatelj Rade, v nekem ledenem jutru za tankom
v kasarni v vojašnici v Zrenjaninu, povedal, da
imajo Srbi pregovor, ki pravi: “Kdor ima ovce, ta
bo imel tudi planino”.
Vprašal sem ga namreč, kako se bo izšlo z Albanci
na Kosovu in v Metiohiji, takrat so namreč javno
protestirali.
Vemo, kako se je izšlo.
Pravzaprav za Metiohijo danes nihče niti ne ve
več!
JURIJ PALJK 3
Vsakoletna prireditev v sončnih Brdih
“Naj živi Likof in naj
živi Števerjan!”
  inuli konec tedna je Vi-
noteka Števerjanski
griči, v sodelovanju z
vaškima društvoma Briški Grič in
SKPD Frančišek B. Sedej,
združenjem ONAV in pod pokro-
viteljstvom konzorcija Collio in
Občine Števerjan, priredila že 13.
enogastronomski praznik Likof.
Kot vedno je bila lokacija urad-
nega odprtja “vodnjak vina”
pred gradom Formentini, iz ka-
terega je priteklo vino. S tem so
prisotni nazdravili ob prijetni
glasbi harmonikarjev Mihaela
Lavrenčiča in Samuela Miana.
Prisotne je najprej nagovorila po-
vezovalka Martina Valentinčič, ki
je pozdravila goste in prikazala
letošnjo bogato enogastronom-
sko ponudbo. Na trgu so vinarji -
Simon Komjanc, Muzic, Korsič,
Vogrič, Gradis'ciutta, Humar,
Skok – ponujali vrhunska vina,
gostilničarji pa svoje izjemne spe-
cialitete. Letos so bili na vrsti
M Agriturizem Štekar, GostilnaKoršič, Enoteca Dvor, Osteria AiTre Amici, Osteria Klandestina
Banquetig in Yousushi. Govor je
imel tudi predsednik števerjan-
ske Vinoteke Fabjan Korsič, ki se
je zahvalil vsem vaščanom, pri-
jateljem in županji, ki iz leta v le-
to pomagajo in pripomorejo, da
je ta praznik vedno lepši. Pozdra-
vila sta tudi županja Franca Pa-
dovan in lastnik gradu Filippo
Formentini. Franca Padovan se je
zahvalila vsem, ki vlagajo trud v
delovanje občine Števerjan, ki je
majhna, toda ima velike ljudi, ki
imajo veliko srce. “Naj živi Likof
in naj živi Števerjan”, je sklenila
svoj nagovor. Formentini pa je
povedal, da se sloves praznika širi
do Avstrije in Nemčije. Prireditel-
jem Likofa je zaželel še veliko
uspeha.
Protagonist letošnjega praznika
je bila malvazija in z njo poveza-
ni dogodki, kot na primer stro-
kovna degustacija s tehničnim
poudarkom na mediteranskih
malvazijah, ki jo je vodil Stefano
Cosma, degustacija arhivskih
malvazij ob sončnem zatonu in
degustacija svežih malvazij na
slepo, ki so ju vodili vinar Fabijan
Muzic ter predstavnika ONAV Sa-
ra Martellos in Andrea Valantig.
Tradicionalne večerje ob zatonu
so ponovno razveselile ljubitelje
dobre kuhinje. Na sugestivnem
prizorišču vinogradov in v parku
gradu Formentini so s svojim
menijem postregli kuharski moj-
stri Franz Fink, Dejan Matjašec in
Stefano Sfiligoi.
Matevž Čotar
Aktualno7. junija 201816
  Podelitev nagrad tantadruj 2018
Nagrajena igralca Bine
Matoh in Marjuta Slamič
SNG NOVA GORICA 
  olgotrajnih stoječih
aplavzov in odobrava-
jočih vzklikov je bil de-
ležen igralec Bine Matoh, ko mu
je član žirije Igor Pison (sestavljali
sta jo še Teja Glažar in Meta
Hočevar), na velikem odru SNG
Nova Gorica v torek, 22. maja
2018, podelil nagrado tantadruj
za življenjsko delo. Navdušena
publika, med katero je bil je tudi
župan MO Nova Gorica Matej
Arčon, ki je še sam stopil na oder,
da bi čestital nagrajencem – kot
je to storila tudi direktorica SNG
Nova Gorica, Maja Jerman Bratec
-, je napolnila dvorano in sprem-
ljala letošnjo podelitev nagrad
tantadruj. “Hvala vam, da ste no-
coj z mano, hvala komisiji, da mi
je podelila to prestižno nagrado”.
S hvaležnimi besedami se je Ma-
toh obrnil tudi do soigralcev,
režiserjev, kostumografov in sce-
nografov, vseh, ki so pripomogli
k temu, da je prejel to nagrado.
Bine Matoh (1946), nosilec
Borštnikovega prstana, ves pre-
dan odrskim deskam, je bil več
kot petintrideset let prvak v no-
vogoriškem gledališču, kjer je
ustvaril nešteto vrhunskih vlog;
te so gledalcem ostale živo v spo-
minu. Njegovi prvi nastopi v Me-
stnem lutkovnem gledališču sicer
segajo v petdeseta leta prejšnjega
stoletja. Za študij na AGRFT se je
odločil kasneje in akademijo
končal z vlogo Točaja v Strniševih
Žabah. Zanjo je dobil študentsko
Prešernovo nagrado za ansambel-
sko igro, enako nagrado tudi na
Festivalu malih scen v Arezzu, ter
študentsko nagrado Sklada Stane-
ta Severja posebej za to vlogo.
Njegov prvi nastop v novogo-
riškem gledališču leta 1980 v dra-
mi Čigavo je moje življenje Briana
D Clarka je pritegnil pozornostobčinstva in kritike. V isti sezonije zablestel z naslovno vlogo v
predstavi Don Juan J. B. P. Molie-
ra in leta 1982 zanjo prejel nagra-
do bronasta vrtnica na festivalu
Goriško srečanje malih odrov.
Istega leta je bil deležen Borštni-
kove diplome za interpretacijo
Frana Levstika v upri-
zoritvi Kmeclove Lev-
stikove smrti. Za igral-
ske stvaritve v uprizo-
ritvah Levstikova
smrt, Lov na podgane
in Erigon je leta 1984
prejel nagrado Prešer-
novega sklada. Leta
1985 je prejel še eno
bronasto vrtnico na
festivalu Srečanje gle-
dališč Alpe Jadran, in
sicer za ansambelsko
igro v predstavi Ne
krop ne voda F. X. Kro-
etza. In leta 1988 še
Sterijevo in Borštniko-
vo nagrado za vlogo Petra Pajota
v uprizoritvi Strniševih Ljudožer-
cev.
Leta 1989 je prejel nagrado Fran-
ceta Bevka Mestne občine Nova
Gorica za izredne ustvarjalne do-
sežke v umetnosti. V 90. letih
prejšnjega stoletja so mu dodelili
Borštnikovo nagrado za vlogo
Hackerja v Ljubezni dobrega
moža Howarda Barkerja in nagra-
do Sklada Staneta Severja za Hil-
debranda v Čarobnicah Mirka Zu-
pančiča in Richarda Tretjega v
istoimenski zgodovinski tragediji
Williama Shakespeara. Ob dvaj-
setletnici nastopanja v Primor-
skem dramskem gledališču je v se-
zoni 2000/2001 zasnoval naslov-
no vlogo v Libertincu Erica-Em-
manuela Schmitta. Leta 2004 je
na njegovem prstu pristal Borštni-
kov prstan in z njim se je do-
končno vpisal med legende slo-
venskega gledališča. Poklicno pot
je Bine Matoh končal l. 2013 z
vlogo Stanka v intimni drami
Srečanje dramatičarke Nine Mi-
trović.
“Za Matohovo igro lahko rečemo:
ko oblikuje najboljše vloge, se zdi,
da sploh ne igra. Zdi se, kot bi se
lupil, slačil, njegovo razgaljanje
gledalce vleče v vrtinec pod var-
ljivo spokojno gladino skrivno-
stnega tolmuna. Na videz povsem
preprost, nič posebej teatralen, ta-
ko rekoč kot človek iz navadnega
življenja. Ves čas ostaja na meji
obeh svetov, sveta lika in lastnega
življenja, zdi se, da liki tečejo sko-
zenj, da ga vsega preplavljajo, in
nasprotno: svoje življenje reflek-
tira skozi vloge /... / vse je ena sa-
ma igra in poigravanje, nobeno
sredstvo ni namenjeno samo
odrskemu učinkovanju, vsa nje-
gova prezenca, tudi zasebno, je
zlepljena iz vlog. Njegovi liki so
upodobljeni skoraj popolnoma
tako, kakor si jih predstavljamo
  riza je pri nas v Evropi,
predvsem pa v nekaterih bolj
izpostavljenih državah, kot je
Italija, popolnoma zdesetkala
srednji sloj. Pomanjkanje dela,
zaposlitve za določen čas,
plačevanje z voucherji,
pomanjkanje tistih varnih,
zagotovljenih delovnih mest, ki
smo jim nekoč rekli stalna služba,
vse to je prineslo v naš vsakdan
strah in negotovost. Vsega tistega, o
čemer so ljudje lahko nekoč sanjali,
se pravi nakup stanovanja na
obroke, študij, načrtovanje družine,
izobraževanje in rekreacija, si v tej
krizi, ki je menda tistim, ki vladajo
in služijo, nadvse
dobrodošla, večina izmed
nas, predvsem pa mladi,
ne moremo več privoščiti.
In v tej negotovosti nas
postaja strah. Strah nas je starosti,
ker vemo, da ni več nobenih
gotovosti in varnosti, strah nas je
vsake odločitve, strah nas je, da
bomo nepričakovano izgubili vse.
Ljudje, ki so danes na robu
preživetja in so nekdaj, pa četudi so
delali v tovarni, v manjših podjetjih
ali uradih, pripadali solidnemu
srednjemu sloju, so naivna in lahka
tarča praznih obljub. Politika, ki
sloni na socialni pomoči in na
podporah, je politika, ki ljudem
jemlje dostojanstvo. Osemdeset
evrov na mesec kot dodatek k plači,
sto evrov na mesec za vsakega
otroka, 780 evrov na mesec za
brezposelne... Tako stranke danes
pridobivajo glasove, računajo pa
predvsem na tiste, ki nimajo ničesar
in si ne morejo privoščiti, da bi bili
kritični. Človeka pa v teh
programih ni. Nikjer. In
dostojanstva še manj. Kajti samo
dostojno, pravično plačano delo
lahko daje človeku častno in
dostojanstveno mesto v družbi.
Socialna podpora je namenjena
poražencem. Tistim, ki jim je bilo
vzeto vsako upanje.
Ravno danes, ko končujem ta zapis,
mi je prijateljica zaupala misli, ob
katerih me je zmrazilo. Grčija je bila
za banke in špekulante majhen
zalogaj, proračun, ki je bil komaj
enak proračunu eni izmed najbolj
bogatih italijanskih pokrajin. Z
Italijo je drugače. Italija je bogata,
polna kulturnih in naravnih
znamenitosti. Italijanske firme so v
svetu priznane, pa čeprav jih je
večina že v rokah tujcev. Kljub temu
je še marsikaj, kar podžiga apetit
bank, finančnih skladov in tistih, ki
držijo vajeti v rokah. Italijani,
narod, ljudje, smo med najbolj
prizadevnimi varčevalci na svetu. In
veliko Italijanov si je prigaralo
lasten dom. Naši prihranki, naš
denar in naše nepremičnine so za
tiste, ki so že pospravili zadnje
drobtinice z grške mize, še kako
privlačni.
Poslušam jo in zmrazi me po vsem
telesu. Mravljince imam, stiskam
pesti, besede ne pridejo na dan. Na
svojega očeta se spomnim, ki ga ni
več in je garal do zadnjega, v
tovarni, kjer je šele v poznih letih
našel službo in tudi napredoval.
Varčeval je... Zate bo, mi je govoril,
ker te imam rad. Moj oče, vsi
italijanski očetje, matere, mladina,
ki odhaja v tujino, ker tu ni službe.
Preveč je vsega tega. Kepo imam v
grlu. Strah me je. Nenasitne pijavke,
ki ji pravijo Evropa narodov. A je
Evropa bank, multinacionalk,
lobijev.
Zunaj divja nevihta, gledam na
Korado in iščem odgovor v
krošnjah, ki se majejo v norem
vetru. Kot bi slutile moj strah, mojo
jezo, našo nemoč. Idrija pod mano
teče, buči... Večno bo tako tekla,
njej je vseeno za našo tesnobo, za
našo negotovost. Te večnosti, tega
bogastva, te veličine narave nam
naše vsakdanje tegobe ne morejo
uničiti. Niti vzeti... Obljubim si, da
se bom borila, da bom verjela do
zadnjega. V človeka. In njegovo
dostojanstvo.
K
ob branju besedila. Bine Matoh
gledalca povsem posrka vase, z
vsem svojim poglobljenim in
skrbno nadziranim interpretativ-
nim mojstrstvom ter govorno
briljanco, virtuozen v komplici-
ranih retoričnih in fizičnih nalo-
gah. V njegovi igri je mogoče od-
kriti prvine psihološkega realiz-
ma in popolnoma svobodnega
oblikovanja igralskih korelatov.
Na ta način doseže precizno raz-
plastenost ter izrazito plastiko in
ostrino, zaradi česar so njegovi li-
ki zapletene osebnosti z najra-
zličnejšimi človeškimi usodami,
pa naj gre za tragične ali komične
vloge, za velike, nosilne vloge ali
za obstranske. Njegova prisotnost
je taka, da naredi
vidno tudi ob-
stranskost, sre-
dišče dogajanja je
tudi takrat, ko ga
ni na odru”. So
med drugim za-
pisali v obra-
zložitvi nagrade.
Žirija za igralsko
stvaritev in gleda-
liški dosežek
2018, katere člani
so bili Marij Čuk,
Matej Bogataj in
Vojko Belšak, je
nagrado tanta-
druj za igralsko
stvaritev podelila Marjuti Slamič
za vlogi Hekabe v Trojankah v iz-
vedbi SNG Nova Gorica in Pašku-
le v Barufah, v koprodukciji štirih
primorskih gledališč. “Marjuta
Slamič se je v pretekli sezoni spo-
padla z dvema diametralnima
vlogama, s tragično Hekabo, ki je
kraljica, torej najbolj izpostavlje-
na predstavnica premaganega in
podjarmljenega tebanskega dvo-
ra, ki gre brez upa na vrnitev v
suženjstvo in so tako predstavniki
ponižanih in podjarmljenih, in z
vlogo Paškule v polnokrvni,
včasih celo fizično divji, tempe-
ramentni uprizoritvi Goldonije-
vih Baruf, Komediji o pregretih ri-
biških zdrahah. Obe vlogi je su-
vereno in imenitno dozirala, po-
kazala natančnost pri odrskem
govoru, njena prezenca je bila iz-
stopajoča in hkrati je s svojo igro
nastavila tudi raven igre pri soi-
gralcih in bila osišče in opora
odrskega dogajanja. Pri tem je po-
kazala, da suvereno obvlada tako
komedijske kot tragične registre
in ustvarila vlogi, ki jih bo pom-
nila gledališka zgodovina”.
Omenjena žirija je nagrado tan-
tadruj 2018 za gledališki dosežek
namenila predstavi Barufe v režiji
Vita Tauferja in v koprodukciji
Gledališča Koper, SSG Trst, INK –
Gradsko kazalište Pula in SNG
Nova Gorica. “Režija je poskrbela
za avtentično razplastitev govora
in priskrbela za temperamentne
odrske akcije, hkrati pa kostumo-
grafsko premišljeno in veristično
opremila predstavnike igralskih
ansamblov in jim omogočila fu-
riozno, pa tudi mehko in mesto-
ma sentimentalno igro”, piše v
obrazložitvi. Sicer so bile za na-
grado nominirane štiri predstave
Gledališča Koper, pet SNG Nova
Gorica in dve SSG Trst, Resnica in
Ukročena trmoglavka.
Bralce naj spomnimo, da so si na-
grado tantadruj zamislile tri pri-
morske gledališke hiše, SNG Nova
Gorica, SSG Trst in Gledališče Ko-
per, ter jo prvič podelile v SSG Trst
l. 2011. Poimenovale so jo po li-
terarnem junaku Tantadruju pri-
morskega pisatelja Cirila Ko-
smača, da bi z njo zaznamovale
delo tistih posameznikov, ki so in
še danes ustvarjajo v gledališčih
na Primorskem in v zamejstvu.
Letos sta osmič podelili te nagra-
de omenjeni žiriji, ki “sta pri svo-
jem delu neodvisni, nagrajence
izbereta med nominacijami, lah-
ko pa jih predlagata tudi sami”.
Žirija za igralske dosežke je letos
posebej poudarila “vse bolj opaz-
no in učinkovito uveljavljanje
igralk in igralcev mlajše generaci-
je, ki ob starejših in prekaljenih
igralcih prinašajo nove pristope k
igri in postopno prevzemajo
odločilne naloge in breme igral-
skih interpretacij. To velja v prvi
vrsti za SNG Nova Gorica”.
Uvod v podelitev nagrad je bila
predstava Jureta Karasa Realisti,
“kabaret za pet igralcev, pijanca
in občinstvo”, v iskrivi izvedbi
mladih članov SNG Nova Gorica
in zelo domiselni, natančni, raz-
gibani režiji Tijane Zinajić. Ko-
mična lepljenka, prepojena s hu-
morjem, pa tudi z več kot
kančkom trpke resnice, je gledal-
ce, ki so se ob njej pošteno nasme-
jali, povedla v podelitev nagrad;
ta je potekala kot “podaljšek”
predstave, v istem duhovitem slo-
gu v režiji Tereze Gregorič.
Iva Koršič
S 15. strani
Middle class
Oba igralca Bine Matoh in Marjuta Slamič sta vesela nagrade
tantadruj, predvsem zato, ker je primorska nagrada, ki jo podeljujejo
tri primorska gledališča. Bine Matoh ima sicer za seboj kar nekaj
nagrad za vloge v gledališču, Marjuta Slamič pa je naštela že več
nagrad za film, za gledališče pa ne. Tantadruj za igralske dosežke je
njena prva gledališka nagrada in ji veliko pomeni. Bine Matoh pravi,
da zdaj uživa zasluženi pokoj, ni v stresu, nabira gobe, gleda filme...
Konec letošnje sezone je sicer igral v Kopru v predstavi italijanskega
avtorja Francesca Randazza Za blagor vseh ljudi, ki jo bodo v SNG
Nova Gorica igrali v jeseni v naslednji sezoni. “Čakam, sem na
razpolago, če me bo kdo vprašal za še kakšno vlogo v gledališču. V
ospredje pa se ne silim. Nikoli nisem razmišljal, da bi izbiral vloge. Le
za vlogi Riharda Tretjega in Kralja na Betajnovi smo se zmenili z
režiserjem. Ker sem malo igral Shakespearja, bi si mogoče želel igrati
kralja Leara. Zdaj, ko sem v pokoju, prihajam v gledališče gledat
predstave, a sem jih začel ločevati: teh sodobnih ne prenašam. Sam
sem odru dal življenje. Ne vem, če bi to življenjsko izbiro spet naredil.
Mogoče bi pa postal pilot! Vest o nagradi tantadruj me je na neki
način presenetila, čeprav prej ko slej človek pričakuje, da bo enkrat
prišel na vrsto tudi za to. Zdaj sem prišel kot tretji član SNG Nova
Gorica po Stanetu Lebanu in Teji Glažar. Zadovoljen sem in počaščen
kot vsak človek, ki dobi nagrado, pa še bolj zato, ker je to primorska,
domača nagrada”.
Marjuta Slamič je o soigralcu Binetu Matohu povedala, da je zelo
darežljiv in sodeluje s soigralci, pripravljen je pomagati, priskočiti na
pomoč. “Vsaka izkušnja z njim je bila zelo osebna”. O svojih dveh
vlogah, za kateri je bila nagrajena, pa meni, da sta obe po svoje
zahtevni. Za vsako je treba imeti za seboj kar nekaj kilometrine. Ne
ima se za predstavnico “mlajše generacije”, kot so o njej povedali.
Barufe je igrala drugič, prvič je v njih igrala res kot mlada igralka: to
je bila njena druga vloga v SNG Nova Gorica. Zdaj pa je v njih igrala
“svojo mamo”. Barufe so bile zanjo izziv, tudi zaradi jezika, čeprav se
je kot Primorka laže znašla v jezikovni zmešnjavi, v kateri je bilo veliko
hrvaških besed, pa posebna sintaksa in še marsikaj. Obe vlogi,
Hekabe in Paškule, sta ji sicer blizu. “Vsaka je ekstrem mene. Lepo
je igrati Barufe, ker je to kolektivna igra, sam v njej ne moreš nič. Pri
Trojankah pa je tekst težko uprizorljiv, monološki, v verzih. Pri tem se
moraš poldrugo uro truditi, da se zdi ta jezik tvoj, in se istovetiti s to
žalostjo, ki jo svet nosi v sebi. Obe vlogi sta zahtevni, kot sta zahtevni
komedija in drama. Laže igram komedijo, čeprav pri njej moraš paziti,
da ne “greš čez”, moraš paziti na mero, da ne pretiravaš, da ne
skušaš biti za vsako ceno všečen publiki. Moraš pustiti tudi
soigralcem primerno mesto”. Z vlogo Hekabe je bila zelo zadovoljna,
ker “redkokdaj se zgodi, da dobiš tako vlogo, ki je vodilna. Zelo malo
je namreč takih ženskih vlog, ki vodijo igro in imajo tako težo”.
Nagrada je Marjuto Slamič presenetila. Pozabila je sploh na
tantadruje. Ni bila niti v Sloveniji. “Nagrada tantadruj ima svojo težo,
za vseslovenski prostor je to nepomembna nagrada, za nas Primorce
pa zelo pomembna in pomembno je, da jo imamo, ker težko pridemo
do Borštnikovih nagrad”.
(Mi ji sicer želimo, da bi prišla tudi do Borštnikove nagrade in da bi
se Matohu uresničila želja odigrati kralja Leara.)
Zadoščenje nagrajencev
Marjuta Slamič in Bine Matoh
Utrinek s podelitve nagrade tantadruj