koristi dUlav-Ijiideiva. D«lav-opravlč«nl do kar producirlo.
p* par i« ¿«votad r inter««»« of tho Um. Work-•nHlM to all ifcal th«v product.
'.*.?0,< *l>"	tar, »I lb* pail Off»«-«	f\44l — , Tli* Dl.. 1.1« w Aw.
Ill (mIm U« i«it(OM|iMi«( MmnM, im.	Office: 2146 Blue I «lend Ave.
"Delavci vseh dežela, združile se'
PAZITE!
na fttavllko v oklepa|u-kl e« na Ka|a polog va-*«ga naelova. prllaplfa-ne«a apodajali
na ovitku. Ako (266) ta «tovllka .	'
teda| vam a prihodnjo številko naftoga lieta po-tobo naročnina. Proei-mo, ponovit« |o takoj.

SV. (No.) 265.
Chicago, 111., 8. oktobra (October) 1912.
Leto (VoL) VIL
I» vzdrži
ttflkP v
:uje kapitalistične stranke?
Ifashingtonu se vrši senatna lTi o dohodkih za volilni _	predsednika Roo-
^pred osmimi loti. To preis je provzrojil senator Penit Pennsvlvanij«\ ko jo \ tem senstu izjavil, da je veli i*»: iH od petrokjskega in lekaterih drugih kor-i ogromne svote denarja oj volilni boj z grožnjo, da vedel kazensko postopanje «je. Ns podlagi te izje senat sklenil preiskati mino Ve» Rooseveltov volilni igza časa njegove predsedni-kandidature. Vsled te preiskave je prišel velt, ki gotovo nima ciste . v zelo neprijeten položaj, neprijetnejši, ker se ta prevrni tik pred volitvami in vsakovrstne, zanj nečastne, svetihe prič nedvomno znatno |rale na njegovo kandidatovo predsedniški kandidat na->dne stranke.
sedaj jc bilo zaslišanih več ič. Trustjanski magnat J. P. organ je izpovedal, da je 1. 1904 i*rr>eval za Rooseveltov volilni »j $150.000. Leta 190*. je dal tej ranki $20.000 in 1. 1906. $30.000 l volilni boj.
Tajnik umrlega železniškega sgnats E. II. Harrimau-a C. C. gethoff je povedal, da je nje-»V '4 boss'' 1. 1904 preskrbel Roo-eltn $250.000 za njegov volilni loj. K tej svoti je Ilarriman sam 'rispevsl $50.000. — Roosevelt in Tairiman sta bila dobra prijate-|a in Harriman je bil povabljen i Rooseveltn gi» kosilo v "Belo Ko." kjer sta *<» imela o celi za-kvi pogovoriti. — Kot povračilo i storjeno uslugo jo imel Harri-an besedo pri Rooseveltovi vla-Priporočal je nekaj sVojih ijateljev za važne politične služ-ter povedal željo, da naj Roo-rtt kot bodoči predsednik pu-ieleznioe pri miru pri njiho-izkoriščevslnem poslu, i tej preiskavi je zastopnik trolcj*kega tmsta potrdil trdi-senatorja Penrosa. da je Stan-rd Oil družba prispevala $100.-
za Rooseveltov volilni boj. Poleg teh ogromnih prispevkov posameznih korporacij, sta ispevala tudi Friek in Gould k po $100.000. A to se ni vse. vilne manjše korporacije so ¡ispevale od $10.000 naprej. Ta da so segali prispevki za Roo eltov volilni boj 1. 1904 na mine..
podatki za nas niso nič no-Soeialisti ob vsaki priliki dsrjajo, da se delavci silno »tijo, ako pričakujejo rešitve iz je mizerije od kapitalistič strank. Vse važne izpovedbe tej preiskavi so samo potrdite? naših izjav. Kdor pa plačuje «troške volilnega boja, ta je gospodar dotične stranke. Kapitalisti plačujejo volilni boj republikanske. demokratske, napredne ia prohibicijske stranke, zato pa *> bo tudi toliko časa vladalo v interesu kapitalistov, dokler bo kater* teh strank na krmilu. 0 volilni boj za socialistično »friuko pa plačujemo delavci sami. Naši prispevki so sicer majhni. s so zato tem številnejši. Ker P* »i plačujemo strankine stroške, imamo pa tudi popolno pravico do strankinih uspehov, imamo Pr»vieo zahtevati, da stranka tudi x* na« dela.
Vojna na Balkanu.
Is Evrope prihajajo poročila, da so bolgarske, srbske in črno gorske čet prestopile turško me jo in da se je tako pričela vojna med balkanskimi državami. Poročajo tudi, da se je grozna moritev že pričela, Mrtvih in ranjenih je bilo že zadnji teden več sto.
Kapitalistična in meščanska gonja za vojno je torej dosegla svoj namen. Neprestano hujskan je in ščuvanje na vojno od strani meščanskega časopisja, je ljudsko mnenje tako prepariralo, da je bilo vsako trezno «varjenje brez uspeha.
Bolgarija, Srbija. Čraagora in (Irska so sklenile zvezo zoper Turčijo. Da se tem lažje ubrani sovražnikov v domovini, je Turčija sklenila mir z Italijo glede T|ipolitanije.
Več tisoč Grkov, Bolgarov, Srbov ter Črnogorcev hoče oditi svoji domovini na pomoč. Zlasti Grki so navdušeni za to akcijo. Po vseh mestih se vrše shodi, na katerih se zaslepljeno ljudstvo navdušuje za to klanje. Kakor časopisje poroča, je v Chieagi okrog 5000 Grkov pripravljenih za odhod
ZA PENN8YLVANIJ0.
Naročnikom in ostalim prijatelj "Proletarca" naznanjamo,, j« sodrug
Radišek is Heraiinie, Pa
il zastopništvi» za m! livt za rennsylvanijo Naročnike lista prosimo, da inu pojih moroh pomagajo pri agitacijskem delu. tTnravni*tvo "Proletarca."
Socialističen dan.
Nedelja, 13. oktobra, je socialističen dan. Pričakuje se, da bodo na ta dan imele svoje seje vse soe. organizacije v Zdr. državah. Na teh propagandnih sejali se bodo brale poslanice predsedniških kandidatov Debsa in Seidel-a iu na katerih se bo pobiralo za volilno kampanjski fond socialisti«!.« stranke.
Poročila iz vseh kraje t' pričajo, da bo ta "socialističen dan'* sijajen uspeh za straukc. Ta dan bo govorjenih toliko soc. govorov, bo razpečane toliko socialistiC-ne literature, bo storjene toliko sAc. agitacije, kakor še noben poediti dan v zgodovini socialističnega gibanja. Ta dan ima biti višek lokalne agitacije od strani posameznih klubov. Nobena stranka ali gibanje še ni pod vzelo kaj tako obsežnega in učiukujočega
Ta dan menda ne bo soe govornika, ki bi ne imel govora v eni ah drugi soe. organizacij« ali na javnem shadu. Zc zavest samu, da bo zborovalo skoro š»'St tisoč soc. klubov ob enem in istem času in opravljalo eden in isti posel, kaie zmagovalen čut socialistične solidarnosti ter moč organizacije. Kjer pa je solidarnos, in organizacija. tam uspehi r.r morejo iz-ostati.
Po starem tiru.
Nov premogarski štrajk na Angleškem.
Iz Anglije prihajajo vesti o veliki nezadovoljnosti rudarjev z zakonom o minimalni plači. Ta zakon je tako sramotno skrpucan. da si ga premogovni podjetniki in njihovi prijateljski oblastveniki vsak po svoje razlagajo, seveda vsi na škodo rudarjev. Vsled tega je možnost novega premogar-skega štrajka na Angleškem lahko verjetna.
V kratkem se snidejo zastopniki okrajnih rudarskih organizacij, ki bodo zaslišali vse pritožbe o nedostatkih omenjenega zakona. Na podlagi zbranih podatkov o krivičnem postopanju premogovnih podjetnikov, bo rudarska federacija pričela nov boj. .
Priporočilo nove vrste.
Predsednik znane Hanrard u-niverze in znani učenjak Eliot je mnenja, da naj se mladenič čim zgodneje oženi. (>n celo trdi, da je pozna ženitev veliko zlo.
Vse lepo in morda tudi dobro in prav! Profesor Eliot skoro gotovo še ni poskusil preživljati svoje družine z zaslužkom $1.75 na dan. Dosti bolj umestno priporočilo Eliotovemu stanu bi bilo, da bi priporočil svojim učencem kot poznejSim voditeljem človeš ke družbe, da naj izboljšajo mi-zeren položaj delsvstvs.
Šele tedsj, ko bo imel vsakdo potrebne predpogoje za ženitev. bo njegovo priporočilo na mestu.
Število nesreč na ameriških železnicah je tako škandalozno veliko, da je bil že zdavnaj skrajni čas, da se kaj ukrene zoper to moritev atniškega ljudstva. Še tako velike nesreča ne spravijo gospodo v Washington!! in državnih vladnih mestih iz ravnotežja. Vse gre naprej po starem tiru: človeška življenja morajo biti žrtve o-studne gonje za profilom še nadalje, samo da peščica kapitalističnih nenasitnežev vleče svoje mastne dividende.
Minuli teden je grabežljivost ameriških železniških družeh zopet zahtevala celo vrsto žrtev, ko je "Boston express" vlak skočil s tira na križišči blizu New Ha-vena, Conn. Vlak je ob času nesreče vozil z hitrostjo 50 milj na uro. Število žrtev znaš» okrog 60; 18 od teh je mrtvih, 20 nevarno ranjenih, ostali so dobili težje ali lažje poškodbe.
Kakor vs.dej, tudi sedaj noče biti kompanija odgovorna za nesrečo. Takoj po nesreči je uprava železnice izdala izjavo, da je nesrečo zakrivil strojnik, ker je vozil čez križišče s tako hitrostjo, dasi je imel navodilo samo za 15 milj na uro na onem mestu.
Krivda torej leži na strojniku, ki je eden najstarejših na tej železnici. Sicer ni to nič novega, oni imajo vendar vselej ta izgovor, ki se jim zdi liajpripravnejši in najcenejši.
Naj bo vzrok nesreče slaba proga. naj bo vzrok nesreče tak ali tak. kotnpanija ima vedno en izgovor: delavci so krivi.
Toda ameriška javnost prihaja do spoznanja, da spada krivda na ram* onih. ki vlečejo od železnic tem ogromnejši dobiček, čim večja je hitrost vlakom, čim manj izdajajo za popravo in vzdrževanje dobre proge, varnostnih odredb itd.
Druga stvar pa je tudi gotova, da oblasti tudi ta grozna katastrofa ne bo vzdraimila in je vz-dramiti tudi ne more, dokler bodo oblastveniki jemali milosti iz rok onih ljudij, ki so edini odgovorni za tako številne železniške nesreče.
Novs zavest
Upanje v človeški napredek brez nasilne revolucije tiči v na raščailju nove zavesti med ljud skimi masami.
Bil je čas, ko je zinagalec dal poklati vse svoje vjete sovražnike. Pozneje je sprevidel, da ni prav, da mori svoje premagance, zato jih je zasužnjil in pustil živeti. '
V človeku se je porodila nova zavest. Spoznal je, da je suženjst vo velika krivica; zato je odpravil suženjstvo.
Tek časa je prinesel novo za vest. Človek je spoznal, da ne za dostuje človeku, da je prost, temveč, da mu je treba dati tudi pravice pri ustvarjanju razmer, v katerih živi.
Danes pa se polašea človeka še popolnejša zavest. Spoznal je, da se ogromni večini Človeštva godi nepopisna kriviea, ko peščica posameznikov izkorišča toliko lju dij, ki kljub svoji pridnosti pri delu živijo v največji revščini, pri teln ko peščica privilegiranih brezdelnih posameznikov živi v razkošju. Sila, ki bo te krivice odpravila. narašča z vsakim dnem.
Velika ideja dvajsetega stoletja se osredotočuje v ustanovitvi gospodarske pravičnosti za one, ki izvršujejo za obstoj in napredek človeške družb*» potrebno in koristno delo. Vsak delavec mo ru dobiti celo vrednost svojega izdelka -in ne samo eno petino, kakor sedaj. V dosego tega pa je treba odpraviti privatno lastništvo deja in orodjs.
Nova zavest ho povzdignila vse človeA^o. nova zavest je soeinli
zem.
Zopet ista pesem.
Kadar bi se kapitalisti izkoriš čevalci radi iznebili kakega delavskega voditelja, tedaj izzivajo delavce toliko časa, da dobe naj-manjšn povod za nasilen napa* na delavce. Pri takem provokato ričnem napadu gledajo kapitali-stčni hlapčoni na to, da postrele nekaj delavcev. Tak umor potem naprtijo na vrat delavskim voditeljem, na podlagi česar jih spravijo v dolgotrajen preiskovalen zapor pod obtožbo, da so ščuvali na umor. Za tak slučaj so v Ameriki pripravljene često celo vislice ali električni sfol.
Lopovščine te vrste so pri na ših kapitalistih nekaj vsakdanjega. Ravno sedaj imajo ameriška sodišča z dvema takima slučaje nm opraviti; eden je v državi Massaehusetts, drugi v Louisiani, kjer se prične prihodnji ponede ljek proces v Calcasieu zoper predsednika bratov^-^e lesnih delavcev Arthur L. Emersou-a in šestdeset članov omenjene organizacije.
Pred nekaj meseci je "Proleta-rec" poročal o zavratnem umoru treh delavcev ob priliki ljudskega shoda v Grabnow-u. Ob tej priliki je bilo namreč oddanih iz kom-panijskih poslopij več strelov na zborovalce. Vse to je dokazana stvar; a mesto da bi oblasti iskale morilcev pri kompaniji, jih iščejo med delavci, ki niso ničesar drugega zakrivili kakor to, da zahtevajo malo boljši in večji košček kruha za svoje trdo delo'
Barnes ostane.
Gonja zoper predsednika kom-panjskega komiteja sodruga J. M. Barnesa se je izjalovila. Resolucija, da naj se Barnesa takoj odstavi od te važne pozi je ter se ga nadomesti v sporazumu s pred sodniškim in podpredsedniškim kandidatom z drugim sodrugom, je pri splošnem glasovanju članstva soc. stranke propala z 18,-991 proti 11.476 glasovi, reeoluei-ja je bila torej odklonjena s 7,-515 glasovi večine. Več držav izid glasovanja poslalo prepozno. Ako bi bili tudi ti glasovi šteti, bi bila večina še večja.
S toni so ljudje, katerim je o-sebno sovraštvo več kakor napredek stranke, doživeli zaslužen fiasko.
Odklonitev spravnih pogojev v W. Virginiji.
V svoji brezmejni strasti po profitu so premogovni podjetniki odklonili vse spravne pogoje, kateri so jiui bili stavljeni za poravnavo na8protstev med njimi in premogarji. Zlasti odločno odklanjajo. da bi sineli štrajkujoči rudarji postati člani rudarske organizacije IT. M. W. of A.; zavračajo tudi priznanje vsake organizacije in sploh nočejo pripoznati posredovanje v prid miru od strani vlade.
To nečuveno stališče, ki ga zavzemajo premogovni podjetniki, mora roditi najodloonejši odpor vsakogar, ki ima količkaj čuta za pravico in svobodo; in dolžnost vlade bi bila, da bi se poslužila sredstev, na podlagi katerih bi se ošabnim, podjetnikom diktirali spravni v pogoji. Toda od West Virginjske vlade se kaj takega ne more pričakovati, kajti ona je že od nekdaj znana kot najposluš nejša dekla ondotnih premogov nih imignatov, kojih upliv je tolik, da je bila njih volja in želja vselej naponižnejše upoštevana in izvrševana.
Česa se vsega ne izmislijo.
Kontraktorska firma Booth & Flinn v Pittsburgu, Pa., je prava preša za delavce, kar dokazuje dejstvo, da temu podjetju manjka delavcev. Brezdelnih delavcev se tudi v Pittsburgu ne manjka, toda to za take plače delati celih deset ur na dan. kakor jih plačuje to podjetje, ne more nihče imeti veselja.
Da pa so ti izkoriščevalci dobili vseeno dovolj delavcev, so dali zapreti več brezposelnih delavcev, če«, da so delomržni vagabundi, katere je treba poslati v prisilno delavnico. Da pa te jetnike reši 30 do 60 dnij prisilne delavnice, jim ta firma ponudi delo za sramotno nizko plačo. Tako ponudbo vsakdo raje sprejme, kakor da bi šel v ječo.
Flinn je navdušen privrženec kričaoa Roosevelt a. Tsti Flinn pa je tudi solastnik Blairskih rudnikov v Nevadi, kjer traja štrajk že več mesecev, ker je kompanija znižala rudarjem plačo.
STATEMENT OF THE OWNERSHIP AND MANAGEMENT OF "PROLETAREC"
published weekly at Chicago. III., required by the Act of August 24, 1912.
Editor, Leo Zakrajšek, 2536 So. 40th Ave., Chicago, III. •Managing Editor, Leo. Zakrajšek, 2536 S. 40th Ave., Chicago. 111. Business Manager. Fr. Podboj, 2146 Blue Island Av., ( hieago. Ill-Publisher, Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba.
South Slavic Workingmen s Pub. ('o., 2146 Blue Island Ave., • Chicago, 111.
Owners: Slov. Section of So. Slavic Socialist Federation, Trustee
Frank Petrich. 2615 So. 40th Ave., Chicago. 111. Slov. Local No. 1 So. Slavic Soc. Federation, Trustee Frank Podlipec, 5039 W. 25th Place. Cicero, 111.
Slov. liooal No. 5 So. Slavic Socialist Federation, Box 508, Cone-ma ugh, Pa.
Jak. Anžičck. 1018.W. Ohio St., Chicago, 111. Frank Podlipec, 5039 Wr. 25th PI.. Cicero. III.
\	FRANK PETRICH, See'y.of the Corporation.
Sworn to and subscribed before me this 4th day of October, 1912
MK ilAEL J O'MALLEY,
Notary Public. (My commission expires March 8th. 1916
Za vse enaka pravica.
Bankir Morse, ki je bil svoj Čas obsojen na več let ječe zaradi protizakonitih špekulacij in goljufij pri svojem bančnem poslovanju, je sedaj predsednik ene največjih posojilnih agentur v New Yorku. Ko je bil Morse še v ječi, je časopisje na dolgo in široko pisalo o slabem njegovem zdravju. Dobil se je celo zdravnik, ki je izjavil, da je Morse tako slab, da mu je k večjemu živeti še par mesecev. Dobili so se upliv-ni možje, ki so izposlovali od Tafta njegovo poiniloščenje. Morse je takoj odšel v Evropo, da tako ameriško javnost malo na-farba s svojo boleznijo. Pred nekaj časa se je pa povrnil iz Evrope "čil in zdrav" v zavesti, da dandanes še ni noben zid tako visok, da bi ga z denarjem obložen osel ne prelezel.
Štrajk pri chicaškem časopisju.
Pri nedeljski seji chicaške delavske federacije, ki zastopa o-krog četrt miliona strokovno organiziranih «chidaiškrh delavcev, je bila tudi točka o chicaškem časopisju na dnevnem redu. Ob tej priliki je podal tozadevno poročilo tajnik te federacije E. N. Nockels, ko je med drugim dejal:
'' Obdolžitev, da je politika socialistov eden izmed vzrokov tega nasprotja (štrajka), je v vsakem oziru neutemeljena. Naraščajoča cirkulacija "The World-a" (soc. dnevnik) je samo posledica tega, ker je časniki trust hotel npeljati 'open shop" s tem, da je hotel spraviti s površja mednarodno organizacijo delavcev na tiskovnih prešah."
To poročilo je najboljši odgovor kapitalističnemu in od kapitalizma zahlapčencmu časopisju, ko v besniči onemoglosti prinaša najinfamnejše laši o socialistih in socialističnem dnevniku "The World", (prej Daily Socialist") ki se je ves čas tego boja neustrašeno boril za izprte delavce. Chicaško delavstvo ve ceniti to zvesto bo do delavstva, zato 3e je s studom obrnilo od kapitalističnega čaaopisja, katerega je prej čitalo, ter se z vso vnemo oprijelo ista, ki bojuje l>oj delavskega razreda zoper kapitalistično izkoriščanje in nasilja. Vsled tega je cirkulacija .soc. dnevnika poskočila od 40.000 dnevno na «koraj 300,000 ter tako dvignila "T^e Worki" na prvo mesto med vsem chicaškimi dnevniki.
Da kapitalistično miakeči gospodi ne more biti po volji, to se i>ač samo ob sebi razume. Kako zelo boli nasprotnike in ovirate-je pravega delavskega napredka to dejstvo, je razvidno iz tega, da celo Jolietski A. S. prinaša ostudne laži o chicaških socialistih, da so sacialisti zonetili čaniški štrajk itd. Rodovedni smo, če ima A. S. toliko poštenosti v sebi, da bo svojo laž preklical.
Prevelika učenost njegovih člankarjev je spravila A. S. v neprijeten položaj. Ker pa vsa pisava A. S. kaže, da imajo gospodje okolu njega jako malo vednosti o unijah in njihovem delu. bomo investigirali "pristnost" unioniz-ma A. S.
Posredovanje v Mehiki.
Ameriška kapitalistična javnost je zelo navdušena za posredovanje Zdr. držav v Mehiki. Kapitalistično časopisje često naravnost poživlja vlado, da naj vendar že pošlje ameriško vojaštvo čez mejo ter naredi mir v revolucionarni Mehiki. — Ja, zakaj pa je vendar to posredovanje tako nujno t Koliko državljanov naše Unije pa je zainteresiranih v Mehiki? Zato, če je Morga-nov, Ilearstov, Taftov in Guggen-heimov ter drugih profit v nevarnosti, še vendar ni nobenega vzroka, da bi bilo treba zato pobijati ljudij, ki niso na noben način prizadeti! Ako pa gospode, kojih profit je v nevarnosti, vojna veseli, naj pa gredo pod krog-Ije! Ostalo prebivalstvo pa nima v Mehiki ničesar iskati.
( udno, kje so republikanski in demokratski kandidatje dobili naenkrat toliko ljubezni do delavcev. — Ali imajo morda delavski glasovi magnetno moč?
Ko je bil Roosevelt poklican na zagovor, je zlil ves srd na svoje nasprotnike, in katere je obkladal z vsakovrstnimi ne ravno častnimi imeni: lažnjiveo, nepoštenja-ki, bedaki Za senatorja Penrosc-a 1« ga je spravil v ta položaj, pa je zahteval, da naj se ga vrže iz senata.
Družba, v kateri lačni in dcla-željni delavci zastonj iščejo dela. ne dela časti dvajsetemu stoletju.
Za velike dobrote sedanjega gnjilega kapitalističnega družabnega reda so številni štrajki, bojkoti, izpori, bordeli, belo suženjstvo, tatovi, roparji itd. najboljše izpričevalo.
REGISTRIRAJTE SE!
Naj ne bo volilca, ki se še ni registriral, da bi zanemaril to svojo nad vse važno dolžnost!
Za Ohicago je zadnji registra cijski dan jesenske volitve prihodnji torek, to je, 15. oktobra!
Vsi zavedni delavci na krov!
Kristanovi shodi.
Porodilo s pota.
Tu v tretjem distriktu v Kan-sasu to socialisti zelo živahni. Imajo popolen socialističen tiket. Kandidat za kongres je sodr. G. D. Brewer, za katerega se na splo-ino misli, da bo tudi izvoljen pri prihodnjih volitvah.
V tem mestu se vrše soc. shodi eden za drugim. Dne 22. pr. m. so govorili tu: naš neumorni sodrug in kandidat za predsednika, Ev-gen V. Debs, sodr. Brewer in več drugih. Socializem je razširjen med vsemi delavskimi strokami in tudi med farmerji. Govoril sem z farmerjem, ki je rekel, da premore več deset tisoč dolarjev vredno farmo, ampak da je socialist in da bo volil cel soc. tiket. Istotako je socializem razširjen tudi med trgovci. Med premogar-ji je, kakor se trdi, osemdeset odstotkov socialistov. Povsod zahtevajo govornike. Sodruga Kristana hočejo, da bi govoril kar v treh ali štirih jezikih na enkrat.
Dne 27. sept. je bil shod v Bre-zy Ilill, na katerega je prišlo tudi več poslušalcev drugih narodnosti, a shod je trajal približno dve uri. V tem času je sodrug Kristan pojasnil in živo opisal boj Človeka za njihov obstanek od časa ko je človek postal in pa do današnjega dne. V svojem razlaganju je omenil, kako je ljudstvo krivo in neumno podučeno od strani črnosuknežev, o zgodovini človeka itd. Z svojo lahko umevno besedo je živo pokazal, kako je sedanji delavec postal suženj mašine in delavnih sredstev, katere lastuje kapitalizem. Ni se jezil nad posameznimi kapitalisti, kralji in cesarji, ampak jezil se je nad kapitalističnim sistemom, kateri vlada danes po celem svetu. Ni silil, da naj se verjame kar on govori, ali socializem uči, ampak samo, da naj vsak trezno premišljuje in študira, kaj je naše življenje in kaj je socializem. Končal je govor s pozivom, da naj skupno delujemo za splošno dobro in za govzdigo človeške družbe na višjo stopinjo.
Po govoru se je nabralo $6.00 prispevkov in prodalo za $5.30 knjig.
Dne 28. sept. bi imel biti shod na Yale,, ker je bil ravno plačilni dan in se je pri tem vršila popoldne veselica dr. sv. Barbare, so bili nekateri preveč navdušeni za Kristana. Kakor sem že omenil, hočejo ljudje, da bi Kristan govoril kar naenkrat v več jezikih; tako je bilo tudi tukaj. Nekateri so hoteli, da bi govoril slovensko, drugi zopet nemško. Ker se niso mogli sporazumeti in so postajali vedno glasnejši, ni bilo nič dru-zega mogoče narediti, kakor da Kristan sploh ne govori. To se je tudi zgodilo in sedaj se ne more nobena stranka pritožiti, da se je krivica zgodila.
Dne 29. je bil shod v Franklinu. Kakih 200 oseb je prisostvovalo shodu. Sodr. Kristan je govoril o socializmu in napredku človeka in človeške družbe približno dve uri. Z njegovo lastno spretnostjo in popolnostjo je jasno opisal stališče človeka in njegove družbe nekdaj in sedaj. Živo je pokazal zopet, kako je sedanji človek odvisen od dobre volje kapitalista za svoj obstanek in za dela. katerega morda ima. Dokazal je, da delavec dandanes ni nič druzega kakor sredstvo, katero kapitalist izrablja v svojo lastno korist. Govor je končal z pozivom na delavce za združitev delavcev v eno mogočno socialistično organizacijo, potom katere se bode delavstvo lahko polastilo sredstev, katera so neobhodno potrebna za napredek in obstoj Človeške družbe ter rešitev delavca iz sedanje industrialne sužnosti.
Poslušalci «o po shodu priredili govorniku burno ovacijo, kar dokazuje, da jim je govor docela ugajal.
Navada na socialističnih shodih je, da se vrši kolekta na shodu tako se je tudi tu zgodilo. Znesek iste je bil $16.40. Po shodu smo šli z več sodrtigi k sodnigu Oblaku, kjer je naju z Kristanom čakala fina večerja. V krošku so-drugov je Kristan povedal, kako se je sveto pismo spisalo in iz koga. Povedal je tudi kako je nerazumljiva sveta trojica nastala itd.
Ob sedmi uri sva se poslovila od naših gostoljubnih aodrugov v Franklinu in se napotila v Wyo-
ming. — Pittsburg, Kans., 29. septembra. — Frank Podboj.
NADALJNI KRISTANOVI SHODI.
9. Calumet, Mich.
11.	Livingston, 111.
12.	Springfield, 111.
13.	St. Louis, Mo. 14—18. Chicago, 111.
19.	La Salle, 111.
20.	Chicago hrv. shod. 21—25. Chicago in okolica.
26.	Gary, Ind.
27.	Indianapolis (slov. in hrv. shod) Ind.
28.	Po možnosti v Clinton, Ind. 30—31. Detroit, Mich.
Dalje, v Chicagi in nazaj grede bodo phodi v krajih, kjer so se odložili za pozneje, to je Barber-ton, Collinwood, W, Newton in Forest City pa New York.
Dan za te shode se določi v oktobru.
ZA SPRINGFIELD, ILL.
Vsem slovenskim in hrvaškim delavcem v Springfield, 111., in o-kolici se naznanja, da se vrši Kri« stanov shod v Springfieldu, 111., 12. oktobra ob osmi uri zvečer v Silvestovi dvorani, na 1858 — 15 th St.
Naj ne bo jugoslovanskega delavca v tem kraju, ki bi zamudil slišati sodr. Kistana, ki je splošno priznan kot izboren govornik in neustrašen branitelj delavskih pravic.
Sodrug.
ŽENSKA VOLILNA PRAVICA NA FINSKEM
Vera Hjeltova, finska poslanka in obrttna nadzornica, poroča v zadnji številki revije "Dokumente de« Fortschritts", o uspehih ženske volilne pravice ua Finskem. Vera Hjeltova piše: Od leta 1907, odkar velja na Finskem ženska volilna pravica, je bilo pet volitev. Pri pr*vi volitvi. ki je bila 1907, je bilo izvoljenih 181 poslancev in 19 imslank. Žal, da manjkajo od te volitve številke vol ilce v in volil k. Prihodnje leto so bile zopeta volitve. Od vseh volilnih upravičencev se je udeležilo teli volitev 70 in pol procentov moških in šestdeset in pol procentov ženskih. Izvoljenih je bilo 175 poslancev in 25 poslank. Leta 1909 se je udeležilo volitev skoraj 65 procentov moških volil, cev in nekaj nad 55 procentov ženskih volilk; izvoljenih je bilo 179 poslancev in 21 poslank. Leta 1910 je bila skoraj ista u-deležha pri volitvah, kakor leto poprej. Izvoljenih je bilo 183 poslancev in 17 poslank. Zadnjih 'volitev 1911 se je udeležilo 65 procentov volilcev in skoraj 55 procentov volilk: izvoljenih je bilo 186 poslancev in 14 poslank. Ženske volilke se torej skoraj ravno tako močno udeležujejo volitev, kakor moški, le število poslank je od leta 1908 dalje nazadovalo. To pa zaraditega, ker so stale politične razmere v zadnjih letih na Finskem zelo zamotane in so postavljale stranke le najizkušnejše politike za kandidate. Poslanci in poslanke so delovali vedno v najlepšem soglasju. Ženske »o Vedno bolj in bolj cenile pravno čuvstvo moških in nato našle v njih zveste tovariše pri resnem delu. Rade volje so dajali pojasnila o zamotani maši-neriji državnega življenja. Odkri. tosrčnost. spodbuja in obzirnost moških nasproti nam potrjuje moje naziranje o harmoničnem sodelovanju moških in ženskih v politiki. Največ poslank, namreč devet od sedamnajstih, pripada socialno demokratični stranaki, ki je sploh v deželnem zboru najmočnejša. Od 200 poslancev imajo socialisti 86 poslancev. Ženske ni-«o prav nič zaostajale v parlamen" tarnem delu za moškimi. Pokazale so resno voljo in odlične zmožnosti za socialno delo.
— Samomor zaradi bankerota.
Iz Hildesheima poročajo: Imejite-lja vplivne agenture za . sladkor Inke in Giseke sta zgubila s sladkornimi špekulacijami nad 200.. 000 mark in sta postala inaol-ventna. Obadva kompanjona sta nato sklenila, da si prostovoljno končata življenje. Inke se je za-»trupi!. Giseke pa si je pognal krogtjo v glavo.
Sijanja zmaga v Gradcu.
17. sept. so bile volitve v tretji razred graškega občinskega sveta. Združeni liberalci in klerikalci so napeli skrajne sile, da bi zmagali proti socialnim demokratom. Mobilizirali so nestevilne fiakarje in avtomobile, s katerimi so spravili na volišče zadnjega svojega moža. S pooblastili pa so sleparili, da je bilo groza. Karko-koli je bilo odvisno od njih. je bilo izpostavljeno najhujšemu terorizmu. Kljub temu nezaslišanemu nasilstvu so socialni demo-kratje prodrli z vsemi svojimi 16 kandidati: proti združeni buržva-ziji so dobili 120 glaaov večine, krasna zmaga graških sodnigov je plod vztrajnega dela.
Graško delavstvo je izvojevalo častno zmago nad združenimi sovražniki in po graških cestah odmeva vriskajoče veselje. Z volilno zmago je končali dolgotrajen boj socialne demokracije zoper koruptno magistralno kliko v Gradcu, ki smo ga spremljali z zanimanjem in z velikim občudovanjem.
Nacionalci, ki imajo komando nad graškem magistiatu, so dospeli s svojim finančnim gospodarstvom v zagato in huda jim je predla, da se zaduie v naraščajočem deficitu. Da se otmo pretečega |H>loma. so segli po sredstvu, ki je pri vaeh nesposobnih klikah v napadi: naložiti so nameravali |>okoro za svoje grehe drugim; finančno nes|>osobiiost magistratih» klike naj bi drago plačeva'0 graško prebivalstvo, kateremu so na-cionaici namenili — stanarinski vinar. Tej nakani so se z vso odločnostjo uprli socialni demokra-tje v graškem občinskem svetu: Začeli so s tehnično obstrukeijo zo|>er finančno predlogo in jo vodili neoniahljivo in vztrajno do kouea. Ko so se nacionalci prepri čali, da je socialno demokratična obstrukcija neupogljiva in da ne morejo zlomiti njenega opravičenega odpora, so se zatekli k vladi in izposlovali od nje razpust občinskega sveta. Pri novih «volitvah so menili, da podero socialne demokrate in da odstranijo edino zapreko, ki je ovirala njihove protiljujlske naklepe.
Ampak bolj ko «o se bližale volitve, bolj se je v magistratu i kliki oglašala slaba vest, odločneje je kazalo graško prebivalstvo svojo nejevoljo nad njenim gospodarstvom. V tej stiski je pljunila na svojo minulost, in |>ohodila je svojo čast — zvezala se je s klerikalci. s katerimi je bila do zadnjega v laseh, da bi se znebila socialno demokratične kontrole.
Nič čudnega bi ne bilo, da bi bila zmagala ta nemoralna koalicija. Pomisliti moramo, da posega v tretji volilni razred le vrhnja plast najboljše plačanega delavstva, doČim so velike delavske množice v občini še vedno popolnoma bezpravne: zakaj tisti nacionalni, ki so z delavskimi groši nameravali zakrpati vsled slabega finančnega gospodarstva popolnoma opustošeno mestno blagajno, se z vso strastjo in z vso trmo upirajo splošni in enaki volilni pravici za obično. V očigled zanikrnemu volilnemu redu bi se zmagi nacionalno - klerikalnega bloka ne bilo prav nič čuditi. Da so socialni demokratje zmagali vzlic volilnemu redu. vzlic nemoralni zvezi s klerikalci, vzlic ne-zasliašani volilni korupciji in v-aflie nepoštenemu bcganju delavskih volilcev, je tem sijajnejši uspeli. V njem se zrcali velika politična zrelost graškega delavstva, v njem je izraženo ogromno delo. ki ga izvršuje socialno demokratična organizacija v Gradcu.
OBRAVNAVA PROTI SOCIALISTIČNEMU POLKOVNIKU V NEAPOLJU.
Pred kratkim je evropsko soc. časopisje poročalo o italijanski sodružici dr. Tereziji Labriola. ki je tako uspešno zagovarjala pred vojaškim sodiščem v Rimu nekega vojaka. Vladna oblast je sicer protestirala proti sprejemu La-briolove v zagovomiški imenik, ali vzlic temu je bila sprejeta in sme izvrševati sedaj advokaturo pred vsemi italijanskimi sodišči. Iz Ttalije poročajo pravkar o novem uspehu Labriolove.
V Neapolu je zagovarjala socialistični časopis "Propagsnda"
in njegovega sotrudnika polkovnika Martinija. Polkovnik Martini je pod imenom Sylva Viviani ostro napadel vojno upravo v Propagandi', zato je bil obtožen zaradi srauiotenja "armade". Dr. Labiolova je dospela v Nea-pelj in se najprej udeležila konference zagovornikov. Obravnava se je pričela drugi dan.
Zanimanje za obravnavo je bilo velikansko, sodna dvorana je bila natlačena. Pripravljeno je bilo mnogo vojaštva in več detektivov. Ko je prišel v dvorano polkovnik Martini s svojimi zagovorniki, je završilo po dvorani odobravanje: "Živel Sylva Viviani! Dol z vojsko! Živela "Propaganda"; Ljudje so objemali in poljubljali Martinija. Takoj ob pri-četku obravnave, je državni pravdnik izjavil, da Labriolova nima pravice zagovorništva. Labriolova se je krepko potegnila za svojo pravico in je dejala, da je nastopila že večkrat kot zagovornica in da je ugovor državnega pravdnika brezniočen, dokler ni rešen. Sodni dvor je po kratkem posvetovanju odredil, da ima Labriolova pravico nastopiti pri tej obravnavi kot zagovornica. Temu razglasili! je sledilo burno odobravanje iz vrst poslušalcev. Seveda je predsednik napravil tej oaciji hitro konec. Nato so izžrebali porotnike.
Glavna obtoženca sta bila polkovnik Mart iui, kot pisatelj člankov in sodrug Fasulo, ki je prevzel odgovornost za članke. Zagovornik Della Seta zahteva razpravo o tem. če ni nastopilo že zastarenje. Odvetnik Cicotti se pridružuje temu naziranju in za-kliče ob sklepu: "Vlada, ki se toliko bavi s članki "Propagandi", je s tem pokazala, da ni započela ravno časten posel." To svojo trditev je podkrepil Cicotti s krepkim povdarkom proti vojni v Tripolitaniji. Predsednik ga večkrat prekine, a brezuspešno. Poslušalci pritrjujejo zagovorniku, predsednik se razogoti in preti, da bo izpraznil dvorano. Dr. Cicotti zakliče: "Razložiti mi je še vzrok tega pritrjevanja: ljudstvo ne gleda v obtožencih hudodelcev, ki bi bili javno upravo okradli. Videlo je pa pač beg tatinskih vojaških dobaviteljev iu namesto teh vidi danes na obtoženi klopi poštene može, ki so govorili odkritsrčno. Samo zato pritrjujejo poslušalci."
j Tem besedam je seveda zopet sledilo burno ploskanje. Predsednik je šel nato s sodniki k posvetovanju. Po kratkom času se vrnejo in predsednik razglasi, da je obtožba res zastarela. Obtoženci so torej oproščeni, preden se je še pričela obravnava. Poslušalci odidejo, pred sodiščem se demonstracije ponavljajo. Pred uredništvom 'Propagande' prireja ljudstvo burn£ ovacije. Najbrže je vlada s kratko obravnavo bolj zadovoljna, kakor obtoženci, ker ti bi biH povedali stvari, ki bi ne bile preveč laskave za vlado.
Iz naselbin,
PO KONVENCIJI.
MLADINSKE ORGANIZACIJE NA NEMÔKEM
Socialistično gibanje med pro-letarsko mladino na Nemškem je v pretečenein letu krawno napredovalo. I s* t no iHiročilo centralnega odbora za delavsko mladino na Nemškem ol>sega 56 strani in kaže vsestranski napredek. Število mladinskih odsekov je naraslo od 454 na 574. " Arbeiter-Ju-gend" je priraslo 14.552 naročnikov. tako da jih šteje sedaj 80.-086. Število priredb za telesno in duševno izobrazbo se je proti lani podvojilo. Isto velja tudi o u-deležbi mladine pri teh prireditvah. Mladinske organizacije so se morale krepko braniti proti seka-turam oblasti in so morale odbijati tudi napade meščanskih mladinskih organizacij.
— Duhovniki proti nunam. Iz
Kima poročajo: Nahujskano krdelo ljudi je v Torre del Greeo napadlo ondotni nunski samostan z namenom, da bi nune pregnali. Izkazalo s<» jt», da so množico na-iHhjfjknli duhovniki iz zavisti do boljše silni ranih sester. Neko, od duhovnika povcljevano krdelo je bilo ravno na tem, da bi začelo po samostanu pleniti, ko je prišla žandnrm»rija in ljudstvo s težkim trudom zadržalo od njegovega početja. Duhovnika m nato aretirali.
Iz Milwaukee, Wis.
Minili so velepomembni dnevi. Konvencija S. N. P. J. je končana. Odšli so možje ki so imeli težko nalogo, da določijo in začrtajo pot S. N, P. J. katero ima hoditi v bodoče. Od teh lepih nepozabnih dni naprej se nam zdi, da sije solnce krasnejše, da ima neko novo moč v sebi, katera nas poživlja in navdaja z novim upanjem. Mnogim naših tovarišev de" lavcev je minila malodušnost in inlačnost v delovanju ker so sprevideli, kako zmagonosno koraka napredek in razredna zavednost svojo pot med delavstvom. Mnogi izmed onih, ki so do sedaj mislili, da je njih delovanje jasno, da poznajo cilj in pravopot. ki pelja proti luči, so spoznali, da so ostali daleč za duhom časa in da hitijo v izgubo; spoznali »o da so resnične besede, katere so irmtli priložnost neštetokrat, slišati: Sama zastava ne more rešiti naroda, prazno vpitje ne dehrvtsva! Spoznali so to v času zborovanja delegatov, ko so ti možje soglasno potrdili rezolucijo, v kataeri priznavajo moderno delavsko gibanje na temelju razrednega boja.
Mnogo se je zadnje čase pisalo iu govorilo o bodčnosti podpornih društev, in jednot. Stavili so se različni načrti. Iskazala se je prava pot, a zaman. Veliko zavednih delavcev je vedelo za njo, a Večina je tavala v temi. Sedaj je jasno. Konvencija S. N. P. J. je razjasnila položaj ter pokazala pravo i»ot. In to je neprecenljive vrednosti za delavstvo. Socialistična stranka pridobila je stem novih moči. Na tisoče delavcev je spoznalo da je edin« rešitev za delavca le v socializmu. Armada naših rojakov je krenila na pot, ki pelja v vrste socialistične stranke. Drugi bodo sledili. Zjasnilo se je nad »Imenskim prole-tarijatom; umakniti se je moralo vse, kar ovira pot k svobodi; povsod bo donel klic: v vrste razredno zavednega delavstva, rojaki! Bojujmo se za osvoboditev delavstva iz krempljev kapitalizma, bodimo složni in zvesti kakor smo bili v delovanju za procvit naših podpornih organizacij.
Močneje kakor poprej treba bo ponavljati ta klic tudi v Milwaukee. Zavednost rojakov postaja vedno močneja, zanimanje za izobrazbo in socializem narašča, a vzlic temu treba je delati z podvojeno močjo, ker je še vedno veliko število onih, ki tavajo v temi, tudi v Milwaukee. Dosti se je delalo med nami. dosti lepih v-spehov doseglo, a še ne dovolj
Vedno se še nahajajo med na n ljudje, ki se drže krivih nagorov. Ti morajo v naše vrste, zato je treba podvojiti delovanje. Vspeh je za kot ovij en, prišel bode dan, ko bodo spoznali vsi resnico in šli znam i. Saj pretežna večina pri. poaaava, da je le v socializmu naša boljša bodočnost. Te je treba le podučiti, da ne zadostuje biti z besedo socialist, ampak, da je neobhodno potrebno stopiti v organizacijo. citati knjige in posebno socialistične časopise. S skupnem delovanju odstranili bomo.vse zapreke, ki nas ovirajo. Premagali bomo mlačnost onih., ki -vedno vpijejo in se trkajo na prsi. da so socialisti, a niti z prstom ne ganejo, za organizacijo. Naše stališče ni tako težavno, niti v primeri kot ono, nekaterih sodnigov po nazadnjaških naselbinah. Kar nas ovira je, na eni stra-ni preslabo prepričanje, mlač-|nost„ neznanje, ter krivo poznanje socializma; na drugi pa nizkotno osebno sovraštvo, ki zastruplja naše delovanje. Tudi o-na grda bolesen, ki se tako rada vsiljuje v socialistične organizacije, nas napada, to je fanatizem (o tem pozneje obširneje). Toda vse bode premagalo vztrajno in zdravo delovanje. Delovanie v bodočnosti bo tudi olajšano, ker se bodo podporna društva za naprej potovo še živeje zanimala za socializem. Že do sedaj smo sprejemali od istih veliko pomoči pri agitaciji. Nekatera društva *o nam priredla lepo število dobrih sodnigov, kakor kaže nasljednia tabela. .
raznih podpornih društev so v socialistični skupini organizirani :
IViiAtvo Samostojna Sloga 17
članov ali 9% dr. članov;
Društvo Sloga. štev. II i. N p
39 članov ali 26% dr. članov Društvo Balkan, «lev. 24 8 .N
P. J. ali 41% dr. ¿laasv;
Delavci v naši naselbini bodi
čitali resolucijo, ki jt kila sprt jeta na konvenciji 8. N, P. J ¿j spoznali živo resnico, a kateri jii ista govori. Sodrugi, saia d0u nost pa je, da v tem peaumbnes času posvetimo vse sisši aociali stičnemu klubu. Prilsžseft bo s« daj ko bo isti vstanovil govorniški tečaj. Z vajami pričalo se U prihodnji tedeu. Stesi bomo de segli, kar že sodrugi dolgo žele jasnejše pojme o aosializMu, ve navdušenja, in tudi vivratitev sa še skupine.
Delavstvo v Ameriki ae hlife ljutim boj eni ker naspretni ele menti so na straži. Njiheve čri moči ae zbirajo za zadsji napa« Zmagovalci bomo mi delavci, i čim trdnejše bodo naš« vrate tel i>re.,e bomo triumfirali. tem pr< je bo zasijala zlata zarja zlat svobode;
Pittsburg, Pa. — Kaker že po
ročano, smo imeli 8. sept. Krista nov shod. Njegove jedmate bese de bodo ostale marsikoma za v« življenje v spomina. Teda to na zadnje nima nobenega pemena z; napredek in izboljšanje delavske ga položaja. Želeti bi kilo, da b Kristanov shod obrodil več sadov namreč, da bi se ustaaevila tud pri nas v Pittsburgu slovenski soc. postojanka, ki bo pomagal širiti soc. ideje med tukajšnje slo venske trpine.
Da naše želje ne bede brez i: polnitve, priča dejstvo, da se j začelo živahno gibanje med tuka; šnjimi^avednimi slov. delavci zj ustanovitev soc. kluba. — Tenr gibanju želimo kar največ uspeha
F. S.
ZASTOPNIKI PROLETARCA.
Adamsburg, P».: Jo«. Mostar, box 12 Aurora, 111.: John Blaschitt, R. F.
4, box 63 A. Aurora, Minn.: John P. Novljan, b. 7 Broughton, Pa.: Jakob Dolen«, box 18 Buxton, Iowa: John Kraftevec. Canousburg in Meadow Lands, Pa. John Koklicit, box £76, Canonsburg Pa.
Chlcopee, Kans.: Anton fiular, box 209 Chisholtn, Minn.: Jos. Drobnich, bo 152.	i
OUridge, Pa.: Jotoo, Mlakar, box 68. ^ Cleveland, O.: Anton Gradisher, 115 E. 61st St.	\
Clinton, Ind.: Viktor tupasèié, box 17 R. R.
Collinwood, O.: Dominik Blammel. Columbus, Kans.: Martin Jurečko, h
R. 3, box 60. Conemaugh, Pa.: Andrej Vidrich, bo
523; Prank Pavlovič. Detroit, Mich.: F. C. Oglar. Dunlo, Pa.: Frank Kautit. Ely, Minn.: John Teran, J. fikerjan« Fits Henry, Pa.: Frank Indof. Franklin k Girard, Kans.: Fr. Wege Frontenac, Kans.: Anton Katzmai
John Bedene. Girard, O.: Anton Strah, box 372. Glencoe, O.: Nace žlemberger. Greensburg, Pa.: Frank Matko, Kej
stone Hotel. Herminie, Pa.: Joe. Brie. Hibbing, Minn.: Frank Hitti im Henr Delles.
Gilbert and McKinley, Minn.: Anto
Sterle.
Jenny Lind, Ark.: Frank Gorenc. Indianapolis, Ind.: Filip Godina in Markich.
Irwin, Pa.: Fr. Perko, R. F. D. 2, b. 11 Kansas City, Kana.: Frank Alei. Kenoska, Wis.: Frank žerovec. La Salle, 111.: John Rogelj, 1216—3d
Martin Novlan, Jakob Brej. Livingston, 111.: Fr. Krek. Lloydell, Pa. in okolica: Anton St iiiar.
Milwaukee, Wis.: Val. Razbornik, 4
Virginia St.; Ig. Kuftljan, 229 1st Av.; John Krainc, 317 Florida Morgan, Pa.: Louis Glaier. Mulberry, Kans.: John Leltie. Oregon City, Ore.: John Kurnik. Panama, 111.: Jos. Ferjanéié. Pueblo, Colo.: Chas Pogorelec. Pullman, 111.: John Levitek, 11
Stephenson Ave. Red Lodge, Mont.: Louis Yeller, b 47 Call.
Rock Springs in Reliance, Wyo.: Jer
Verôié, box 152, Relianco. Roslyn, Wash.: John Zobec, box 19. Roundup, Mont.: Martin MeinarAi«*-Springfield, 111.: Frank Bregar. Stauton, 111.: Anton A usee. Stone City, Mineral ter W. Mine
Kans.: John Gortak. St. Louis, Mo.: Val. Sever. Struthers, O.: Math Urbas. Sublet, Wyo.: John Ostrožnik, box 1 Superior, Wyo.: Luka (ïlosser, box 3 Sweetwater, Wyo.: Pavel Hribar. Waukegan & North Chicago: J
Gantar. Wiilock, Pa.: Fr. Sedej Youngstown, O.: John Petrii. Yukon, Pa.: Ant. I^avrii.
Potovalni sastopnik za Pconsyl nijo: Joseph KadiAek. Herminie, P Sodruge v tistih naselbinah kjer nimajo stalnih zastopnikov, prosi da se r.glasijo za zastopništvo. P vijo naj se kar potom dopisnice upravniitvo 4 ' Proletsrea na kar pošljemo vse potrebno.
, Uprsvniltva —■
Glasilo hrvatskih socialist*!^ "Radnička Straža", 1830 Soi* Centre Ave., srbskih aodrnfOV f "Narodni Ola«", 231C Cljbo« Avt.f Chicago. Prvi stane drugi pa $1.00 za celo leto.
$2.j
io naj se agitira.
ki hi rad koristil na-ti. •• vprašuje kuko naj itcialno demokratična JJ frffcf» aaj pomagam ures-•Mialno demokratičnih
't
r«c»m. ki se zavedajo aftiaaijski- dolžnosti in ki kafo požrtvovalnega dela atrsaks, veljajo sledeče bese-
a stvar je ustna agitacija •aakma uač( la. V delavnici v faiiriki, na stavbi in v go-i( i» »tiskih in izletih, skrat-poraod, kjer se snkleš z ljud-lahke sgitiraš. Ampak ne bo-lasen iu nekriči: Rdeč kar ialist sem! Zakaj z vsi-kričanjem in bahavim ne dosez«^ agitacijskega in ne pridobiš nikogar za strank*» Predvsem presodi pretefctsj človeka, s katerim spustiS v razgovor. Ne |>osegaj o nepravem času v besedo, ne enjnj težkih velepolitičnih in ioloških vprašanj, če jih ne ume in če sam nisi prav tiden njih. Pogovor na|K»ljuj vedno najbtisa vprašanja, ki ga zaje, in pojasnjuj jih s social-demokratičnega stališča. Vsa-tnlitev, ki jo iaiwtiš, j>odpri zavaruj takoj z dokazom! Izo-aj se besed, ki jih sam natančne rarsmeš in opuščaj tujke, niso splošno razumljive. Ne go-v se v on o kakor kolovrat in išeaj tudi drugemu do besede. 1 vadi ae psovk in žal i v k, na u-vore od kateresibodi strani od-varjaj stvarno in brez jeze. Ni-r ne trati časa in besed z ljud-i. katerim njih gospodarski in KR'ialui položaj brani, da bi se >ridru£ili socialni demokraciji jrav tako se ne meni z ljudmi, i imajo vsak dan drugačno poli-lčno prepričanje — čas resnega locialns tlomokratičnega agitatorja je predragocen, da bi ga zapravljal ni politične glumače n neozdravljive kverulante.
Da si kos vsem ugovorom in po. mislekom v dvojem agitacijskem delovanja, prebiraj zvesto in s preudarkom strankino časopisje jpn strankine brošure. V strankinem tisk« je vedno dovolj agitacijskega srsžja. da se moreš pomeriti ne le z osebojevnikom, ki fc stal v političnem življenju ob strani, temveč tudi z vsakim poli-Itičnim protivnikoni. Ne daj, da bi 'ti ostro in bogato orožje rjavelo jna polici, ampak sprejmi vse, kar ti jih strankin tisk, vase in razmišljaj o njih.
Prav taks kakor ustna agitaci-a je tudi razširjanje strankine-a tiska povsod mogoče. Zato mej zmerom pri sebi nekaj številk 44 Praletarea" in prebranih ptevilk ne meči vstran, dajaj jih ljudem, ki bi jih ute^il zaintere-»ovati za socialističen list. Glej, la vsak, loder se šteje za sociali-eta, naroči "Proletarca" in da ?a redas čita.
Ako v tvnji naselbini že obstoja club, gledaj da mu pridobiš no-tih članov, Ako ga pa še ni, pa %ielaj aa ts. da se čim prej ustanovi !
Poleg opisane agita3ije pa je dol/nost vsakega sodruga, da žito podpira stranko in nje stremljenja. Noben trud ti naj ne bo prevelik nobena ovira pretežka, da razširiš socialno demokratičn:. načela. Za razširjenje "Probtar-ea" je predsem potrebno, da po ročaš svojemu glasilu o vseh važnih delavskih dogodkih in nepri-Irkah, ki se dogajajo v kraju ali Pa v delarvnici, Ampak pri vseh dopisih m sporočilih svojemu listu se gibi ji strogo v "okvirju resnice in ne povprašaj vselej, če se
dopisu izrečene trditve dado tndi dokazati. Čenče in vsakdanje tevlje ne spadajo v list, piav f«ko tudi ne hibe oseb, ki jih iz fega vzroka ne maraš. Poročaj le o zadevah, ki zanimajo širšo javnost m ne hodi v o^eni oseb mn-ienkosten! Za uspešno sodelovanje v strankinem Časopisju se pri-Wm-l»j r. marljivim prepiranjem «trankin* literature, zakaj tvoje delo bo koristno le tedaj, če si * nam poglobil v načela in zahteve socialno demokracije.
Ampak ne le z duševnim sode-lovsnjem 'tudi z gmotnim žrtvo-v*njem moraš podpirati stranko. <}'ej, Ha redno plačuješ vse stranke prispevke in da jih plačuje-¡K tudi tvoji tovariši. Tudi sicer t j k stroškom strankine nrije in organizacije in

vzpodbujaj druge, da žrtvujejo za strankine smotre. Ampak tudi v tem ne smeš biti vsiljiv, zakaj nabiranje za stranko in za njene namene se ne sme izpačiti in pre-vreči Hr beračenje!
K PRAZGODOVINI ORODJA.
Kakor imajo osnovni temelji naše kulture svoje početke v najstarejši pradobi, prav tako moremo itriuMi prvi razvoj našega orodja v najstarejših dobah človeštva. Prvo orodje so ljudje pravzaprav našli, ne pa iznašli. Že iz prvega početka so morali ljudje sicer nekoliko misliti, če so rabili kot |>rva orodja le tiste predmete, ki so jih imeli pri rokah. Da so 'ljudje pri rabi prvega orodja vsaj nekaj mislili, dokazuje že to, ker so predmete, ki so jih pričeli rabiti, rabili tudi vbo-doče, česar pa ne apozirjeftio n. pr. pri opicah, ki predmete, ki so jih rabile, zopet odmečejo in se ne zmenijo več zanje. Tako so rabile velike opice kamne, da »o z njimi tolkle koščicaste sadeže, pa če so bilT kamni še tako pripravni, so jih vendar zavrgle.
Obče so menili prej, da so bili ljudje v p rado bi velikanska bilja,1 ki se niso znali braniti samo proti vremenskim ueprüikam nego so bili tudi tako oboroženi, da i so se lahko branili pred divjimi j zverinami iu naravnimi nezgodami. Znanost pa je to mnenje že »lavna zavrgla, ker je gotovo, da so bili ljudje v pradobi še manjši nego so dandanes. Zaradi tega je tudi skoro gotovo, da so bili prvotni ljudje prav tako malo zavarovani proti vremenskim spre-embam iu proti zverinam kakor današnji, če nimajo nobenega varstva in nobenega orožja pri rokah, kvečjemu, da vremenske spremenila na pračloveka niso tako vplivale, ker ie takratni človek živel bolj v naravi iu ni bil tako o mehkužen kakor je današnji kulturni človek. Ce se je hotel človek ohraniti, je moral skušati nabaviti si obrambe pomočke, orožje, da se je z njim branil zve-rij in napraviti si je moral orodje, da si je z njim lajšal obstoj in se varoval pred vremenskimi nepri lika m i. Prav to, ker človek ni bil ustvarjen za brambo, je moralo biti prvi povod, da si je izdelal orožje in orodje, kar je bilo početek človeškega razvoja. V teh počet ki h orožja in orodja tiči pravi izvir današnje čudovite tehniške popolnosti.
Orodje in orožje v prazgodovinski dobi člo»veštva je bilo le ojačenje in podaljšanje človeških organov. Raba kamena, da »o z njim tolki koščičaste sadeže ali drobili trda jedra, temelji na spoznanju in izkušnji, da se dajo sadeži bolje treti s kamnom nego s samo roko, izkušnja je dalje u-čila, da utegnemo s kamnom, ki ga nataknemo na toporišče, še bolj uspešno raztolči iin zdrobiti trde sadeže, nego če držimo kamen kar v roki. Ljudje so tudi spoznali, da se da s kamenito ska-lico, s trdim lesom bolje kopati, grebsti, vrtati nego s prstom in nohtovi. Najdbo takega orodja je pa že narava sama podpirala, ker nudila povsod predmete, ki se dajo porabljati za preprosta orodja, ne da bi jih bilo treba l>ogve kako težko obdelavati. Tiste pomočke, ki jih je našel prvotni človek že kar v naravi, je utegnil rabili kot sekiro, dleto, klin, pa tudi kladivo, šivanko itd. Preprosta.v orodja so si nabavljali med rudninami, rastlinami in živahni, iz kamenin so dobivali kamne za tolčenje, skal ice za kopanje, strganje. drobljenje in rezanje od živalstva na rogove, zobe in kremplje za najraznpvrst-nejše namene; v tiste namene so rabili tudi orodje iz lesa in poleg tega so rabili les tudi za uži-ganje ognja. Pračlovek se je moral prilagojevati seveda razmeram ; rabiti so mogli za orodje pač le tiste snovi, ki so se nahajale v kraju, zaradi tega so imeli v različnih krajih tudi orodje in o-orožje in različnih snovi. To o-oazuiemo lahko še dandanes pri divjih narodih: divji narodi daleč na severu rabijo drugačne snovi nego narodi po vročih krajih. Pri teh narodih tudi lahko opazujemo iznajdljivost ljudi, ki so še na najnižji stopnji kulture. Eskimi imajo jako malo snovi ra ¡/.bero pa prav zato, ker jim tako nedo-staja dotičnih sredstev za izdoV vanje |>otrobnih orodij, opažamo, ds pa izrabljajo tista, kar jih
imajo, do skrajnosti. Katiakoval-ci, ki ao opazovali običaje in kulturne razmere pri Eskimih natančno, pravijo, da izdelujejo s o: i-miti vitimi poiuočki orodju, kakor jih naši najizurjeuejši rokodelci z najmodernejšimi orodji in stroji ne izvedejo. Prva orodja so rabili najbrže tudi kot orožje; Šele pozneje se je pokazala v rabi uied orožjem in orodjem razlika.
Iz tiste dobe, ko so našli otodje in orožje, izhajajo tudi počet ki iznajdb. Najprej so iznašli le i*re prosto orodje in orožje, in sicer de oma tako, da so izboljševali in porabljali tiste predmeti;, ki iih je narava nudila. Ko ao ljudje spoznali kako se kamen najlažje razbije, mogli so tudi lažje izdelovati orodje iz kamna. Ker so bila prvotna orodja jako prepro-s'a, je naravno, da so se rabili za različna opravila. S tU«o skalico, s katero so drli divjačino, so rezali tudi sadeže, so morili ujete živali itd. Ko so bolj spoznavali snovi, so jemali tudi za nove iznajdbe bolj primerne snovi, tako da so imeli vedno več vrst orodja, in sicer sprva gotovo v najpri-prostejši obliki, ki so jih že morda tudi izdelovali s pomočjo drugega prvotnega orodja. Obenem pa so. kolikor so razmere dopuščale, popolnjevali orodje, da so z enim in istem orodjem lahko o-pravljali različna dela.
Vsa preprosta orožja in orodja, ki jih poznamo iz ptndobe Človeštva, nahajamo še danes pri divjih narodih na jugu v ledenih pokrajinah pa tudi pod vročim soln-cem srednje Afrike. Tako nam je omogočeno, da opazujemo s svojimi očmi dolgo pot od najpreprostejših orodij pa do današnjih velikanskih strojev in najuinet-nejših uredb,
SPOLNA REVOLUCIJA NA ANGLEŠKEM.
"New York American" objavlja razgovor z znanim londonskim specialistom za živčne bolezni, dr. Henri II čudom o modemih feminističnih stremljenjih na Angleškem. Na vprašanje, če bo razvoj moderne ar^leške žene kaj dopri. nesel k izboljšanju rase, je dr. Head odgovoril: Skoraj me obhaja skušnjava, da bi rekel, da nam človeška rodbina, ako bodo mlade žene tako nadaljevale, ne 1m> delala več skrbi, ker je sploh več ne l>o. Mislim zlasti angleške žene in dekleta srednjega sloja, ki vzrastejo v okolici, v kateri ne manjka inteligence, vzgoje in več ali manj kulture, in ki prihajajo na visoke šole iz rodbin, ki »o veljale vedno za najboljšo kri v deželi. To so žene, ki ne morejo živeti brezdelnega življenja in ga tudi ne živijo, ki pa svoj dom zamenjavajo z vnanjimi cilji, ker sta jim neodvisnost in gosftodarska svoboda več nego vse drugo. Te žene so telesno in duševno sijajno obdarjene, toda ljulme jim je. da zaslužijo 200 funtov na leto in da neodvisno žive. nego pa, da bi poročile moža, katerega zmožnost je v aaslužku jedva večja od njihove. To. ne po zakonu omejeno življenje moderne mlade Angležinje je iz njenega novega stališča, ki se na bistvo rase niti najmanj ne ozira, idealno. Ker je chaperoinski sistem iz prejšnjih časov popolnoma izginil. ne ovira mlade dame nič, da žive svoje življenje tako, kakor se njim najboljše zdi. Tmsjo svoja lastna stanovanja in prihajajo in odhajajo, kakor se jim lubi. Šluži-o si in izdajajo svoj denar po last-
ni volji in živijo avoje lastno življenje in nihče jih ne vprašuje,
kako iti kaj. Doživljajo svoje nemotene romane; z moškimi v-združujejo mnogo prijetnejša in nemotnejsa razmerja, kakor so to zamogic rjihove matere, ni jim panič na tem, da bi jemale nase ženine in materinske dolžnosti. Občevanje s to sijajno, lepo so-mozavestno, m odet 110 ženo daje možu neko uglajenost in neko ravnovesje, ki ju moški kake prejšnje generacije niso imeli. Moderni Anglež je čisto drugačen nego divje, polnokrvno bitje, kakršen je liil njegov praded. Moderni Anglež stopi s kako mlado dam'< v razmerje, ne da bi se le najmanje za to brigal, kam bi lahko to razmerje do vedk>, ker ga nobena gardedama ne vprašuje po njegovih namenih. Dekle pa sploh \e vpraša in se ne briga za njegove namene, temveč živi v njegovi kongenialni družbi tja-vendan. Samo ob eni priliki se valovi tega brezskrbnega življenja nekoliko vznemirijo, kadar se izve. da je Frank, Etelin "mladi mož" na tem. da se poroči. "To je vendar i rehudo, ko sta bila enkrat že toliko let prijatelja," se glasi komentar in Ktel si poišče enostavno drugega, konge-nialnega prijatelja". Dr. llead pran, da pomeni to občevanje spolov na Angleškem v tem ozi-ru revolucijo, ki je za svetovno zgodovino ravno ^tako važna kakor francoska revolucija. "Angležinja se nahaja v ra^topilni-kn. Kakšna bo njena bodočnost, se ne da prerokovati."
— Demonstracijska stavka za anarhiste. Iz Ženeve poročajo: Delavska zveza v Lousannu je na shodu sklenila, da razglasi generalno stavko, ker so 2. avgusta zaradi neke anarhistične konference prijeli anarhista Iiouisa. Bertonija ter ga vtaknili v curi-ško ječo. Stavkujoči so korakali skozi mesto ter so skušali tudi o-stale delavce, ki so še delali, pridobiti za stavko. Prišlo'je do spopadov. Nekaj stavkujoči h je bilo ranjenih in mnogo aretiranih. Zvečer je bilo ponovno zborovanje, na katerem so sklenili, da se stavka nadaljuje. Podjetniki pa groze z izporom. ako se delavci ne vrnejo na delo. Z gotovostjo se pričakuje, da bodo Bertonija tekom par dni izpustili.
Slabotni ljudje.
Dva nemška zdravnika sta napravila znanstvene poskuse v svr-ha določitve glavnega toka telesne slabosti in prezgodnje izgube moči. Po dolgoletnem težkem delovanju prišla sta do zaključka, da morajo jesti več hrane, ki vsebuje apno, kot do sedaj. To nujno teorijo poskušajo sedaj mnogi učenjaki. Mi smo vedno priporočali mešano dijeto, ki je, po našem mnenju, najbolja za hrano vsacega dela telesa. Prvi pogoj je pa naravno dobra, zdrava slast. Kjer manjka slasti, bo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino £malo pomagalo. To izvrstno sredstvo bo uredilo delovanje vseh organov, ki imajo količkaj opraviti z prebavo hrane v telesu. Ono je velike pomoči v boleznih Želodca, jeter in drobovja; izčistilo bode kri naravnim in lahkim potom, ojačilo živce, otešilo notranje bolečine ter preprečilo zapreko.
V lekarnah — Jos. Triner, 1.113 —1S. Ashland Ave, ^hicago, 111.
ALOIS VANA
— iideloY&telj —
sodovlcc. mineralne vode io r«z nib neopoJoJfa p(ji¿.
1*37 Sa. Flak SI Tel Canal Hu
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D
ZdravnUr sa notr&nj« bolesni m raaocsInU.
isdrsvniAka preiskava brsiplaêao—pla ftati j« U adravila, 1924 Blut Islán* Ava., Chicago. U reduje od 1 do 3 pe
Íol.; od 7 do 9 * večer. Izven Ckieag* ivedi bolniki naj piiejo slovensko.
Feelinč Better Already
tfZ2Z2ZZ2ZZZZ2ZZZag O.I 0 fl1 % F "V
Srečen bo in, ker bo m poslušal vaš svet in se zdravil z
Dr.Richterjevim
PflW-EXPELlERJQH.
Ozdravel me je bolečin v grlu in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se pon&redb. 25 in 50c. steklenice.
P. AD. RICHTER 6 CO.. tIS Poarl Str—i. New York. N.Y.
Dr. Rlthtorj«™ Coagn riluU nUjfeJo. (23«. all Me.) «
M. A. Weisskopf, M. D.
IskuisB zdravnik.
Uraduje od 8—Il predpoldn* in od 6—9 zvečer.
1842 8o. Afhland Ava.
Tel. Canal 476 Chicago. IL
I. STRAUB
URAR
1010 W. 18th 8t. Chicago, IL
lina veéjc aaiogo ur, veriiie, preti, nor in drugih drafotia. Isvrèaje toMi veakorrotna popravila v tej etroki jh salo nitki
POZOR! SLOVENCI! P0Z0RI
S A L O O N
• modernim kerlji&en SvaSe pivo v eodftkih in buteljka* in droge raan<o vre t ne pijane ter uaijak« emodka Potniki dobe Aetao prear iitte ta nitko eeoo.
Poetrezba točna ln lsberma. Veetn Slovencem ia drugim Hlera»« ae topko priporoma
MARTIN POTOKAR,
1636 So. Centr« Ar«. Chictfc
AVSTRO - AM ERI KAN SKA
Črta.
NIZKE CENS.
Velike ugodnosti:
električna luč, izvrstna kuhinja, vino zastonj, kabine tretjifa ratgreda na paruika
Kaiser Franz Jožef L In Martha Washington
Na krom te govorijo rti Avstro-ogcrski jetiki.
Družbeno ladjevja parnikov aa dva vijaka:
Kaiser Franz Jožef L, Martha Washington,
Laura. Alice, Argentine, Oceanic;
NOVI PARNIKI V DELU.
Za rte informacije se obrnite na glarne zastopnike
PHELPS BROS. & C0.
Gen'l Igt's, 2 Washington St., Ne« York.
ali pa na druge uradne zattopnike
r Združenih državah in Canadi.
ANGLEŠČINA.
Mi poučujemo angleičino in lepopitje že peto. leto. Učimo potom dopitova-nja. Dobri uspehi. Lahka metoda. Učite se doma. Pouk traja do fiest mote-cev. Šolnina nizka. Pišite po pojasnila še danes.
Slovenska Korespondenčna Šola, 1380 E. 40th St., Cleveland, Ohio.
(Prejšnji naslov: 6119 St. Clair Ave. 8. B. 10).
CARL STROVER
Attorney at Law
Zastopa na vsah lodiicib.
§t. sobe 1009
E WASHINGTON STREET.
CHICAGO, ILL. Telefon : Main 3989
133
Dobra domača kuhinja.
éé
Odprto po dnevi in po noči.
BALKAN"
KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE-
M. Poldrugač

1816 So. Centre Ave.

Deni danes na stran in imel boš jutri! —— Začni se nocoj! —==—
Mi smo blizu tvojega doma
in imamo odprto od sobotah od 6. do 8. ure.
INDUSTRIAL SAVINGS BANK
2007 Blue Island Ave., Chlcago, Dl.
Varno, udobno ia primerno?
22 let paslovaija.
Iwwww

«
f>
Kdor hoče dela
naj se nemudoma naroči na najnovejšo knjigo:
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač
da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. Knjiga obsega poleg, slov. angl. slovnice, slov. angl. razgovore za vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pishvo, spisovanje angleških pisem in kako se postane amerikanski državljan. Vr-hutega ima knjiga dozdaj največji slov. angl. in angl. slov. slovar. Knflga, trdo ln okusno v platnu vezann (nad SN strani) stane $2-in se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 SI., New York, N. Y.
✓ Edino In na|ve£|e založništvo slov. angl* In raznih slovenskih kn|lg. Plftlte po cenik. «
ZDRAVLJENJE
Varieacele Hydrocele
BREZ NOŽA j IN BOLBCIN
Ozdravim vsacega, kdor trpi aa Varieoceli, Structuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljanje, šivčno nezmošnoet, vodenico ia bolezni tičečik ee maškik.
Ta prilika ie dana zlaeti tistim, ki so izdali le velike svote zdravnikom ne da bi bili ozdravlieni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili zdravljeni po tncatik zdravnikov, brezoepešno, da pooedojem le jasi ediao sredstvo, s katerim zdravim vspeftno.
Popravite Vadbe zdravje
Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike. Dobili boste najboljše naevote in prednoeti, ki sem si jih iztekel v meji 14 letai praksi kot speeialiet v boleznih pri moških.
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice la neprillke v Jetrih. (Za aeuepeŠBo zdravljenje ni treba plašati).
TAJNE mo&ke bolezni
Zfuba osfosa, beleini v
ledicah in jetrih zdravim hitro za stalne i a tajno, tivšeae onemoglosti. slaboet, napor, zastrupljenje ia zguba vode.
PLJUČA
naduhe, Rronehitis, srš-____ _ _
ae bolesni in pljučne f	' "
zdravim po moji aajno VTT«*»"0™II|C aa.
vejši metodi	brezplačno) (Nasvetizaslon)
DR. ZINSj 183 1 k^M^lrk Chicago
Odprto: 8 zjutrej da • zvoier. Ob nsdeljoh ad a ajatr. d« 4 pop.
/astrupl^enle
in vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče,| lueije, onemogloet itd.
Ženake bolezni
beli tokf bolečine v eza ture, garje, otekline, po-j dju in druge organske! bolezni zdravim za etal-
¿»ROLBTAMC
UST ZA INTEUfK DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Laatnik In todajatslj:
«sfsslovaaska delavska tiskovna drsibs v Cbksfe. III.
tfarocafcas Zs Amirieo $1.90 m cslo Isto. lic «al Isto. Za Evropo 12 sa cslo Isto. $1 sa pol Isto.
i^ast v 4noo*er* Pri »primrmH biiMiUAs .mmmaM tudi STARI »—lov.
PROLETARIAN
Owaad sad pnbUahed Evest Tubsoay by
loath Slavic Workaws's Publishiof Coaipaay Chicago. iilinoU.
Glasilo Slovenske organiiacije Jugosl. socialistične Zveze v Ameriki.
tuascBirriON satu: United States and Canada, ti bO a vsar, 7$c lor half y*r. Foreign countria« |2 a t «ar. »1 for hali ytar. aansiNO bates on •¿rssmsnt.
NASLOV <ADDREf^i
"PROLETJ RtC"
2146 Blue Island ave. Chiea|QLIli
Nekoliko luči.
Jolietski A. S. prinaša zadnji teden na 44Proletarčevo" notico o padajočem uplivu katoliške cer« kve v štev. 263. vsakovrstne navedbe, s katerimi skuša vse drugo
dokazati, samo pravega ne. • •
44Proletarčevo" trditev, da izgublja katoliška cerkev upliv, hoče A. S. ovreči z nasledno izjavo: 44Le ne bojte se za kat. cerkev, Kristus sam ji je zagotovil obstoj do konca sveta." — Ali nimate nič boljšega T
o •
S tem, da je vera privatna stvar vsakega posameznika, ee ni rečeno, da bi se o veri ne smelo razpravljati. Razpravljanje in dokazovanje o veri še ni zahteva, kaj naj kdo veruje ali kaj ne. Da črnim gospodom ne more biti po volji, ako zve verno in udano ljudstvo resnico o svoji veri, je ne kaj čisto naravnega in 44bizneške-
»i
Ker že govorite o šolah, pripomnimo tudi mi svoje: Vzemimo, da traja pouk v katoliških in javnih šolah tedensko po 25 ur. V javnih Idah porabijo vseh teh 25 ur za praktične predmete, v ka toliških pa samo 20—22 in ostalih 3—5 za yerouk. Logično je, da se da v 2o urah več naučiti, kakor v 20, ko bi bile že učne moči, meto de in sredstva povsod enaka, nikar ko r.iso.
• «
jzjeme niso merodajne: slepa
kokoš tudi včasih zrno najde. • •
Delavce »o duhovniki in drugi enaki individui toliko časa farba-li da so postali 4<rdeče-pofarba-ni". Zato pri socialističnih delavcih o kaki naJaijni farbariji ne more biti več govora. To resnico članksr A. S. prav dobro občuti, zlasti njegov žep.
o o
Da bo naš odgovor A. S. in njegovim trditvam o nazadovanju socializma bolj temeljit in popo-len, bomo dali ta odgovor po no vemberskih volitvah ,ko se bo število soc. glasov najmanj podvoji lo od. zadnjih predsedniških volitev. Upamo, da bo imel A. S. toliko potrpljenja s nami. a •
Prav po duhovniško pa je fa bricirana laš, da so socialisti zanetili časnikarski «trajk. Ta laž rjiva a pri it ev pa tudi dokazuje, da gospodje okrog A. S. prav pri dno čitajo stavkokaške liste, iz katerih izhaja poleg drugih ne-Stevilnih, tudi zgoraj šn j a 44 laž" o social¡stičnem šuntanju. Ijhž ima kratke noge!
• a
Ako katera unija še ni zrela za socializem, ni to za nas nič novega ; kajti bil je Čas, ko so sploh vse unije odklanjale socializem. "Proletarec" ni torej nič zagrešil, ako ni poročal tega; kjer socialisti nič nimamo, tudi zgubiti ničesar ne moremo, pridobimo pa se lahko vse in tudi bomo prido bili, o tem smo prepričani, naša zmaga pa pomeni vaA poraz, ali že neste tot!
a a
Kar se pa tiče, 14ostodnosti" In moralne propalosti, pa gospodje 41 sveti", roke na srce in ponovito trikrat zaporedoma: Mea maxima culpa! Marsikateri izmed vas bi moral biti že zdavnaj odstavljen od tega, kar je, ako bi se vas sodilo po vaši čistosti.
Iz dufievne teme, is zaslepleno-sti, iz nerazsodnosti in iz neza
vednosti se rodi zavednost. -—Socializem sloni na zavednosti delavskih mas. — Brez izobrazbe in socializma. — Izobrazba vodi k svobodi. — Izobrazba in svoboda sta sestri socializma, torej pri socializmu ni govora o temi, ne da bi postavili v temo tudi izobrazbo in svobodo. Mi pa vemo, da je izo-brazba luč in svoboda naA cilj, torej leži tema daleč doli na neved nosti in zaaleplenosti ter nerazaod nosti. Ako A. S. govori o temi, tedaj ne more govoriti o isti pri socialistih, ker med njimi je ni, pač pa o svoji lastni temi in svojih privržencev, v kateri jih mora pridržati, ako hoče živeti.
Kako dolgo bomo še sužnji.
Kako dolgo bomo delavci še sužnji neznosnih razmer, v katere nas je potlačil brezčuten kapitalizem, ki drvi brezobzirno naprej kakor uničujoč plaz! Kako dolgo bomo še delavci izpostavljeni vsakovrstnim neprilikamf Kako dolgo bodo še drugi gospodarji našega življenja?
To so vprašanja, ki se vrivajo vsakemu količkaj zavednemu delavcu! Draže se živila, draži se obleka, rent se zvišuje, cena kurjavi neprestano raste, brezposelnost delavstva je vsled vednih novih iznajdb in vsakovrstnih drugih vzrokov vsak dan številnejša. To so razlogi, ki dado vsakemu delavcu misliti in preko katerih ne more nihče, ne da bi se mu bilo treba uprašati, kako in kam!
Položaj vseh delavcev po vsem svetu je enak; morda se enim ali dugim godi za spoznanje boljše kot drugim, a v celoti, v splošnem jepoložaj delavcev po vsem svetu enak, kajti kapitalizem zastopa po vsem svetu eno in isto načelo: izkoriščanje. Kapitalizem brez Iz koriščenje ne more živeti; kapitalizem živi in pogine z izkoriščanjem.
Kapitalizem ne pozna nobene razlike ne v narodnosti, ne v veri, ne v polti in ne nikjer! Pranco skemu delavcu se ravno tako slabo godi kakor italijanskemu, španskemu, nemškemu ali slovenskemu. Katoliški delavec živi v enaki mizeriji kakor pravoslavni, judovski ali pa brezverski.
Iz tega je razvidno, da kapita lizem ne dela nobene razlike med delavci. Jasna pamet mora povedati, da tudi delavci ne smejo poznati med seboj nobenih verskih ali narodnostnih predsodkov, marveč mora vladati, med njimi brat ska enakost. &ele kadar delavci spoznajo svoj položaj tako daleč, šele tedaj je upati na odpor proti kapitalizmu. Kapitalizem je med naroden in medverski, zato mora biti tudi delavstvo tako. Kapita lizem ima en sam cilj: izkoriščanje, delavstvo pa mora tudi imeti en cilj, to je.: strmoglavljenje ka pitalizma. Da poveča svojo moč in si utrdi svoj obstoj, se je kapitalizem organiziral; najprvo v razne lokalne zveze, pozneje narodne in nazadnje v mednarodne
Tudi delavstvo je spoznalo, da se brez organizacije ne more zo-perstavljati kapitalizmu. Na podlagi tega spoznavanja se je začelo delavstvo organizirati; ravno tako najprvo v lokalne organiza cije .pozneje v narodne in nazad nje v mednarodne.
ITspehi in moč teh organizacij so že danes dalekosežni. Moč teh delavskih organizacij narašča in kadar bo njihova moč nadvladala organizacijo kapitalizma, kadar bo delavstvo s svojimi organizaci jami zmagalo kapitalističnega mo loha, tedaj bodo tudi za delavstvo nastopili boljši in lepši Časi.
V interesu delavcev je torej, da se čim prej pridružijo vsi delavskim organizacijam, zlasti političnim, jih spopolnujejo, krepijo ter tako pripravljajo za zadnjo in odločilno zmago!
ZA DETROIT, MICH.
V slovenski koloniji mesta De-troit (Debray) se priredi v nedelj 13.t .m. javen ljudski shod v F« letich-evi dvorani, 2162 W. Jef ferson ave.. ob 2. uri pop.
Na shodu bodo govorili: Sodr. Joa. Mantonv — Slov. delavci socializem. Sodr. J. Oregorič Delavski položaj v splošnem. Sodr. M. Mantony — Zakaj smo priAli v Ameriko.
Vsi Slovenci v Detroitu na shod!
Jos. Mantonjr.
m
ta
Politično barantanje.
Neverjetno hiter razvoj ameriške industrije je s tako silo upli-val na duševni razvoj ameriškega naroda, da se je mišljenje o-gromne večine tega naroda začelo osredotočevati v samo enem cilju — bogatstvu. Gonja za dolarjem je postala splošna. Kdorkoli se je čutil sposobnega in je imel dovolj poguma, vsakdo je stopil v dirkališče bogatstva in skusil prehitteti svojega bližnjega. Da je v tej medsebojni osebni konkurenci zamrl često vsak čut poštenosti in pravičnosti je čisto naravno in jasno.
Ena bridkih posledic te gonje za profitom je tudi splošna korupcija v ameriški politiki, iz Česar se je razvil poseben stan "profesionalnih politikov, to je ljudij, ki so si vzeli politiko za svoj življenski poklic. Da si pa zagotovi obstoj, se je ta poklic udinil v službo gotovih privatnih interesov, katerim je tak politi-kar za odškodnino preskrbel vsakovrstne zakonite in nezakonite privilegije, ko je prišel do inoči. Iz vsega tega se je razvila iz politike pravcata koristolovska ba-rantarija med profesionalnimi politiki in interesi privatnih špekulantov in oderuhov.
To ugodno priliko je znal ameriški kapitalizem izborno izrabiti. V zavesti, da je njihova moč odvisna od zakonodajne vlade, so trusti storili vse v svojih močeh, da so si vse zakonodajne za-stope obdržali v naklonjenosti. V ta namen so izdali ob vsakih volitvah na inilione dolarjev za imenovanje in izvolitev takih kandidatov, za katere so bili na jasnem. da ne bodo posredovali v njihovih lopovskih špekulacijah. Pri tem početju niso delali prav nobene razlike med repnublikan-ci in demokrati, kjer so upali na republikansko zmago. so_ pomagali republikancem, kjer so bili sigurni, da zmagajo demokratje. so podkupili demokrate, kjer je pa bil prospekt nejasen, so pomagali obema strankama. Podporno političnim strankam smatrajo kapitalisti le za investicijo, od katere pričakujejo sijajnega dobička.
Kako živahno se baranta z mandati v kapitalističnih strankah, jasno kaže pismo, katero je prejel svoj čas zastopnik petra, lejskega trusta John D. Arch-bold, od svojega kapitalističnega tovariša Joseph C. Siblev-a. Pismo se glasi: 44Moj dragi Arch-bold: — Neki republikanski zvezni senator je prišel danes k meni po posojilo tisoč dolarjev. Povedal sem mu. da nimam za to denarja, a da ga bom zato skušal zanj dobiti, o čemer ga hočem obvestiti v par dneh. Ali hočete vi podvzeti to investicijo? On je
edeu tistih mož, ki bo storil vse v svojih močeh, za svoje 14prijatelje", ako treba. Prosim, da mi telegrafirate: da ali nel"
Vtem pismu se zrcali vsa korupcija v ameriški kapitalistični politiki. Vsak kandidat, ki hoče biti izvoljen rabi denarja, da plačuje svoj volilni boj, to je, da si v prvi vrsti z denarjem zagotovi glasove nezavednih volilccv. To stisko kandidatov pa porabijo kapitalisti, da si zagotovijo na klonjenost vlade s tem, da dajo politikom potreben denar za volilni boj. Tako dela petrolejski trust, tako kupuje senatorje in kongresmane jekleni trust, tako delajo vsi kapitalisti od najmanjšega do največjega od mestnega občinskega svetovalca, pa do predsednika Združenih držav.
Da se pri tem živ krst ne briga in se tudi ne more in ne sme za koristi večine svojih volilcev, je jasno kot beli dan. Kandidatje kapitalističnih strank jmzjiajo svoje volilee samo pred .volitvijo, ko potrebujejo njihovih glasov, potem imajo zanje le par puhlih fraz o osebni svobodi in patriotizmu, da bi skušal kateri izboljšati njihov položaj, to mu ne pride na misel.
Milione delavcev — volilcev voli leto za leto za kandidate, kateri so svoje delo kot uradniki že pred volitvami zapisali kapitalističnemu molohu. Na milione delavcev — volilcev v Združenih državah je še tako zaslepljenih, da si pusti metati ob volitvah pesek v oči pod krinko raznovrstnih delavstvu koristnih reform. Kdor y večji kričač in spretnejši demagog, tistega se te nezavedne mase primejo za frak in tistemu g svojimi glasovi pomagajo do zmage. Danes so v demokratiškem taboru, jutri v republikanskem in pojutranjem bodo že v naprednem itd.
Med tem, ko dobro plačani ljudski zapeljivci, vodijo neza-vedneže za nos, izžemajo kapitalistične pijavke ljudstvo do kosti. In z denarjem, ki so ga izprešali iz delavskih žepov, ponovno napolnjujejo žepe političnih zape-Ijivcev. Tako delavstvo s podpiranjem kapitalističnih strank zateguje samo sebi vrv za vrat.
Ena politična stranka pa je. ki hodi povsem drugačno pot, to je stranka zavednega delavstva — socialistična stranka. Ta stranka dobiva svoje somišljenike v onih članih Človeške družbe, ki so spoznali vso gnilobo današnje kapitalistične družbe, ki hočejo to kapitalistično družbo z vsemi njenimi krivicami odpraviti ter na njenih razvalinah postaviti temelj nove, lepše in popolnejše človeške družbe!
Kaj je z draginjo?
Ni ga skoraj dneva, v katerem bi ne poročali, da se je eno ali drugo živilo podražilo. Danes se podraže jajca, jutri moka, poju-trajšnjem meso} slanina itd. Tako gre naprej dan za dnem. leto za leto.
Da ta neprestano rastoča draginja občutno slabša in prikrajšu-je življenske pogoje delavstva, je samoobsebi umevno: zlasti bridko občutijo to zlo tiste plasti, ki se njih mezdni prejemki gibljejo v trdno določenih me,iah. Vsled tega se morajo široke plasti prebivalstva vse kulturne potrebe omejiti na minium, ker se v domačem gospodarstvu ne najde pokritja zanje, v največ slučajih se mora sploh odreči vsaki taki potrebi. Obisk gledališča, majhno potovanje, nabava dobre knjige, obisk koncerta, vporaba kopelji, večje stanovanje ali kake druge stvari, naj se že imenujejo kakorkoli, so v krogu delavskega ljudstva, zlasti pa v družinah, ki so z deco bogato obdarjene, vedno redkejša prikazen. Ni več daleč Čas, ko bo vse to spadalo le še med pravljice o dobrih časih. Vsaka gospodinja ima mnogo opraviti, da vsaj nekoliko ublaži ali pa zabrani udarce, ki nam jih dan na dan tako radodarno podeljujejo kapitalistična vlada in oderuški trusti. Mezde že davno več ne zadostujejo v največ slučajih niti za naj-primitivnejšo prehrano. Koliko veselja do življenja in dela. delovne sile. zdravja in življenske
sreče uniči ta izstradalna politika? Za koliko let so s tem ne prikrajša naše življenje) Za koliko poprej ne postanemo za delo rndi-tega nezmožni? Od leta do leta narašča v naši državi, umrljivost otrok in se znižuje naraščaj prebivalstva, moč in zdravje delovnega ljudstva. Vsled grozne draginje živil in vseh življenskih potrebščin ter stanovanjske bede narašča v neskončnost skrajna beda. alkoholizem, zločinstvo in kriminalnost do resne družabne nevarnosti. Ker morajo široki sloji prebivalstva zadnji dolar porabiti izključno le za življenske potrebščine in stanovanje, vpada produktivnost industrije, obrti, trgovine in prometa. Industrijski delavec je kot konzument in kot prodajalec svoje delovne sile še posebej kaznovan z brezposelnostjo. Industrializacija je vsled tega ovirana, davčna moč in davčni viri države se suše. Le eno obrt pospešuje izstradalna politika vlade — pogrebnikovo. Bolnišnice, norišnice, hiralnice in ječe se polnijo. Število žrtev tega nad vse krasnega družabnega reda se množi od dne do dne.
Vzroki draginje v veČini evropskih so docela drugačni kakor pri nas v Ameriki. Razmerje med ob-segom teh držav in med njenim prebivalstvom stoji v velikem nasprotju. Pridelek teh držav niti od daleč ne zadostuje za številno prebivalstvo, zato je država navezana na uvoz glavnih živil kru-
ha in mesa, is drugih držav. Toda o tem ne more biti pri nas govora. Amerika toliko producira, da v ogromnih količinah izvaža. Vzrok naie draginje je izključno v krivičnem odiranju ameriškega prebivalstva po roparskih trustih.
Organizirali so se veleobsežni trusti, ki pokupijo vso živino od posameznih farmarjev, poleg tega pa lastuje trust sam obsežne pašnike, kjer redi na tisoče glav živine. Trusti pokupijo dalje vse žito, vse sadje, vsa jajca itd. Ko so enkrat vse pokupili, imajo absolutno moč v narekovanju cen svojega blaga in prebivalstvo je izpostavljeno na milost in nemilost tem kapitalističnim pijavkam.
VKada, ki je v prvi vrsti v to poklicana, da bi naredila konec tema škandaloznemu odiranju, je sama najsvetejša zagovornica teli tnistov, katerim je prodala svoje črne duše, še predno so zastopniki vladajočih strank stopili na krmilo vlade. Kako naj pričakuje prebivalstvo rešitve od take vlade. Upliv roparskega kapitalizma na vlado je tako sil A, da na ost-ranitev istega ni mogoče misliti toliko časa, dokler bodo na krmilu vlade kapitalistične stranke; kajti kapitalisti so najzagriznej-ši sovražniki vsakega napredka zdravega delavskega varstva, v svobodoumnih in kulturnih vprašanjih pa predstavljajo najskrajnejšo reakcijo. V tem oziru so vsi edini brez razlike.
Če pretehtamo in premislimo vse to, se nam vsiljuje vprašanje: Ali delavstvo ne premore vspeš-nega sredstva, da ga zoperstavi kapitalistični državi? Ali mora mirno gledati in vdano prenašati, da se mu jasli odmikajo višje in višje? O ne! Sredstev ima dovolj in izdatnih, ampak uporabljalo jih ni. Univerzalna zdravila ima za vse bolečine in težave sedanjega družabnega reda, a jih je doslej preveč zanemarjalo.
Če bi se delavstvo bolj zanimalo za politiko in iskalo vzroke, ki porajajo sedanjo krivico in bedo, bi kmalu spoznalo vir vsega trpljenja in bi zbralo uspešno proti-sredstvo. Če bi delavstvo ob volitvah v kongres, v deželne zakonodaje in občine enotno nastopalo kot razred, bi zakonodajni in u-pravni zastopi povsem drugače izgledali in drugače delovali kot d osedaj. Če bi bilo delavstvo edino v zasledovanju svojih razrednih interesov, bi bilo v stanu kmalu storiti konec vsem tem razmeram. v katerih zdihuje in tarna. Če bi bili vsi edini, bi bila orga nizirana moč razredne države ja-ko majhna napram orjaški moči delavstva. Verige, ki si jih še kujemo na roke, bi vrgli daleč proč od sebe. Naše pravice bi bile večje, naš vpliv mogočnejši in naši življenski pogoji višji. Tako pa moramo reči, da je večji del delavstva sam ustvaril te razmere, pod katerimi zdihuje s svojimi družinami. In sicer z nagajivosti, nerazumnosti, zavisti in z vseh j teh strasti, ki nam jih je kapitalistična država določila za ded-ščino. Razširati je treba politično spoznanje, ustvarjati boljše politične organizacije, da uspešno odbijemo vse, kar se pojavi proti našemu razredu v politiki in zakonodaji.
Kot drugo in sicer splošno sredstvo veljajo strokovne organizacije. Te so podlaga vsega prole-tarskega stremljenja. Strokovna organizacija je ključ do socialne povzdige, orožje za obrambo in napadanje in bojna šolo proleta-riata. Nove pravice ustvarja in razširja obstoječe. Glavna naloga strokovne organizacije je v tem. da izvojuje dobro mezdo za dobro delo. Z ozirom na naraščajočo draginjo in njene hude učinke je eden največjih kulturnih čini-teljev družbe. Če bi večina delavstva spoznala vrednost in cilj strokovnih organizacij, bi s tem pridobilo delavstvo sredstvo naj-prve vrste, da ublaži izkoriščanje v vseh njegovih oblikah.
Kot tretje sredstvo zoper draginjo se smatrajo zadružne organizacije. Organizacije te vrste so pri nas v Ameriki še bolj malo znane. Sicer jih je nekaj prai uspešnih; zlasti so razširjene po zapadnih državah, posebno v Os-lifomiji.
Iz vsega tega je razvidno, da se mora delavstvo organizirati v gospodarske in politične organizacije, ako hoče misliti na odpravo kapitalističnega oderuštva!
Delavska predsedniška kandidata
sta
Eugene V. Debs
za predsednika
Emil Seidel
za podpredsednika
PRAVICA DO ODMORA.
Delavcu gre spravica do dela' V boju proletariata za boljše i\\ ljenske pogoje je velikokrat si šati to zahtevo. Le o 4'pravici d odmora" je malo govora. V drt gačno urejeni človeški družb kjer ne bi bilo razrednih razli in nasprotij in kjer ne bi bilo n< benemu omogočeno izkoriščanji bi o 44pravici do dela" nc.mogl biti govora. Nekaj naravnega i neizogibnega bi bila tska prav, ca. Dolžnost, ki jo mora vsak ii vršiti, ako hoče služiti splošnit interesom in skupnim pravica do življenja.
Gospodujoči razred si sevec pridržuje le zase pravico do o< mora in do življenskega užitki Da sme gospodujoči razred ime1 take pravice, se zdi nekaj nara^ nega in samoposebi razuraljivegi Toda bognedaj, da bi to pravic zahteval zase tudi proletaria Delavstvo naj bo zadovoljno, i se mu je deloma skrajšala deta na doba. In kjer za utrditev teg naziranja proti proletariatu, b< jujočega se za bolj spodobno žh ljenje, ne zadoščaju žuganja, t pa dobri tudi drugačni argumei ti. Tarna se tedaj o nevarnost preteči domači industriji in ni rodnemu blagostanju, o konki renči, o krizi in o potrebi, da i vsak žrtvuje skupnemu blagr itd. In niso le kapitalisti, ki ob ti kih prilikah tako govorijo, ten več tudi vsi od kapitalizma živ« Či parasiti in lenuhi.
Toda kljub vsemu si je zni proletariat s smotrenim in vstrajl nim bojem skrajšati delovno do bo in podaljjati prepotrebni od morni čas. Napredek v tem oziri je neuteljiv. Ako primerjsmo de lovno dobo delavcev vseh stroi pred 50 leti s sedanjim delovniii urnikom, komstafbarae veliki razliko.
Pred 50. leti je delavstvo bili še tako naivno, da je smatralo z^ potrebno delati čez svoje moči ii čez vsako mero od jutra do več^ ra. Le zavest, da je treba si slu žiti vsakdanji kruh v potu svoje ga obraza, mu je bila tolažile Toda o taki naivnosti zdaj ni ve, govora. Delavstvo ve, da ima rav no tako pravico do življenja ke katerisibodi kapitalistični izkorl ščevalec ali parasit. Tn ve tudi, dl ako ima pravico do dela. ima obe nem tudi pravieo do odmora, d počitka. Bajko o delu, ki požlal tnuje, si danes delavstvo raztoi mači vse drugače nego pred pel desetimi ali sto leti.
Pred petdesetimi Idi je bil ali 15 umik v splošnem normi delovna doba. In nihče takrat hite) kiij ugovarjati, \ezavedi ljudstvo je zadovoljo garalo, da bi proti temu protestiralo celo stavkalo. Srečni časi! T« more biti kapitalistom pri ^^ ko se jih spomnijo! Te nepotfi ne ideje in ti še manj potrebni sialisti! Oni so povzročili nesa voljnost med 4 4 dobrim in potf| žljivim" ljudstvom, ki se mu sanjalo ni o kakem razredu« boju, kaj še o oranizaciji ali lo o stavki. Tako govorijo — cer nekoliko prepozno — kapi listi in njih zagovorniki. Rl ljiva je navsezadnje njih razbil jenost. Urnik se je /. !o skrej-in delavstvo je že ugrabilo toH premoženja kapitalistom, da | »taja kapitalistični jok in stok lo razumljiv. V nekaterih obrit «c danes dela polovica ur Al ™>go pred 50 loti M, /,le s* Podvojile. In kljub vsemu ten « ni še niti za del ugodilo vsfl zahtevam organiziranega prolet
Naj bi se tedaj se čudili pitalističnemu prizadevanju?
Vprno sicer, da so poleg f«! 2«ya razredne zavesti bili <lnigi vzroki, ki so omogočili pravzaprav usilili — *krsj nje delavnega urnika. Nadom<
V r°*nega dela s proizvsjl Jom i>0,0i" «trojev in tehni.«iHL Popolnitev je popolnoma prfdr fc»čila delovni in proizvajalni Cln Delo pri strojn je vse 1
»o in bolj i/črpajoče ne jo delo. Potreba delavca i©ra je lato temveČja. Pro-je pa kljub temu da se de-ij ur na dau, se vaa večja in nego je bila ob začeteku ialnega razvoja. Podvoje-proizvajanje delavca potom
potom atrojev je vae in-ivnejie in zahteva od tistega, izvršuje, vae več sposobno-gnanja. Z induatializacijo raje se prične razvijati oseb-delavca. Delavec čuti zdaj ebo po uživanju življenja.
si zato izvojevati omogoči-tega, zahtevajoč več zaslužka več prostosti. Tako usili kapi-Tfci razvoj «bi a v cu boj za teh pravic, in v prvi vrsti dosego večje prostosti. Važno vprašanje ¡»ri tem pa je, [o naj delavcu služi prosti čas. forda ni odveč povdarjati, da proletariat ta čas izrabiti v n»ho svoje popolne emaueipaci-v boju za lepše in popolnejše življenje. Pravico ima delavec, pot član človeštva, do popolne afermanje svoje osebnosti, do po polnega uživanja splošnega bogastva. Vkljub splošnemu razvoju smo še zelo daleč od tega. Si-■pr je uveljavljenja delavskega razreda odvisno od radikalne spremembe človeških interesov in stikov. Le v socialistični družbi, ffcjer bo vsem z,-ugotovljena pravi-;ea do dela in do odmora, bo omogočeno uresničenje teh ciljev.
Tistim, ki zagovarjajo kapitalistične interese vsakikrat. ko delavstvo stopi v boj, lahko odgovorimo. Mi edini izvršujemo v popolni meri naše dolžnosti napram človeštvu, zato je pa temvečja naša pravica do odmora in popolnega uživanja življenja.
80CIJALN0 ZAVAROVANJE NA ANGLEÄKEM.
Na Angleškem je postal pred kratkem zakon o socialnem zavarovanju oravomočen. S tem zakonom je na mah dosegla Angleška druge države, ki so jo bi-' le prehitele na tem polju. Zakon je zelo enostaven. Zavarovanci so razdeljeni v majhno število razredov, načelu» velja enotna zavarovalna premija in enoten | zavarovalni znesek. Angleški zakon ima za bolniško zavarovanje in za zavarovanje zoper nezgode anak aparat«, angleška država pri-udi k bolniškemu zavarovanju. V90 upravo zavarovalnic izvršujejo domalega zavarovanci sami. Končno so vpeljali na An-Ij^škem za sedem izbranih indu-trialnih panog tudi zavarovanje za slučaj brezposelnosti,- O takem zavarovanju nočejo pri nas gospodje v ministarstvih nič slišati. Na Nemškem imajo starostno zavarovanje, pri na* se zavlačuje že leta in leta. Na Angleškem imajo starostno zavarovanje že nekaj let.
Glavna določba angleškega za kona o socialnem zavaravanju je: zavarovalno dolžnost obstoja za Vse delavstvo, v.števši armado, mornarico in trgmsko mornari lo, za nastavljence, katerih pla-pa ne dose?» letnih 160 funtov H) funtov j«' :*84n K .t«' znesek pelja na Angleškem za davka ■Nt eksistenčni minimum). Lo kalna uprava je izročena zavaro Hbeem. premije in zavarovani Hpki so popolnoma enaki /a vse ■Jez razlike starosti, «\ko le vstopijo v zavarovalnico pred julijem 1915
Stroški za zavarovanje so ■Mdcljeni med |kx1 jetnikom, na-«tarvljencem in državo, ne da bi država prevzela' poroštva za fon-de
Cim je dosegel zavarovanec jitarofft 70 let, tedaj ne dobiva za-iovalnine na podlagi zakona o ••cialnem zavrovanju. temveč ve-pl zanj starostno zavarovanje. ^Aaebnc določbe ima no\i /a-pn za nosne žene, dalje se ozira tu
prav posebno na boj za 0-iMjittv tuberkuloze. Razen ohli ■Hončnega zavarovanja iina za aoloČbe za prostovoljno za-Rpovsnje oni svobodnih drhr tov, ki ne zaslužijo na letto *ron. Zakon oklepa zavarovalno dol/.nost tudi za tuje delavce in d.iločhe o internacionalnih |i»godhah o vzajemnem potftoopa-ttjn.
Premija za bolniško zavarovanje in za zavarovanje proti nezgo »1 znaša za moške delavce na ilden 90 vin., od teh "Ines dela-J* 40, podjetnik 30 in država it; za ženske delsvke znaša prr-
mije na teden 80 vin., od teh plačata delavka in podjetnik po 30, država 20 vinarjev. Pri nizkih rneadah je delež, ki ga plačujeta IHMljetnik in država, primerno višji. Premijo vplačujejo delavci z znamkami, znesek jim odtegne podjetnik pri mezdi.
Zavarovanci dobe brezplačno zdravniško |>oinoč, ako je treba brezplačno oskrbo v sanatorijn, dalje bolniško in invalidno podporo in podporo ob času poroda. Med bolniški» in invalidno podporo ni nikakrše razlike: za moške nad 16 let znašata na teden 12 K za prvih 26 tednov, za na-daljne tedne ali pa za slučaj trajne invaliditete t> K na teden do 70. leta; za ženske 9 K za prvih 26 tednov, pozneje 6 K. Delavci, ki ^ stari nad 50 let in ee niso še vnlačali vsaj 500 tedenskih pri-s|>evkov, potem otroci pod 16. letom, dobe v slučaju bolezni za prvih 26 tednov manjšo podporo, dočim je invalidna podpora za vse kategorije enotna, namreč 6 K. le deklice pod 16. letom dobe 4 K 80 vin. Ob času |>oroda /naša pod-nora enkrat za vselj 36 kron; žene, ki so poleg tega še posebno zavarovane, dobe tudi bolniško podporo, ako je njihov soprog zavarovan, ali pa ne. Število porodov znaša na Angleškem povprečno vsako leto 1.200.000; pri 1 moljomi porodih bo treba plačevati podpore, za katere bodo izdali torej 36 miljonov kron.
Zavarovanje zoper brezposelnost velja za stavbinsko, železarsko, ladjedelno, strojno, jekleno industrijo, dalje za delavce na žagah in pri • izdelovanju vozil. Prispevki znašajo na teden 26 do 66 vinarjev, od katerih plačata delavec in podjetnik 10 do 25 vinarjev, ostalo prispeva država. V času brezposelnosti dobi delavec na teden 4 K 20 vinarjev do 8 K 24 vinarjev ali ne delj kakor 15 tednov na leto.
Približno 14 miljonov oseb bo po novem zakonu zavarovanih s tedensko povprečno premijo 85 vinarjev in 2 in pol miljona ho zavarovanih zoper brezposelnost s povprečno tedensko premijo 50 vinarjev, na leto bodo znašale torej premije okroglo 700 miljonov kron. *
Otroška modrost.
Organizacije mladine v Italiji.
V najkrajšem času bo zborovanje italijanskih mladinskih organizacij v Pologu i. Pripravljalni odbor je prosil upravo državnih železnic za znižano vožnjo. Državna železnica dovoljuje vsem bodisi klerikalcem ali pa anarhistom, če le prirede sestanek z mnogoštevilno udeležbo, zjiižano vožnjo po želecnici. Ali 1 Mlinskim organizacijam jo je odrekla, ker so postavile na dnevni red točko: Militarizem m vojaški soldo. Uprava državne železnice je naznanila pripravljene, mu odboru, da kakor hitro odstavijo to točko z dnevnega reda. dobe znižano vožnjo. Mladinske organizacije v Italiji hočejo namreč nabirati sklad, ki ga bodo u-porabili za socialistično propagando med vojaštvom. Vojno mi-niatersetvo je izvedelo za ta načrt in je zapovedalo vsem divi-zijskim poveljnikom, naj pozove-jo vse častnike, da posvečajo naj večjo pažnjo zasebnemu dopisiva nju vojakov in njihovemu čtivu. V tem odloku so tudi sledeče be sede: "Posebno jc paziti na one vojake, ki ne dobivajo nobene podpore od doma ker ravno te ho čejo pridobiti socialisti z denar nimi podporami.' Karabinjeri bodo vojaškim oblastim naznanili one osebe, ki jih vidijo v družbi o»eb, ki »o pristaši revolucionarnih društev in druStev s protimi-litaristično propagando." S takimi ostrimi sredstvi skuša torej vojaška oblast zadušiti socialistično propagando med vojaštvom.
ZA MILWAUKEE, WIS.
Socialistična skupina štev. 32 J. S. Z. bo imala na seji 11. oktobra važno posvetovanje glede v-rediftve govorniškega tečaja, ter o »odelo vanju v predsedniški kampanji. Ker je v*e to velike važnosti za nadaljni razvoj skupine, poživljam sodruge, da se polnočtevilno vdeleže. Novak, tajnik.
— John
Spisal Lev N. Tolstoj. O veri.
Deček in mat i.
Deček: Zakaj se je pestunja danes tako nališpala in tudi oblekla novo bluzo T
Mati: Ker je danes praznik in ker gremo v cerkev.
Deček: Kakšen praznik T
M a ti i: Vnebohod,
Deček: Kaj je to — Vnebohod?
Mati: To se pravi, da je naš gos|>od Jezus na ta dan šel v nebo.
Deček: Kaj se pravi to — da je šel v nebo?
Mati: To se pravi, da je sfr-čal.
Deček: Kako pa je «frčal — s perutmi
Mati: Ne s perutmi — «frčal je enostavno ker je h >g in kod bog zmore vse.
Deček: Kam pa je sfrčal? Oče mi je vendar rekel, da je ne-Ih> le nekaj dozdevnega, da tam ni nič dnizega nego zvezde in za zvezdami zopet zvezde in da je nebo brez konca. Kam je torej sfrčal?
.M ati (smehljaje): So stvari, ki se jih ne more zapopaati in ki s«» jih mora verjeti.
Deček: Zakaj?
Mati: Ker starejši ljudje tako pravijo.
Deček: Vendar ste mi vi sami rekli — takrat, še veste ko sem rekel, da bo nekdo mrl, ker se je sol raztresla: takrat ste mi reki, da ni treba vseli neumnosti verjeti. ^
Mati: Neumnosti tudi ni treba verjeti.
Deček: Kako se pa spozna kaj je neumnost in kaj ne?
M ati: Kako? — Verovati se sme le v pravo vero in ne neumnosti.
Deček: In katera vera je prava?
M a t i: To je naša vera. (Zase): Zili se mi, da govorim sedaj sama neumnosti. (Glasno): Idi i reci očetu, da takoj odidemo. Daj si opasati prevezo.
Deček: In po maši dobimo šokolatLo?
O vojaki.
G a v r i 1 a, rezervist, sluga; M i š a, mlad gospodič.
G a v r i 1 a: Torej zbogom, Mi-šeujka, ljubi mladi gospod. Kdo-ve če se kdaj vidiva ?
M i š a: Torej res odhajaš t
G a v r i 1 a: Gotovo, saj je vendar zopet vojna. In jaz sem rezervist,
Miša: S kom je vojna? Kdo vodi vojno, in proti komu?
G a v r i 1 a: To ve le bog. Jaz se pri tem ne i spoznam. Čital sem o tem v časopisih, ali ne izpo znam »e prav. To se pravi, Av-strijancc je baje na nas hud, ker je — kako m* jim že pravi? — predobro ž njimi ravnal ...
.Miša: In zakaj greš ti na vojno?
G a v r i 1 a : Zakaj: Saj vaakdo ve; za carja, domovino in pravo vero.
M iša: Ti pa ne gre« rad?
G a v r i 1 a : Kdo pa gre rad na vojsko? Ženo in otroke zapustiti, in če je človeku dobro — ali se ima potem veselje za kaj takega ?
Miša: Zakaj pa sploh greš? Reci enostavno: Nočem in ne grem! Kaj bodo potem storili s teboj ?
G a v r i 1 a: (se smeje) : Kaj bodo z menoj storili? S silo me bodo t je odvedli!
Miša: Kdo te bo od vedel ?
G a v r i 1 a: Ravnotaiki posili-vojaki kot sem jaz.
Miša: Zakaj te bodo t je odvedli? Saj m vsi v takem položaju kot ti.
Ga v ril a: Eh, zato je vendar gosposka! Ta enostavno zapove. in odvedejo me.
Miša: In če nočejo ? Ga vri 1 a: To ni mogoče. Miša: Zakaj ne ? Oavrila: Ker... ker ni takega zakona.
Miša: Kakšnega zakona? G a v r i 1 a: Kako čudno vendar vprašate! Z Vami se prav lahko zakramlja. Sedaj pa mo-ram vendar enkrat pripraviti *a-movar.
O davkih.
Vaški Župan; sedemletna mala Gruška.
Vaški župan (vstopi v revno kmečko sobico, kjer je navzo-
ča samo Giudka; ozira se okoli): Ni-li nikogar tu?
Gruška: Mati je šla po kravo na polje in Fedja je na delu.
Župan: Povej materi, da je bil vaški župan tu. Že vtretjič, reci ji, jo opominjam in ji naročam, naj na vsak način do nedelje prinese davek k meni, ker si-cer ji vzamem kravo iz hleva.
Gruška: Kravo\zameš? Si-li tat? Ali in i je ne damo.
Župan (smehljaje): Glej jo no, kakšna premetena stvarca! Kako ti je ime?
Gruška: Gruška se imenu jein.
Župan: Tako, Gruška — re« si kvrstno dekletce. Poalušaj torej, Gruška: reci materi, da ji bom. vendar le vzel-kravo, četudi nisem tat.
Gruška: Zakaj jo pa vza-ineš, če nisi tat ?
Ž u p a 11: Ker mora vsak plačati kar mu je določeno Kadi avkov jo vzamem. Gruška: Kadi kakih davkov?
Župan: Kako poizveduje 1« stvarca! Kadi kakšnih davkov? No, radi davkov, ki jih car določi in ki jih mora ljudstvo plačati.
Gruška: Komu jih mora plačati?
Župan: To se bo že videlo, komu jih je plačati,
Gruška: Ali je reven? Mi srno revni. Car je bogat. Zakaj jemlje torej še od na«?
Župan: Kaj vendar ne vzame zase. On jih zopet vporabi za nas bedake, za naše potrebe. Za gosposko, vojaštvo, šole, za našo korist takorekoč.
Gruška: Kakšno korist pa imamo od tega, če nam vzameš kravo? To nam vendar ne koristi.
Župan: Ko boš velika, bodeš to razumela. Povej torej materi, veš.
Gruška: Ne, takih neumnosti ji pa ne povem. Če kaj potrebujeta, ti in car, potem «i pa sama napravita. Če mi kaj potrebujemo. si tudi sami napravimo.
Župan: Ali boš ti imela je-fcik, ko boš velika!
O pijančevanju.
Jeseintki večer. Dvanajstletni M a k a r k a in šestletna M a r-f u t k a prideta iz hiše na cesto. Marfuika joče. Desetletni Pavlu š k a stoji na atopnjišeu sosedne hiše.
Pavi ud k a: Kam hočeta se-daj po noči?
M a k a r k a : Pijan je zopet.
Pa v luška: Kdo? Vajin oče?
Mak arka: Kdo pa drugi ?
Ma r f u t k a: Zopet pretepa mater.
M a k a r k a : Ne grem noter. Tepel bo tudi mene. (Sede kraj vrat.) Tu ostanem čez noč. Ne grem noter. ,
M a r f u t k a jiiaka.
Pavi uš k a (Marfutki); Kdo bi jokal ? Saj ni tako hudo. Nekaj se že tla srtoriti? Ne jokaj.
Marfuika (jokaje): Če bi bi jaz bila car, bi pretepla ljudi, ki mu prodajajo žganje. Nikomur ne bi dovolila kupčevati z žganjem.
M a kar k a: Zakaj ne? Car vendar sam k ipčuje z žganjem. Drugim ne dovoljuje tega, samo zaradi tega ne, ker hi potem on manj zaslužil.
P a v i ni k a. Ne govori neumnosti !
M a k a r k a: Kakšne neumnosti? Vprašaj ven d a/! Zakaj so pa Akulino zaprli? K« je kupčera-1« z žganjem oškodovala v ar-
ja.
Pa vi uš k a: Storila je baje nekaj nezakonitega?
M a k a r k a: Ravno to je nezakonito če kdo kupcu je z žganjem,
Marfntka: Jaz bi ji tega tudi ne dovolila. Vsemu je le žganje krivo. Sicer je naš oče j ako dol>er. Če sc napije, pa nas vse strašno pretepa.
Pavluiška: (Makarki): Govoriš jako čudno. Vprašati hočem jutri učitelja. O11 mora vedeti.
M a k a r k a: Da. vprašaj ga.
Drug dan je Prohor, Makarkov oče, prespal in naredil "plave-ga". Makarkova mati, ki je pri očesu otekla, mesi testo za kruh, Pavluška pa je Šel v šolo. Šolska deca še ni zbrana. UčitHj sedi pred vrati, piroeč svojo pipo, bi mimo njega gredo otroci v šolo
Pavi 11 #ka "(pristopi k učitelju) : Povejte mi vendar. Jev-
Razsirite avoja znanje! Poučita so o socializmu 1 Razvedrite si duha I — "Proletarec" ima v svoji književni zalogi sledeče knjige in brošure. Pošljite naročilo še danea:
LEPOSLOVNE KNJIGE, POVESTI:
Ktbin Kristani "Samosvoj", mehka vezba..............................................so
"Pod Bpovodnem pečatom ', l zvezek................................ i'q§
II. zvezek................................ j¡0
Upton Sinclair (poalov. Jos. Zavertnik in Iv. Kaker): "Džungol". Povest iz ehicaikih klavnic.......................................gjoo
Etbin Kristan: "Francka in drugo"................................ 25
Pavel Mihalek: "Is nižin iivljonja"................50
"Tajnosti ipanake inkviaicljo". (Dosedaj i žili samo »tirje snopilV).'—
ftnopift po ......................................................g
BROŠURE ZA SOCIALISTIČNO PROPAGANDO.
Vladimir KnafliČ: "Socialiaem"...............j..................... 150
Knrice Ferri: Socializem in moderna veda...............................
"Država prihodnjosti" ......................................................................¿0
"Proletariat".................................!...^ .10
Etbin Kristan: "Nevarni socializem" . .	/	ik
"Strahovi" (Priporočljivo)........................................
"Komunistični manifeat"........................................................................20
"Zakaj smo socialisti"........................•!.!!!!!!.'!!!!!!!!!!!! !io
"Kdo uničuje proizvajanje v malem"......................................................ig
"socializem"....................................i.!."!!!!!!!!!!!!!!!	10
' * Kapitalistični razred"...................15
"Socijalna demokracija in kmetako ljudstvo"....................... 5
4 'Vojna in socialna demokracija"...............................................15
"Občinski socializem" ..........................^35
"Moderni socializem" ..........................i!!!!!!!!!!!!!!".!!! JO
"Naia bogatstva" ............................................... ] 5
Po C. Clinne-ju Iv. Molek: "Socialistični katekizem"................. "10
KNJIGE IN BROŠURE ZA PROTIKLERIKALNO PROPAGANDO:
Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan):
"Katoliiko svetovno naziranje in avobodna znanost"...............35
"Krat sv. Vladimirja." (V verzih. Priporočljivo.) ...................! !25
"V dobi klerikalizma". (Priporočljivo.).................................
DRUGE KNJIGE IN BROŠURE: "O konsumnib druitvih".............................................
"Narodno vprašanje in 81ovenci"..................................... jt
"Modemi politični razvoj. — Moderni gospodarski razvoj. — Cilji socializma." .......................................................ie
"Štiri črtico". (Poljudne zbirko "Voč luči!" 5. snopič.) 1. Nekaj Is življenja fajn.oitra Kozamernika. 2. Kako dolg rep jo iaol pes evete-pisemskega Toki jo. 3. V nebesih. 4. Konec sveta is sedež sa "a* beiko kraljevstvo''................................................
"Kako Jo lop vojaški stan." (Poljudno abirko "Več laži I" & sssjtn.. Uš Vso to knjigo in brožure požljomo poitnine prosto.
Boj med pravico in krivico, bo) med delom in kapitaloi
— JE SLAVNI RUSKI PISATELJ_
Maksim Gorki
TAKO IZBORNO OPISAL V SVOJEM NAJBOLŠEM
ROMAN U
MATI
Prav kar je dobil "Proletarec" iz Ljubljane večje število iztisov tega socialnega romana za ameriške
sloven-ke delavce.
Cena te Izborite kn|fge, ki |o mora f r brati vsak delavec, znaia........ $ 1 .D U
Naroča se pri upravi 'Priletarca' 2146 Blue Island A»., Chicago, III.
St danes »»rotile ea Iztls. Poinrlte st. di ae Udflt preptznil
VABILO
na veliko koncertno veselico, katero priredi ob desetletnici eveicga okotaskn in ustanovitve
Slov. del. pevski zbor Orel.
v soboto, dne 12. oktobra 1912 ob osmih svečer v "Narodni Dvorani" na
vogalu Center Avo, in 18. cesto.	'
Na veselici bodo sodelovali razni alovanski pevski abeii Is lavrstaa aedb» na lok pod vodstvom g. M. Čada.	"
i Vstopnina 26c sa osebo.
K obilni udeležbi vabi	ODBOR
genij Semjoniž — ali je res, kar mi je včeraj nekdo rekel — da knpčuje car z /pranjem f In Akulino «o ravno raditeffa saprli, kaj ne t
U b i t e 1 j: Tvoje vprašanje je neumno in tisti, ki ti je to rekel, je bedaik. Car no kupčuje sploh z nobeno «tvarjo. Zato je car. In Že m Akolnio obsodili v ježo, so jo zato, ker je brez dovoljenja triila z žganjem in « tem škodovala državni blagajni.
PaivlnSka: Škodovala? Kako!
Učitelj Ker je na žganje na-ložena daivneina. Vedro žganja stane državno blagajno dva rublja in v drobni razprodaji o«cm rubljev in Štirideset, kopejk Razlika v ceni gre v državno bla-
gajno. Ta dohodek je velik in znaša sedemsto milijone? rnbljev.
Pavlnfika: Cim vel torej
ljudje pijo, temvežji je dokodek državet
Učitelj: Gotov«. Ce ne kito tega dohodka, bi se ne mogla v-«zdrževati vojaStva, graditi žel in ustanavljati koristnih as prav, fS so za vas vse taka p« treh a e.
P a v 1 tr A k a: Če so pa sa vse tako potrebne, zakaj se danarja ne pobira naravnost, hres draze-ga, zakaj se vzame Rele žganje aa pomoč T
Učitelj: Zskaj se vzame igainje na pomoč t Ker je tak« po zakonu določeno. Otr«ei stdaj ste raj brž že vsi skupaj — idile v»»ak na svoj prostor.
Avstr. Slovensko
Ustanovljeno
Bol. Pod. Društvo
16. januvarja 1892,
Sedež: Frontenae, Hans.
ULAVNI URADNIKI. Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral. Kan«. Pudureds.: KRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kaos Tajnik: JOfir CERNE, Boi 4, Breezy Hill, Mulberry, Kann Blagajnik: PRANK STARClC,Box 245., Mulberry, Kaiia. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38. Frontenae, Kan*
NADZORNIKI: PONGRAC JURSE, Box ¿57, W. Mineral, Kans ANTON KOTZMAN, Frouteuac, K«ns. MARTIN SOCMAN, Box 482, Frontenae, Kans
POROTNI ODBOR:
JOSIP 8VATO, Woodward, Iowa.
JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans
JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47.
Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo eden
Dolar. Vs. dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku.
MATI.
Socialen roman v dveh delih.
Spisal Maxim Gorkij.
(Dalje.)
Potegi jima je pripovedala o sebi. o svojem bednem življenju, o krivieak ia vdanem trpljenju, pripevedala in potem naenkrat prenehala; zdelo se ji je. da je odS»a od sebe iu da govori o kom drugem.....
V preprostih besedah, brez zlobe, z obžalovalnim nasmehom na ustnih je razvijala njima enako-liČen siv svitek žalostnih dni, na-števaje udarce svoje, in sama se je čudila ničevim povodom za udarce, sama se je Čudila svoji nesposobnosti, da bi jih bila odvrnila
Oba sta jo molče poslušala, pozorno, gaajena od globokega smisla preproste historije človeka, ki je veljal za živino in ki se je saai dolge in brez ugovora štel za to kar je veljal. Zdelo se je kakor da ki na tisoče življenj govorilo z njenimi ustmi — preprosto in vsakdanje je bilo vse, kar je preživela, ali tako preprosto in navadna jt? živela* neštevilna množica ljudi na zemlji in nje Življenje se je v »jenih očeh razširilo v simbol . . .
Nikolaj je naslonil komolce na
krepkejše stisnil roko. A Sofja jo je spremila do vrat in dejala tiho:
—	Odpočijte se . . . lahko noč!
Toplota je vela p njenega glasu in njene sive oči so mehko po božale materin obraz . . .
Prijela je Sofjo za roko in jo stisnila s svojimi rokami, rekoč
—	Hvala vami . .
IV.
Trije dnevi so minili v nepre stanih razgovorih z Sofjo in Ni kolajem. v povestih iz minulih dni. ki so nemirno in vztrajno si lili z dna prebujene duše. In za nimanje, s katerim sta brat in sestra poslušala mater, je vse šir je odpiralo njeno srce oprošeujoč ga iz tesne temne kletke.
A Četrti dan sta stopili mati in Sofja pred Nikolaja kot revno oblečeni meščanski, v ponošenih, katnnastih oblekah in jopičih, z nahrbtniki in s palicami v rokah. Obleka j«» »manjšala Sofjo in poostrila njeno bledo obličje.
V slovo je Nikolaj krepko stisnil sestri roko, iu mati je še enkrat opazila preprostost in mirnost njunega občevanja. Nič poljubov, nič omledih besedi, in vendar kakšna iskrenost, in skrbnost! Tam, kjer je ona živela, se ljudje mnogo poljubu je jo, stresajo si ljubeznive besede ,a grizejo se venomer kakor gladni psi. Molče sta korakali po mestnih
jeni . . tudi njih livljenje je te-iavno kakor naše!
Mati je poslušala njeue zgod-ie, smejala se in gledala nanjo z jubeznivimi očmi. Visoka in suha je Sofja lagodno in trdo sto» lala po cesti s svojimi prijetnimi, močnimi nogami. V njeni hoji, besedah, v zvoku njenega zamolklega ,a krepkega glasu, v vsej njeni postavi je bilo mnogo duševnega zdravja, vesele drznosti, stremljenja po daljavi. Njene oči go na vse gledale mlado, povsod opazila, kar jo je navdalo z otroškim veseljem.
—	Poglejte, kakšna jelka! — je vzkliknila Sofja. kazaje materi drevo ob cesti. Mati se je ustavila in pogledala — jelka ni bila nič višji, nič gosteši od drugih.
—- Lepo drevo! — je smeje pri pomnila mati; gledala je, kako se je veter igral s sivimi lasmi lova-rišice.
Od časa do časa se je Sofija gibko sklonila in utrgala poljski cvet: z drobnimi prsti je prijazno gladila trepetajoče liste in tiho prepevala.
Srečavali in prehajali sta kmete, pešce in na vozeh in jih pozdravljali :
—	Srečno!
PomJtuVno solnce je ljubeznivo pripekalo, mehko se je svetilo sinje nebo, na obeh straneh ceste se je razprostiral teman jelovi gozd. jarko so zelenela polja, ptice so prepevale gozd, smolnat vzduh je toplo in nežno božal lice.
Vse to je vleklo njeno srce k tovarišči s svetlimi očmi. in mati je nehote primikala k njej. Ca
mizo, pdeiii glavo na dlani in jo j ulicah, dospeli na polje in ramo iipretniooo, s napetimi očmi gle- i rami stopali po široki, izbiti dal skozi očala. Sofja se je našlo-. ce8tj med dvema vrstama starih
nila na naslanjalo in je trepetala in šepetala sama zase in zmajevala z glavo. Njeno obličje je shujšalo in pobledelo, in kadila ni.
— Enkrat sem se činila nesrečno, zazdelo se mi je, da je moje življenje kakor mrzlica ... — je tiho govorila in sklonila glavo. — V pregnanstvu je bilo, v malem okrajnem mestecu . . . dela ni bilo, ne misli . . . Skladala sem na kup vse svoje bridkosti in jih tehtala zaradi preganjaja dolgega časa: h svojim očetom sem se sporekla, ki sem ga ljubila, iz gimnazije so
brez.
—	Ali se ne boste utrudili t — je vprašala mati Sofjo.
—	Mislite, da sem malo hodila! Hoje sem vajena . . .
Z nasmehom in veselo, kakor da bi se bahala z otroškimi šalami, je Sofja pripovedovala materi o svojem revolucionarnem delu. Pod tujim imenom je živela, tuje dokumente je uporabljala, preoblačila se jo .skrivala pred vohuni, cele skladanice prepovedanih spisov je raznesla po raznih mestih, pomagala prijateljem pri
me izključili in užalili so me, ječa,	¡7 pregnanstva, jih spremlja-
izdajstvo prijatelja aretacija moža, zopet ječa. pregnanstvo, smrt moža ... in zdelo se mi je takrat, da senj naj nesrečne jša stvar na svetu ... Ali vse moje bridkosti in še desetkrat večje ne štejejo za mesec dni vašega življenja, Pelageja. Nilovna ... ne štejejo! To vsakdanje trpinčenje na leta . . . Odkod zajemajo ljudje silo za trpljenje t
— Tz navade* — je vzdihnila Vlasovka.
—Meni se je zdelo, da poznam to življenjef — je zamišljeno dejal Nikolaj. — Ampak če o njem pripovedujejo — ne knjige in ne moji razločeni vtisi, temveč življenje samo, je strašno! Strašne so malenkosti, strašne te ničnosti, sekunde, iz katerih se zlagajo leta . . .
Razgovor se je zamišljeno razpletal, rastel; pojasnjujoč črno življenje z vseh plati se je mati |K)gre*ala v svoje spomine in po
la čez mejo. V njenem stanovanju je bila tajna tiskarna, in ko so orožniki izvedeli za to, je minuto pred njih prihodom odšla preoblečena v služkinjo; svoje goste je srečala na vratih in brez vrhnje obleke, z lahko ruto na glavi in s posodo za petrolej v roki je šla pozimi, ob hudem mrazu, iz enega v drug konec mesta. Drugikrat je prišla v tuje mesto k svojim znancem in ko je bila že na stopnicah, je opazila, da je pri njih hišna preiskava. Za povratek je bilo prepozno, pa je smelo pozvonila na duri spodnjega nad stropja in vstopivši s svojim kov čegom k neznancem jim je odkri to pojasnila ves položaj.
— Izdaste me lahko, če hočete, ampak mislim, da tega ne storite, — in dejala uverjeno
Močno so bili prestrašeni in vso noč niso zatisnili očesa pričaku joč vsak čas, da kdo potrka na duri, a orožnikom je niso izročili
se
sih je v Sofjinih besedah zazve-nelo nekaj glasnega, rezkega, kar sc je materi zdelo odveč in zbujalo v njej strah.
—	Miha jI u n»' bo všeč . . .
A takoj je Sofja govorila zopet preprosto, presrčno; mati se je zasinejala in jo zaljubljeno pogledala v oči.
—	Kako ste še mlada ! - ji je dejala.
—	O. dvaintrideset let imam že! — je vzkliknila Sofja.
—	Ne govorim o tem . . po licih vam jih človek lahko prisodi še več. A če pogleda v vaš«* oči, če vas posluša, se začudi . . . Človeku se zdi, kakor da ima pred sabo mJado dekletce. Vaše življenje je nemirno iu težko, ue arno, a vaše srce se — smeje.
—	Ne čutim, da mi je težko, in si ne morem predstavljati lepšega, zanimivejšega življenja .... Klicala vas boni za — Nilovno, Vlageja — vam ne pristoja......
—	Imenujte me, kakor vam je Irago! je zamišljeno dejala mati. \akor hočete, tako me kličite . . . Zmerom vas gledam, poslušam in
»remiiljam. In najprijetnejše mi je videti, da poznate pota do človeškega srca. Vse v človeku se razodeva vašim očem' , . . kar toa-ma od sebe seodpira duša pred vami.
—	Zmagali bomo, ker smo z delavskim ljudstvom? — je uverjeno in glasno dejala Sofja. — Silo za delo, svojo ,vero v zmago resnice zajemamo iz ljudstva, a ljudstvo je neusahljiv vir sile, duhovne in delovne ... V njem so skrite vsemožnosti in ž njim je vse do-segljivo! . . . Zbuditi je treba le njegovo zavest, njegovo dušo, veliko dušo otroka, ki mu zavirajo rast . . .
—	Kdo vas nagradi za vaše delo? — je vprašala mati tiho in žalostno.
Sofja je odgovorila — kakor se je materi zdelo — s ponosom:
—	Plačilo smo že dobili! . . Našli smo življenje, ki nas zado-
birajoč iz temne preteklosti vsak- in zjutraj so se z njo vred norče danje drobne krivice, je začrtala vali iz policije. A enkrat se je težko sliko ogromne, neme stra-' preoblečena v nuno vozila vozila hote, v kateri je utonila njena v istem vozu, na isti klopi z vohu mladost. Nazaduje je dejala: nom, ki jo je zasledoval; pobahal — Joj, kako dolgo sem se za- (se je s svojo spretnostjo »n ji pri
povedal, kako izvrši svojo nalogo Vsega tako ne more* | Uverjen je bil. da se pelje v tem
vlaku v vozu drugega razreda
govorila ... Čas je že, da sp od
počijeta. povedati
Brat in sestra sta se molče po- j na vsaki postaji je izstopil in vse slovila od nje. Zazdelo se ji je, da lej je dejal:
s<»
ji je Nikolaj globokejŠe po-
Ni je videti
najbrž je
klonil kot navadno, in da ji je j legla spat. Tudi ti ljudje so utru
voljuje, široko in polno živino vsemi silami svoje duše — kaj si še želite!
Mati se je ozrla nanjo, skonila glavo in si mislila:
— Mibajln ne bo ugajala . . .
S polnimi pljuči sta vsrkavali sladki zrak in stopali ne urno, ali z idatnimi koraki, in materi se je zdelo, kakor da gre na božjo pot. Domislila se je otroških let in one ga prešernega življenja, s katerim je nekoč romala k čndotvorni po dobi v oddaljen samostan.
Od časa do časa je Sofja poti ho, a lepo zapela novo pesen < nebu, o ljubezni ali pa je recitl rala verze o polju in gozdovih, o Volgi, a mati se je smehljala, poslušala in nehote zmajevala z gla vo po taktu pesni.
V njenih prsih je bilo toplo in tiho, kakor v majhnem, starem vrtu ob poletnih večerih.
V.
Tretji dan sta dospeli v selo
mati je vpraaala kmeta na polju, kje je sinolarija, in kmalu sta stekli po strmi gozdni stezi — leseni hlodi so ležali na njej kakor stopnice — na neveliko ravnico, zasmeteno z ogljem in žaganjem, zalito s smolo.
—	Pa sva prišli! — je dejela mati in se plaho ozirala naokolo.
Poleg koče iz žrdi in vej so obedovali za mizo iz treh neobre-zanih desak, položenih na kozle,
—	Ribin, ves črn, z razgaljenimi prsi, Jefim in še dvoje miadih fantov. Ribin ju je najprvi opazil; položivši dlan na oči ju je molče čakal.
—	Dober dan, brat c Mihajlo!
—	je vzklikuila mati odualeč.
Vstal je in jima šel počasi nasproti; spoznavši jo se je ustavil in si s svojo temno roko smeje po-gladil brado.
—	Na božjo |>ot greva! — je dejala mati. — Daj, sem si mislila, obišči brata. To je moja znanka, Ana ji je ime . . .
Vesela svoje izmišljotine je po-škilela na resno in strogo obličje Sofje.
—	Bog daj! — je dejal Ribin mrko, ji stisnil roko in sc priklonil Sofji; potem je nadaljeval:
—	Ne, laži, tu nismo v mestu, tu ni treba laži! Sami hud je naše vrste smo . . .
Jefin je za mizo pozorno opazoval tujki iu tiho zašeptal nekaj svojima tovarišema na uho. Ko sta se ženski približali mizi. je vstal in se jima molče priklonil; njegova tovariša sta obsedela, kakor da ne bi bila opazila gostov.
—	Tu živimo kakor menihi! — je dejal Ribin in potrkal Vlasov-ko po rami. — Nihče ne prihaja k nam; gospodarja ni doma, gospodinjo so prepeljali v bolnico, in sedaj sem jaz nekak oskrbnik . . . Splita za uiizo. Ali vama poljubi čaša čaja? Jefin, stopi po mleko!
Jefim je počasi odšel v kočo, romariei sta sneli z ramen nahrbtnika ;eden od fantov, visok in slok, je vstal izza mize in jima pomagal, drugi kosmat in zajeten, je zamišljeno položil komolec na mizo. gledal na ženski, česal si glavo in tiho žvižgal.
Težki vonj po sveži smoli se je zlival z dušečim duhom gnijočega listja in vrtil glavo.
—	Tega kličejo za Jakopa. — je dejal Ribin pokazav i na visokega fanta. — a ta je — Ignacij. No, in kaj je s tvojim?
-	V ječi je! — je vzdihnila mati.
-	Že spet v ječi? — je vzkliknil Ribin. Ali mu tako močno ugaja, kaj? . . .
Ignacij je obmolknil. Jakop je vzel materi palico iz rok iu de-jal:
—	Sedi, stara . . .
—	Kaj pa vi ? Sedite! — je dejal Ribitt Sofji. Molče je sedla na rob hloda in pozorno ogledovala lihina.
—	Kdaj so ga odvedli? — je vprašal Ribin in zmajavši z glavo vzkliknil: — Sreče pa nimaš. Nilovna!
-	Obsojen, praviš, da bo Pavel? — je vprašal Ribin.
—	To je gotovo ... — je dejala mati.
In kakšno kazen mu prisodijo . . nisi slišala?
Prisilno delo ali pa dosmrtno pregnanstvo v Sibirijo ... — je tiho odgovorila.
Vsi trije fantje so jo naenkrat pogledali, a Ribin je povesil glavo in počasi vprašal:
—	Ali je znal. kaj mu grozi, ko je vprizoril vso stvar?
—	Ne vem . . . gotovo je znal . .
—	Znal je! — je glasno dejala Sofja.
■Vsi so obmolknili, kakor da bi bili zmrznili v hladni misli.
—	Tako! — je nadaljeval Ribin mrko in važno. — Tudi jaz mislim, da je znal. Brez prevdar ka bi se ne bil lotil stvari. Psvel je resen človek. Ali ste videli, otroci, kaj takega? Natanko je vedel, da ga lehko nataknejo na bajonet in da mu naprtijo ječo. in vzlie temu je šel naprej. Moral je in je šel. In če bi mati ležala na cesti, stopil bi prekonje in šel naprej .... Ali bi bil šel preko tebe naprej. Nilovna?
Vsekako! je dejala mati vzdihnila težko in se ozrla naokolo. Sofja ji je molče pogladila roko, srditi je namrščila obrvi in gledala Ribina nepremično.
—	To je človek! — je dejal po tiho in oplazil vse s svojimi temnimi očmi. Tn znova je šestero ljudi molčalo. Nežni solnčni žarki so viseli v zraku kakor zlati tra-
kovi. Nekje v bližini je zakrakala vrana. Mati se je ozirala naokolo vsa iz sebe od bridkih spominih na prvi maj, na sina iu na Andreja. Na mali, tesni ravnici so se valjali razbiti lonci izpod katrana .izruvani štori so se ščeperili, žaganje se je treslo llraati in breze so se gosto gnetli okolo ravnice, neopaženo so se uničiti vso to nesnažno šaro, ki jih je žalila. In uklenjeni v nepremično tihoto, so metali na zemljo temne, tople sence.
Naenkrat je stopil Jakop vstran in zamahnivši z glavo je suho ln glasno vprašal:
—	Ali pošljejo naju z Jefinom zoper te?
—	Zoper koga pa? — je odgovoril Ribin z čemerno. — Z našimi rokami nas davijo . . .
—	Vzlic temu pojdem k vojakom! — je tiho in odločno izjavil Jefin.
—	Kdo pa ti brani? — je vzkliknil Ignacij — Pojili! Samo kadar boš name streljal, meri v glavo . . . Glej, da me ne pohabiš, ubij me na mah!
—	ho som že slišal! zakričal Jefkin.
Počkajte ,otroci!
diopeko, zreti kameuje in blju-vati polena! Ni mi dal izgovoriti. A!i ste tudi vi — gospa! — j® Ribin nenadoma prekinil svoje pripovedanje in se obrnil k 8ofji.
—	Zakaj, naj bi bila gospa? — ga je naglo vprašala Sofja.
—	Zakaj? — se je nasmehnil Ribin. — Taka je usoda, tako ste se rodili. Tako je! Kaj menite, da se da s katunastim pitoin prikriti plemiški greh ljudem? Volka spoznamo tudi v ovčjem kožuhu . . . Svoj komolec ste položili prejle v lužo na mizi, pa ste se stresli in nakremžili ... in vaš hrbet je mnogo preravan za delavca.
V strahu, da užali Sofjo s svojim težkim glasom, s posmeh^n in besedami, mu je mati segla v besedo:
—	Moja prijataljiea je, Miha-Ijo Ivanič .krasna duša ... in v našem delu je osivela . . .
Kibin je globoko vzdihnil.
—	Ali jo mar žalim? Sofja ga je pogledala in dejala
suho:
—	Ali ste mi hoteli kaj pove-je rezko dati ?
—	Jaz1 . . . Seveda! Nedavno je dejal »e je pojavil tu nov človek. Jako-
Ribin in počasi vzdignil roko. — pov bratranec ,ki je bolan, jeti-Pogledejte — žensko! — je rekel jčen. Pa nekaj ve! Ali naj ga po-
in pakazal na inater je gotovo izgubljen . . .
—	Zakaj govoriš tako? vprašala mati z bridkostjo v srcu.
—	Moram i — odgovoril mrko. Tvoji lasje ne smejo zastonj
siveti, srce te ne sme zaman bole-Vprasam ,ali so jo ubili s
Sin njen \ kličem?
—	Le pokličite ga! - je o (Igo-je vorila Sofja.
Ribin je dejal zamolklo:
—	Jefim, stopi k njemu . .. reci mu, da naj pride zvečer sem .
Jefim je šel v kočo, posadil če pico na gK\o in molče, ne da bi
tem? Nilovna. ali si prinesla kuji- j ne na koga ozrl, zginil v gozdu, tfe?
Ribin je pokimal z glavo za njim in dejal:
— Ta se tudi muči ... Po vsej sili hoče li vojakom ... on in Jakop . . . Jakop pravi enostavno,
A	,,	m . ., da ne mor«', tudi ta ne more. a
udaril z dlanjo po mizi. — lakoi j ,. . . -	~
, , »	. , , , vzlie temu hoče . . . Preganja ga
Mati ga je pogledala in mu po kratkem molku odgovorila:
—	Prinesla sem jih . . .
—	Tako! — je dejal Ribin in
sem vedel .ko sem te zagledal Zakaj bi sicer hodila sem? Ali ste videli? Sina so izbili iz vrste — mati je stopila na njegovo mesto!
Vzravnal se je. zagrozil s pestjo in zaklical:
— Psi ne vedo, kaj sejejo njih slepe roke. Tedaj pa občutijo, ko zraste naša sila — in ko pokosimo ta prokleti plevelj, tedaj pa že občutijo!
Mati se je ustrašila njegovega krika, gledala je nanj in videla, da se obličje Mihajlu popolnoma izpremenilo — shujšalo je, brada je bila neenaka in kosti so stopile na dan. V njegovih očeh so se pokazale rdeče žilice, kakor da bi že dolgo ne bi spal, njegov nos je bil popolnoma hrustančast in zakrivljen. Izza razgaljenega ovratnika s katranom prepojene srajce je gledala suha ključnica in gosta črna volna na prsih, in v vsej postavi je bilo nekaj šc mrač-nejšega. žalobnejšega. Suhi lesk razžarjenih oči je razsvetljeval Uemni obraz z ognjem bridkosti in gneva. Sofja je prebledela in molče zrla na kmete. Ignacij je majal z glavo, a Jakop je s svojimi temnimi prsti srdito luščil skorje od žrdi. Za materinim hrbtom je stopical Jefim.
Te dni, — je nadaljeval Ribin, — me je poklical glavar . . . pa mi pravi: capin, kaj si rekel popu? Kakščn capin sem? Pošteno si služim svoj kruh s trdim delom, nič žalega nisem storil ljudem, pravim ... Rjovel je nad menoj, udaril me v obraz ... in tri dni in tri noči sem sedel . luknji. Tako govorite z ljudstvom! Tako? Ne zanaaaj se na usmilenje, hudič! Ne jaz — kdo drug. ne nad tabo — nad tvojimi otroci maščuje storjeno krivico . . Zapomni si! Z železnimi kremplji svojega pohlepja ste preorali ljudska prsa. zlobo ste posejali vanjo — ne zanašaje se na usmi-ljenje, hudiči! Tako je!
Ves poln je bil prekipevajoče zlobe in v njegovem glasu so trepetali zvoki, navdajajoči mater s strahom.
~ kaj si dejal popu? — je nadaljeval mirneje. — p0 shodi ti stoji s kmeti na cesti in jim pri poveduje, da so ljudje čeda ki potrebuje pastirja . . . da. Pa sem sc poglavarja, bo mnogo perja « Ptice — nobene! Ozrl se je na me in dejal, da mora ljudstvo potrpeti in da se mora priporočiti Bogu, da mu da potrpežljivost.
P» sem dejal, da ljudstvo mnogo moli .« da Bog nima časa !n ,,a -»««pravil se je name
n k«*šna j« moja moli-
.	m» odgovorim, da mo-
>»n vse življenje eno molitev:
pn
I Kr»l iidflj
Jakop ... A ti, mati. daj knji
a
Oospod, nauči nas zbirati
gospo
Closely Bound
misel . . . upa. da spunta vojake .. . Pripovedujem mu, da glavo ne prebije stene. Bajonete v roko. pa hajdi. Kam? Ne vedo, da gredo zoper sebe. Da-a .. . preganja ga! A Ignacij mu čisto po nepotrebnem vznemirja srce ..
Ne po nepotrebnem! — se je mrko oglasil Ignacij, ne da bi pogledal Ribina. — Ga že še oV delajo tam, pa ne bo nič slabše streljal od drugih ....
—	Tega ne mislim! — se je zamišljeno odzval Ribin. — Ampak boljše je, da ubežiš . . . Rusija je velika— ne najdejo te. Dobi potni list in pojdi po svetu . ..
—	Tako tudi storim! — je pri pomnil Ignacij in se udarili trsko po nogi. — Če je eni sklenjeno in domenjeno, da rimo — pojdi naravnost, da hitre^ je dosežeš cilj . . .
Razgovor se je ustavil. (*>bel<1 in ose so bistro švigale in poglab^ ljale tihoto s svojim brenčanjem
Ptice so žvrgolele, in iz daljavf se je glasila pesen. Po kratkem molku je dejal Ribin:
—	Delati bo treba .. a vi se me<3 tem oddehnite! Tam v koči ji klop. nanesi jim suhega listj Jakop . Kje so?
Mati in Sofija sta razvezsli en lice, Ribin se je sklonil in iad< voljno govoril:
—	Glejte! Pa nista malo pr nesli! Ali ste že dolgo v na stranki . . . kako vas kličejo? -se je obrnil k Sofiji.
—	Ana Tvanovna! — je odgov< ril. — Dvanajst let . . . Zaki vprašate!
Nič, nič. Ali ste bili že v ječi
—	Že.
Vidiš? — je tiho in očiti
dejala mati. In ti si bil pfl tako grob z njo . . .
Molčal je ,vzel kopico knjig roke in se zarežal:	_
—	Ne bodite hudi! Kmet in f spod sta kakor smola in voda . ne sprimeta se!
—	Jaz nisem gospa, temveč Čl vek sem! — je dejala Sofja in mehko nasmejala
Mogoče! — je odgovoril Pravijo, da so bili psi časih vole . . . tole moram skriti sedaj.
Ignacij in Jakop sta stopila njemu in iztegnila roke:
Daj nama kaj' jf Ignacij.
—Ali so vse knjige enake* • je vprašal Ribin Sofjo.
Ne, različne so Tu je čl pis . . .
—	Oho*	. _
Vsi trije so urno stopili v kol
—	Kmet gori s pismenem je tiho dejala mati sledeč jim zamišljenim pogledom.
1
.	. -»a. m
id Hanuach:
Na deželni cesti.
jubiui prijetnosti velikega i a od časa do časa me ne-iva sila vleče vun na deželo, faroato, veličastno, vstvarjajočo Hrepenenje po šumenju a in šepetanju studencev je ločno, da bi me slednjič ne
IP-***19
Menim, da se godi tako vsem ki «o bili na de/.eli rojeni, jjeni ia so tam dorasli. Spi» , na ailadost, prežito v kmečki >ti, preveč vpliva, da bi se na nnita tla velikega mesta presni strok narave trajno dobro lutil v tem sivem kamnitem lorju
Oko zahrepeni po zelenih tra-, v lahaesi vetriču se zihajočih jih, divjeromautienih oblikah skalnatih gor, idiličnih seljaškib kočah in aho se noče za vedno odreči melodičnemu zvonenju v Karnem mraku, ki doni iz doma-lega zveaika. Nogam se zazdi granitni tlak pretrd, pljučam zrak preslab.
"Vun! — Vun!" kriči vedno glasneje v moji notranjosti, dok-er se ae pokorim tej skrivnostni 'sili in ne zajaham železnega konja ter pokaže nimestu hrbet. I Daleč proč od ceste z modernim tujskim prometom se vije samotna deželaa cesta. Kakor širok, srebern trak spe skozi slikovite jtasice, ozke doline, ple/a po skal-aatih gorskih hrbtiščih, prereže
felene gozde.
Tisočglasno petje krilatih pevcev se razlega po zeleni, z zlatom prepleteni stebroviti palači, ki na levi pokriva pogorje. Klic rnka-vice se Čuje v čistem, dišečem |zraku, ki, v svitu zahajajočega solnca rahlo ziblje nežne vejice itarih drevesnih orjakov. Na desni me spremlja veselo skak-kljajoči potoček. Lahkih nog preskakuje kamenčke v strugi, pogleda stramežljivi potočnici v svetlo, modro očešce, razodene pohotni kalužnici svojo ljubezen, vrže, žalujoči vrbi poljubček z roko, potem pa vesel hiti naprej, veliki reki nasproti.
Na pestrobojni, s cvetlicami posejani trati se podi dobrovoljno ljudstvo. Lahkokrili metuljčki Iposečajo rožice, neumorno letajo d cvetke do cvetke. Življenje je ratko, izrabiti morajo čas, ako a hočejo uživati, f'ebele brenče pri delu veselo pesemco, h kateri mrmra star čmrlj svoj bas. V temnozelenem žitnem polju se Čuje petpedikanje prepeličnega samca, ki vabi k sebi leporejeno samico.
Pljuča se širijo, srce prekipeva radosti — in vrisk se izvije iz veselja pijanih prs.
Začujejo se votli, enakomerni udarci. Ozrem se in zapazim tol-kača kamenja, ki si ob cestnem robu služi svoj vsakdanji kruh.
i ako je zamišljen v svojo delo, a ne čuje mojih korakov. Pred ijim leži velik kamen, katerega >bdeluje s kladivom. Enkrat, ivakrat, trikrat udari po njem — aita eden atom ne odgkoči. "Prokleto delo!" Kladivo odleti na levo, kamen >a na desno. V cunje zavito telo e trese razburjenja, na kosmatem in zagorelem obrazu se pojavi žalostna poteza, ki je tudi zlati svit večernega solnca ne more zakriti.
Molče drži svoj raztrgani klo-kuk v roki in solze se mu potočijo bo razoranih licih. 1 Delati in beračiti! i Rad bi bil Raffael, da bi to sli-o ovekovečil na platnu in jo iz-il potomcem, da bi imeli po-ejsi rodovi priliko, čuditi se nafinjemu družabnemu redu. Dolina se oži, gore se večajo, d strmimi skalami se vije ee-
Tn stoji spominska deščica, »oraj nova je. Stopim bliže, da ogledam, kaj ima 'povedati sa-lohiemu popotniku: I*4Dne 2. marca li>05 je tukaj drvarjenju smrtno ponesrečil Dzdni delavec Jurij Schratinger. wgu je bilo vSeč, da je vzel hra-dtelja nepreskrbljenim otrokom b bolni leni. Usmiljeni popotnik R prosi, naj pomaga s skromnim arom zmanjšati revščino nesreč-^ rodbine."
Na nasprotni strani ceste sem *<lel na kamen in ogledoval kraj Mwečo. Na strmem pobočju leže •«rotertja gola debla posekanjh keves. Eden izmed teh je moral hiti, ki je prizadejal uboge delavcu smrti udarec. Vidim,
kako drvi drevo z blazno hitrico po hribu navzdol, nenavaden krik jekne v gozdu, delavci prihite, iz-nenadenje in nepopisni strah izražajo njih obrazi.
4kNe pozabite moje žene in otrok," dihnejo brezkrvne ustnice, potem klone glavo nazaj, oste-klenele, motne oči mrtveca strme v modri nebesni svod.
Pozabim na naravo okolo sebe, ne čujem silnega, šumenja hudournika, — misliti moram na ubogo družino. Vidim, kako plane žena s srce trgajočim krikom k možem, ki ji prinesejo na nosilni-ci mrtvega soproga v hišo. Slišim milo jadikovanje sedmerih otrok, ki se pomoči željni oprije-mljejo materinega krila, s solznimi očmi zro na krvavo, mrtvo telo svojega očeta.
Sele drdranje voza me zbudi iz premišljevanja. Med drevjem zapazim dvoje brzih vrancev v svetli opravi in kočijaža v črni, s srebrnimi našivi okrašeni livreji. V- elegantnem, odprtem vozu-molče sedita dva leporejena, duhov-nivkemu stanu prijadajoča gospoda.
"Ko'bi sedel Jezus iz Nazareta sedaj na tem kamnu in videl, kako se vozijo njegovi služabniki v prekrasnih kočijah po svetu, kaj bi pač rekel t"
Toda nisem imel časa, da bi to misel dokončal, ker se je voz u-stavil.
"Kaj je to!" vpraša majhni debeluh, ki ima na mesnatem nosu ščipalnik.
"Spominska tablica." odgovori vprašani, ki je bil najbrž župnik z dežele.
Nekaj časa sta oba strmela v desko, med tem se je trudil, da je pridržal nemirna konja.
"To je vendar hudobna pritožba zoner Roga!" reče prestrašeni debeluh. Njegove ostre oči se strogo vzro v soseda.
"Rerite: "Bogu je bilo všeč. da vzame hranitelja sedeni nepreskrbljenim otrokom in bolni ženi. "Ali ni v teh besedah grešno očitanje ljubezni popolnemu in neskončno dobrotljivemn Bogu!"
Vprašani je zmajal z rameni, ne da bi bil odgovoril.
"Ta dneska mora izginiti. Na cerkvenih tleh se ne more trpeti taka nezaslišana sramotitev Boga samega. — Naprej!"
Niti besedice sošnstvovanja niso izrekle ustnice, posvečena roka ni našla do polne denarnice, videl je samo mrtve črke, ki se ne strinjajo z dogmo.
Kočija oddrdra — zopet sem sam.
Torej na cerkvenih tleh sedim, in na tej cerkveni zemlji je delal delavec za slabo plačo in je slednjič izdihnil na bojišču dela. Sedem otrok žaluje po očetu, bolna žena po ljubljenemu možu. Revščina in pomanjkanje žalost in obub so vsakdanji gostje v siromašni koči medtem pa prevažajo oznanjevalci ljubezni do bližnjega svoja leporejena telesa v svetlih ekvipažah po gozdih, da se tam nasrkajo svežega, aromatič-nega zraka.
"O ljubezen do bližnjega, ti si prišla pri svojih apostolih na kant!"
Nenadno napravi cesta ovinek, dolina se razširi, krasen razgled sc odpre občudujočim očem.
Nežni, zeleni grički obkrožuje-jo rodovitno dolino, čez katero je razprostrlo zahajajoče solnce zlato tanjčico. Za trenutek izgine zahajajoča dnevna zvezda za temnim, pretečim oblakom in temna senca se širi po zemlji. Potem se pa polagoma prikaže kot krva-vordeča plošča na obzorju. Kakor ognjem žar sc vali mogočni svit čez hribe in doline, polja in travnike, vasi in dvore.
Po hribu pa prihaja po polževo, utrujeno majhna gruča. Črni križ z rdeče pobarvanim Kristom naznanja procesijo. Sprednji mo-ilec hrešči monotono molitev, ki jo ponavljajo božji popotniki z rezkimi, neubranimi glasovi. Mimo mene gredo. Samo stari, pre-pereli obrazi ljudi, ki nimajo na tem svetu več prostora in se zato pripravljajo na ta način za srečno potovanje na "oni svet."
Iz vasi, ki se razprostira pred menoj, prihajajo mili glasovi večernega zvonenja.
Kaj je to! Ali ni to napev pesmi o delu!
Dočim pozorno poslušam, se poleg mene premaknejo veje bližnjega grma; plavovlas, rdečeličen deček stopi na plan in hiti v vas. Bosonog leti po kamnitih tleh, v
desnici držeč šopek temnordečih nageljnov.
In kot nekdaj je Galilej dejal, ko svet je bil še v zmoti spal: "In vendar giblje se!" Tako naj krik se oglaai: Le delo
je,
ki svetu gib, obstoj daje! Naj delo vsi slave!
S čistim glasom poje zali deček krasno kitico, da se čuje dol v dolino in večkratni odmev jo po-množuje. Plavi kodri frfotajo v večerni sapi in rdeči svit večerne zarje obseva mladega, lahkono-gega pevca.
Za mano stare, sključene postave, ki si hočejo, zvesti sporočilom svojih starišev priberačiti boljše življenje v nebesih.
Pred menoj pa mladi, cvetoči, nadebudni deček, ki mu je ta svet vse, nebesa pa nič.
Tako je prav. Stari, obrabljeni, mrzli, svetu tuji dogmi starino — novi, mladi, človeško odrešujoči misli socializma mladino: tedaj nas ne bo strah bodočnosti!
SVETI ANTON
Zunaj vasi, ob \vznožju hriba, senci dveh dolgovejnatih lip, je stal sv. Anton.
Oko umetnika, ki je iz robatega kamna izklesal svetnika, je morda pred mnogimi in mnogimi leti ponosno zadovoljno počivalo na belem marmorju. Mogoče mu je bilo celo hudo, ko je moral svoje delo prodajati za uboren denar in se ločiti od njega. Ce bi ga mogel sedaj videti gotovo bi bil drugačnih misli. Kako ubog je stal sedaj na meter visokem podstavku. Bil je vreden vsega usmiljenja. Od starosti sivi kamen je porastel mah, prsti na rokah in nogah so izginili, nos in ušesa so bila odbita. razentega je zijala razpoka po sredini telesa. Oči so mu pa najbrž izteknili, da je dvoje črnih votlin strmelo na kolovozno pot. Razmršeni venec iz davno ove-nelih cvetlic, ki mu ga je obesila verna du5a okoli vrata, ni mogel izbrisati vtiska, da je tudi najsvetejši svetnik podložen . zakonom narave, da tudi on ni ustvarjen za večnost.
Viharnega jesenskega dne jc prišel iz vasi ček. Veter je žvižgal okoli njega in se igral z njegovo dolgo, sre-brnobelo brado. Zatopljen v misli, zroe v tla. je počasi prihajal po cesti. Od časa do časa je starec postal, se še krepkeje oprl do svetnika, se je pred njim ustavil, nekaj časa vanj strmel s svojimi vodenimi očmi, potem pa sedel na lesene stopnice pred podstavkom. "O, ko hi že mogel umreti!" je milo zdihoval in žalosten gledal svojo beraško malho, najtežje breme, ki so ga kdaj nosile njegove rame.
"O, ko bi že kmalu mogel u-mreti!" je zaječal mrtvaški glas zadaj za njim.
Berač se je ves preplašen ozrl, a razen svetnika ni opazil ničesar. Mrtvaški glas je nadaljeval: "Oba nimava ničesar iskati na tem svetu. To si kot betežen starec ne more« več služiti vsadkanjega kruha in si le v nadlego tujim lujdem. Mene so pa pustili tako propasti, da se eni ob pogledu name z gnusom obrnejo proč, drugi pa zbijajo slabe šale nad mojo klaverno zunanjostjo. Vse to je bilo nekdaj drugače. Ko so me bili postavili tu sem kot simbol Čistoti, ko se je moja bela obleka zrcalila v solnčni svetlobi in žarko blestela v mesečnem soju, ttfdaj so prišli, da so me izkoriščali kot, svojega priprošnika pri Bogu. Če je deklica čutila, da ne bo mogla sama ostati, tedaj je prišla na skrivnem iz vasi, pokleknila k mojim nogam, sklenila roke in me goreče prosila za pomoč — za moža. 0, kakšne oči so takrat zrle v moje bledo obli-čije! Mnogokrat mi je bilo taki čudno pri srcu in s silo sem sf moral spomniti, da sem svetnik.
Namesto da bi šli po živino-zdravnika, so prihajali kmetje k meoi po pomoč, ako jim je zbolel konj. krava ali prešič; če je zbodel otrok, tedaj pokleknila mati pred menoj, da si je prihranila stroške za zdravnika; kadar je nesla stara ženica poslednji kraj-carček v loterijo, tedaj me je prosila za terno; ako mlada žena ni mogla dočakati materinega veselja, tedaj naj bi ji jaz preskrbel takojSnji' porod; če bi imela biti
prišle eele procesije in me prosile za dež, ako je pa nekaj časa
deževalo, tedaj so pa zopet zahtevali lepo vreme. Sleherni kmet, ki je šel tod mimo, se je spoštljivo prekrižal; če je prišel utrujen popotnik, se je odkril."
Svetnik je molčal. Berač je zamišljen zrl predse. Močan sunek vetra je stresel prepereli marmor in razpoka v «vefcniko-vem telesu se je povečala.
"Dandanes je vse drugače," je po kratkem odmoru nadaljeval svetnik. "Dekleta si znajo brez mojega posredovanja dobiti može in omožene ženske so vesele, če jih Bog obvaruje pred otroškim blagoslovom. Kmetje govore o ineni, da nič ne razumem o vremenu, in kar se tiče zdravljenja bolezni pri ljudeh in živalih, nisem zdržal hitrega koraka, s katerim je napredovala znanost! In tako sem sedaj tarča vsega zasmehovanja in zaničevanja in zapuščen sem od vsega sveta. Noben kmet se več ne prekriža pred mano in popotnik gre mimo. kakor da mu je klobuk prirastel na glavi. Ljudje so sc zelo spremenili — jaz jih ne razumem več —; da bi le mogel kmalu umreti!"
"Oh, ko bi se le mogel kmalu posloviti od te žalostne doline!" je zastokal berač in glava mu je klonila na so|>eča prsa.
Silen sunek vetra je planil v ozko dolinico. Veje lip so pokale in udarjale druga ob drugo, cviljenje in škripanje je bilo povsod, v zraku in na zemlji. Svetnik se je zazibal, razpoka se je povečala, z votlim bobnenjem je telebnil na tla in pod kopal pod razvaline starega berača.
Vihar je divjal nad ostanki obeh, ki sta bila sita življenja.
♦eeeeeeeeeom»»»»»»»»»*
POZOR BR\TJh SLOVEISCI! j
Ali te veoto k jo je dobiti aajboljte mes po oajnlijl ceni? — Gotove ▼ novi prvi Slovenski moderno ur«.)*ni uiMiairi
Ferko Bros., 270—lsl Ave. in Park SI. :
Tu «e dobijo najokutuej*« «vri« in |>r«kaj«u* K.KANJ8KE KLO-

i:
BASE, kakor tudi jetrno ln krvave douia^egu izdelka ter aajakaaaejtte r KUKAJ EN O MESO; vse pe oajnUjik reiiMh
Pridite in prepričajte so iaiui e uu*ib teiiak kakor todi o kakovoeti tiaAi-ga blaga.
IZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA je uaie geelo. No poaabito nu torej obiakati v dumi novi mesnici v Jo«. Tratniko-vem poelopju.
MILWAUKEE. WIS.	Telefon: South 3518.
Marshall & Ilsley Banka
Podružnica na 374 National Ave. Najstarejša banka v Milwaukee. Plačuje 5% na hranilne vloge
Kajtc človek umira.
Na to zanimivo uprašanje je ne koč odgovoril znani nedavno umrli profesor na kliniki Nothnagel na Dunaju v "Zeitschrift fiir Krankenpflege". Pri tem vprašan ju ni misliti duševno stanje umirajočega, ne strah pred smrtjo, ampak gre pred vsem za to, ali je umiranje zvezano z bolečinami in mukami ali ne. Preprosto opazovanje nam to pojasni. Če zade mr-	vftjakft kroglja v glavo tedaj,
i star, belolas moži- ko / bojuMhit? naI)rei 2 »"P°rom
vseh svojih sil, ne čuti nikakor-
šnih bolečin, nego je takoj mrtev.
Da
se čutijo bolečine, mora vtisk kjerkoli dospeti po živcih do možganov in zbuditi občutek. Dokazano je pa„ da je kroglja hitrejša nego delovanje živcev in zaradi tega kroglja prej prodre glavo, nego človek sploh čuti kakšne bolečine in v resnici pripovedujejo ranjenci vobče, da jih je šele kri opozorila na to, da so ranjeni. In pravtako nastopi smrt brez bolečine v onih primerih, v katerih konča življenje hipna sila, na pr. skalovje, giljotina, obglavljenje z mečem. Na glavi umorjenca opažamo časih gibanje živcev; to se pa dogaja zaradi tega, ker se ne dovaja več možganom s kisikom prepojena kri, ker je vrat prerezan. Razen tega pa otrpnejo zaradi hudega pretresa vse stanice, ki bi utegnile prenašati zavest. Glede na smrt utopljencev, kakor pripovedujejo sami, ki so se potapljali, pa so jh rešili komaj zadnji trenutek pred smrtjo. Nekateri pravijo, da niso čutili prav ničesar, nekateri pripovedujejo celo o prijetnih občutkih in le malo je takih, ki so trdili, da so čutili v prsh hude pekočine. Skoro vsi pa potrjujejo, da so se jim prav živo obnovili posamezni spomini ali pa cela vrsta spominov, ki so nanje že davno, davno pozabili. O enakih vtiskih pripovedujejo oni, ki sc ponesrečijo v gorah. Večinoma ne čutijo nikaker-šnib bolečin, ampak pripovedujejo le o naglici svojih misli, nekateri tudi o nekakšnem posebnem zvončkljanju, ki so ga čuli, nekateri pa pripovedujejo o jako prijetnih občutkih, ki so jih imeli ob padcu. Tudi smrt. ki nastane zaradi i/krvavitve, ne provzroča nikakršnih bolečin; z odtekanjem krvi gine počasi tudi zavest. Tn če slednjič nastopi smrt zaradi bolezni, izgine bolniku proti koncu tudi vsa zavest, celo v onih primerih, ko mislijo ljudje, da je bolnik umrl ob popolni zavesti. Vobče je torej gotovo, da umiranje za telo
ni mučno, mučen je le duiev-ni strah pred smrtjo,
— Poklic in umrljivost. Francoski medicinec dr. T*>ui* Jacquet zaradi suše slaba letina, tedaj so priobčujc v "Presse MMicale"
MILWAUKEE, WIS. IN OKO LIOA.
Vsem svojim prijateljem in znancem naznanjam, da sem s« preselil iz 1730 St. Paul Ave. ni» 118 Muakega Ave. \v velik in le po urejen saloon, kjer se vedno dobi sveže pivo, Lzborno žganje staro in pristno vino ter unijske smodke.
Vsi moji znanci z mesta, kakoi tudi iz Racine, Kenoshe in drugi*1 bljižnih mest, naj vzamejo transfer" na Clybourn Ave. d« 13th St. in naj vprašajo za svojega starega prijatelja
FRANK HRŽIČ-A.
M. JOVANOVICH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wis.
PRODAJA SlFKARTE. Pošilja denar po pošti in brzojav-
no. Izdeluje: Obveznice — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ces. in kr. konzulatu. EDINA HRVAŠKO — SLOVEN-SKO — SRBSKA AGENCIJA.
Vse oči obrnjene na Milwaukee
Ako se zanimate tza napredek človeštva pazite na Milwaukee, kjer socialisti kontrolirajo mesto in county in vršijo veliko delo. To pa najlažje storite, ako se na ročite na "Milwaukee Leader", nov. soc. dnevnik. Leader je izvrsten in metropolitski časopis, ki prinaša vse novice, največ po zornosti pa posveča delavskim in-tereeom.
Naročnina za celo leto znaša $3.00, 25c na mesec. — Naslov The Milwaukee Leader, Milwau kee, Wis.
Obuvala
m mo*ke; od	doU
M i^DkWoc Ml Il.tUdc u o 19k«: od Me tío
fiHb
Mi vaa hoéemo vselej sadovoljit»
AHRENS&VAHL
355 Grove St.
Milwaukee, Wis.
Milwaukee — Wisconsin
Borchardt Bros*
Krojacnica, zaloga oblek in druge moške oprave.
347—349 GROVE STREET.
LA MILWAUKEE, WI8. Slovencem ta Hrvatom priporoma
ANDREJ MAKAROVIčf
«vej premog, drva in okap*es.
427 YlkOJNIA 8T. , Nareka se tudi pri Ig. KuSljanu —228 lat Ave. — Telefeaeka avesa.
Na Ibollie oblek*
fadelajepe meri
J. Kraine
j 317 Florida SI.
Milwaukee, Wis.
Ter noji varijo, IM), pe g la mi karva «tare.
N m I ba 11 Ac lelo In aalBlil« e<
JAVNI NOTAR J. KAKER
220ya Grove St. Milwaukee), Wis. izvršuje vse notarske za tn in stari kraj.
posle
Milwaukee, Wla Sodruf
LOUIS BEROANT 257 — 1st Avenue priporoča Slovencem ln Hrvatom evej dobro zaloteni SALOON.
TUJCEM priporočam svoje do bro urejeno prenočišče in reztav racijo, domačinom pa svoj saloon, vsem skupaj pa vse. IG. KUŠLJAN
229-1st Aye.
MILWAUKEE, WI8
SLOVENSKI SALOON LOUIS BEWETZ»
198 1st Ave., Milwaukee, Wla
Izboma pijača, izvrstna postrežba. Vsakdo uljndno sprejet.
ROJAKI
v VVaukeganaJ
_	Če kočete piti dobre
Tji^fC pijače in se sahavifv po domače pojdite k
Bo Maltnich-u,
701 Market Street, Wauke«aa.
Pri njema je vse najbolje. Kdor ne vijame, naj ee prepiČa.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salon
IA 410 6RAI0 A!E., IEI0SHI, Vil
Telefon 1199.
IMMlatke o raziskovanju, ki fa je prirodil, da dožene zvezo med poklicom in umrljivvurtjo. Glavno liozomost jo obrnil raziskovalec na fftsui, ki toči in prodaja alkohol, torej na gostilničarje. Raziskovanje je pokazalo, da je v vseh deželah umrljivost med gostilničarji in lastniki žganjaren mnoge večja hh! umrljivosti drugih ljudi. DoČim je na primer v Parizu h-mrljivoat mož rad 30 in 40 leti 36.1 odstotka, doseže med gostilničarji nič manj kakor 46.9 odstotka. Podobne razmere so tudi v ftvici. tu znaša umrljivost moških zgoraj omenje starosti 2.r).8 \ml tisoč, gostilničarjev pa
42,59. Najbogatejše in najpopolnejšo statistične podatke nudi Angleška, kjer f*o od leta 1860 ra. tanko' zapisovali vzroke smrti. Angleška statistika izračuna številko umrljivosti v drugačni obliki: kalkulira število mož med 25 m 65 leti, ki bi bilo potrebno, •ln bi bilo v enem Mu 1000 smrtnih slučajev. Tu se pK>kaŽe. da je prišVo v dobi 1880 do 1882 ns 64 006 odraslih mož 1000 smr"nih shič-ajev, dočim je prišlo v enakem času na 64.000 gostilničar-
jev nič manj kakor 1621 Kanrtnik
slučajev. Od 1890 do 1892 je 4ak> 61.000 moških 1000 smrtnih sin čajev, doČim je dalo 61 M0 go-stiniČarjev 1624 smrtnih sfa&ajev. In od 1900 gostiln čarjev 1624 smrtnih slučajev. In od 1900 tto 1902 se število smrtnih slučajev še bolj pomika na reneodno straa za gostilničarje. DoČim je • na 71.000 angleških državljanov 1000 smrtnih sfriČaiev. ?e imelo ? enakem rnsdal.iu 71 000 angMkik gostilničarjev 1669 smrtrih slučajev. Ti statis ični podatki goror» z zgovornostjo debelih knfgl
»•»•■i

de danes naroČite en iitia slavnega romana
" JUNGLE",
kjer so popisane delavske razmere chica*kih klavnic. Cena znižana na 76 centov a poštnino vred.
Upravništvo Proletarca.

pkolktarec
Varnost človeškega življenja.
m to jo dane« takorckoč na vsej zemlji t- ni vredno govorili o varnouti člove&kega življenja. Ni se treba niti sklicevati na take grozne katastrofe, kakršaia je za-dela na primer ladjo Titanic, o kateri ae dane» nedvomno lahko trdi, da jo je povzročil kapitalizem h svojo nenasitnostjo, h svojo dobička rak o malomarnostjo, z dokazano profitarsko malomarnostjo, z dokazani o profitaSko brezventiroMt jo. Življenje je v kapitalistični družbi sploh hazard-na igra; kiior si ga ohrani tako, kakor mu ga je narava namenila, lahko pravi, da je imel v tej igri veliko sečo.
Družabne uredbe obljubujejo človeku, da ne 1m> zaboden, zastrupljen. iwtreljen, kolikor je pač mogoče prepečhi tako ne!ju bo »lučaje. Ali nož, ]>mtc>la, cian-•kali niso ediui sovražniki življe nja, do katerih je človeku dana oblast. Nič manjšega pomena niso gospodarske razmere; v njih se skriva dandanes največja nevarnost, ono povzročajo «največ u-inorov. človek, ki misli. da je zdlrav in krepak in da je vsled tega varen svojega življenja, je zelo površen. Njegovo lepo zdrav" je postane takoj zelo klavrno, če vzkrati svojemu želodcu, kar za hteva. 1'ar dni stradanja zadostuje. da izgine vse zdravje in zdravjem vred tudi življenje. Kra!.kotrajna lakota trpinči, dol gotajna ubija.
Nikakor pa ni odvisuo «hI človekove 4'svobodne volje, če s« bo nasitil, kadar je treba, ali če bo ostal lačen. Da priden člo vek lahko zmirom toliko zasluži, kolikor potrebuje, je gorostasna laž. V prvi vrsti odločuje o tem — kapitalizem. Narava je dala Človeku ži\1j<mjc in s|nw*)bnost zanje. Postavila ga je na zemljo, ki rodi vse, od česar človek živi. Dala mu je tudi moč. da pride posredno ali neposredno lahko do vsega njenega bogastva, dala mu je moč <hda. Toda vse to 1h>-gastvo so zagradili ljudje, in vse kljuée je vtaknil kapitalizem v žep.
Delo daje živež, obleko, stanovanje, razkošje, kuhuro. In človek bi dejal, da vse to lahko doseže in uživa, če hoče delati. To pa ni res. V naših razmerah mora potikati pri kapitalistu in ga lepo prositi, če mu — dovoli delati. Ne delati zase, temveč zanj, z.a kapitalista! Le toliko, da bi mu kapitalist milostnoprepustil majhen del tega, kar mu sam prinaša s svojim delom. Kapitalist pa mu lahko odgovori: Ne. ne dovolim ti delati! In zoper tako «xh-ekanje dovoljenja ni nobenega ugovora, nobenega sredstva. Zakaj zemlja je kapitalistova. gozd je kapitalistov. železnica je kapitalistova, rudnik je kapitalistov, tovarna je kapitalistova — vse je kapitali-
j« šivati tjavendan, če iaul m+itM na svetu vsega dosti ia mu ai trafca skrbeti ne za ae-danjoat, ao aa prihodnost. Ali v tem are&aai 4*>loŽaju niso vsi Ijudtje aa »vetu; ogromna večina ima za danes skrb, za jutri pa negotov«*. in vaaka ne pričakovana sapica lahko odnese njeno u-Hodo boKvekani, v bedo, ali tudi v pok*i. Pravioa do življenja, o kateri aa fan tasti -včasi govorili z naVduienhai boaedamni, je zelo prijazna, toda zeJo prazna teorija. T prtaksi je te pravice deležen le tisti, ki ima dovolj moči, da varuje in brani svoje življenje. Vae navajanje zakonov in podobnih reči je samo prazno govoričenje brez pomena.
Pravijo, da živimo v kulturnih razmerafa, v civilizirani drža ni, v krščanaki <iružbi. Javno varnost imamo in vsakovrstne uredbe zanjo: Policijo, dtri. milioo, rešilne družbe, ječe in vislice; kolikor jo mogoče, je torej zavarovano ilovcSko življenje. Cerkve pa imajo nebesa m pokel za nagrado in aa ka*en, za vabo in straho-vanje. te>r uČe: Ne ubijaj! V šoli dopovedujejo otroku Žo v nežni mladosti, da je greh moriti. Kaj <se more še zahtevati!
Ues je, da imamo vse take in še druge iaatitucija; če gre človek na potovanje, se mu ni treba ravno kakor v dobi roparskih vitezov bati, da bo kje v hosti ali za kakSnim vogalom napaden, oplenjen in ubit. Tudi sicer je roparski romantiki že precej od-kl en kal o; glasoviti razbojniški }H>g1a(varji žive večjidel le še v ničvrednih knjigah, s katerimi zastrupljajo špekolativni in brezvestni založniki nerazsodno, same senzacije željno ljudstvo. Kljub tesnili tudi varnostne priprave moderne drŽave in sredstva verskih sekt niso tako idealna, da ne bi tu ali tam kakšno živi jem je izkrvavelo vsled vboda ali strela. Naj-vzomejša policija ne prepreči vsakega umora ali uboja; kakor kaže novojorSki slučaj z Rosen-thalom, ga vČasi celo sama orpa-nizira in izvrši.
lin vsakovrstnih prilik je dovolj. da ae lahko <taxmi o ideal nem varstvu ČJove»kcga življenja. 'Železniške nesreče, katerih posledice so pogostoma pohabljenci in mrliči, niso zmirom "nepredvidljivi slučaji"; marsikatera taka katastrofa bi se lahko preprečila, če bi bilo poskrbljeno za boljše signalne aparate, za dobro blokiranje, če bi imel čuvaj nekoliko krajšo službo in strojevodja nekoliko več počitka, če bi bilo na visokih mest iti malo manj, v nižji službi pa malo več osob-ja. Tudi statistika delavskih nezgod govori čudeni jezik. Saj ni res, da bi morali plini v jamah u-ničiti toliko rudarjev, slabi odri pri stavbah pokopati toliko zidarjev, stroji po raznih tovarnah razrnrevariti toliko delavcev, kolikor jih pogine vsako leto. Kdor študira številke takih nezgod in njih posledice, se mora ironično nasmejati, če nam pripovedujejo, da živimo že toliko in toliko desetletij v miru. Nekoliko miljonov delavcev stoji neprenehoma na bojišču, kjer ni nič manj mrtvih in ranjenih, kakor v krvavih bitkah. Razlika je le ta. na se na bojnem polju navadno ne more presoditi, odkod prifrči krolja in kam zadene; v industrijskih in prometnih podjetjih se pa navadno lahko ugane, kje tiči nevarnost in večinoma zna tehnika i>oveda-ti, kaiko se da preprečiti.
Ali tehnika in izkušnja in vsa znanost govori zaman, kjer vlada vsegamogočni kapitalizem, ki smatra svoje interese za najviše na svetu, kapitlizem, ki ne more biti drugačen kakor brezobziren in okniten. Kakor mora rastlina izsesavati zemljo, po kateri se razvijajo njene korenine in zrak, |k> katerem se razpenjajo njene veje, da raste, cvete in obrodi sad, tako mora kapitalizem rzko riščati vso svoje področje. Kaj pomaga stenici očitati, da pije kri in koči, da pika? Kakršna je žival, taka je; in tudi s kapita lizmom ni drugače. On mora iz koriščati. kjer more in kakor mo. re. In kdor misli kaj doseči, ako mu govori o človekoljubnosti, u »miljenju in ljubezni do bližnje ga. je enak človeku, ki bi pridi gal volkovom, da tudi ovce rade žive.
Kjer jrosjiodnje kapitalizem —
ki jih zahtevajo vojne, žrtve kapitalizma in njihovih interesov. Takozvana smrt za domovino, je v resnici navadno smrt za kapi-liztriu.
Tudi s te strani si je treba ogle. dati blaženo družbo, ki jo je baje
sam Bog ustanovil tako, kakršna je. Tedaj mora človek spoznati, da je to najstrašnšjša družba, ki si jo je misliti. Uničenje kapitalizma je torej najvažnejša kulturna naloga človeštva in to nalogo mora izvršiti socializem.
Obramba dela.
sto\o Kje naj delavec dela, če pravi kapitftlist: Ne!.'
In dalje Vse po vrsti: Stroji, c-rodje, par, elektrika, voda — vse je kapitalistovo. S čem naj človek dela. če kapitalist ne dovoli?
In kapitalist lahko pravi: N< ! On si lahko izbira med tisočerimi rokami, ki se mu ponujajo. Lahko sprejme tega in lahko odkloni onega. Prvi. drugi, deseti, stoti kapitalist lahko odkloni o nega in še katerega in še več njih Kapitalizem lahko obsoja ljudi na stradanje, lahko jih ol>soja na smrt. Taka je "varnost" človeš icega življenja! Da take smrtne obsodbo nino samo i z. rod e k domi šl.iije, dokazuje štatistika samomorov.
Ali če so bolj redki slučaji, ki l>Oženejo človeka na ta način o črtno v smrt. jih je pa na tisoč •nanj očitnih. Kapitalizem je morilec v velikem. Ce dovoli člove ku. da sme delati zanj, sesa iz njega ne le ustvarjajočo, ampak tudi življensko silo. H prekomer n i m delom, z nezadostno plačo kar pomeni nezadostno hrano, ne zadosten povratek izgubljenih sil nezadosten odpor zoper napade lvole»zni. nezadostno stanovanje, trajnim oslabljevanjem krajša kapitalizem delavčevo življenje spravlja ga prezgodaj v grob — mori in ubija. Dokazano je, da delavci pe dosežejo one povpreč ne starosti ka«kor kapitalisti; sla heč očetovo in materino teto pa ubija kapitalizem tudi zarod, kar najbolje izpričuje umrljivost dojenčkov in sploh otrok
Navsezadnje pa so tudi žrtve
Leta 1824. so pogresnili angleški <telavci koalicijsko prepoved v grob, iz katerega ni več vstajenja. Veselo, upanja polno življenje se je razvilo v delavskih vrstah, kakor gobe po dežju »o rasle strokovne organizacije iz tal in v delavstvu se je zbujala ču-dotvorna zavest" lastne, prej nc-spoznane in dremajoče moči. Vsi ti pojavi ho navdajali fabrikante s splošno grozo in bili so plat «zvona zoper koalicijsko svobodo. Strokovne organizacije, tako so razlagali, »o nevarne razvit ku industrij« in zato nevarne narodu: uničenje splošnemu blagru škodljivih delavskih organizacij je ena najvažnejših nalog države. In v svOjo lastno skledo pljujejo delavci tako »o oznanjali fabrikan-tje, dragoceno kokoš ubijajo, ki jim nosi zlata jajca, če trdno organizirani zahtevajo večje mezde in če prikrajšujejo podjetnikom profil. Zakaj fabrikantje so kakor marljive čebelice: i/, profita nabirajo prihranke, ki jih v obliki kapitala zo|*»t vračajo produkciji. ('im večji je profit. tem večji jt» fond, iz katerega zajemajo hlelavci svoje mezde, tem ugodnejšo je delavsko življenje.
Podobno je razlagovanje sedanjih hujskačev. le da se toliko ne trudijo s teorijo. Industrijski mo-gočnjaki naših dni stoje na stališči» sirove moči in |K?st jim je najljubši »igument* ker je najiz-datnejši.
. Tisti čas pa so bile razmere na Angleškem čisto drugačne. Sicer ho go*)mmlv s kapitalom uprizorili divjo gonjo zoper delavsko koalicijo. Vendar so brskali po knjigah in iskali opravičila za svoje ravnanje. Tudi ljubezen do ograrccv še ni bila tako velika kakor <lanašnja. in angleški lend-lordi so se laskali delavcVm, da ne prestopijo v tal>or "friteser-jev", bojevnikov za svobodno tr govino in proti agrarnim carinam.-
Proti gospodarskemu nauku, ki je imel veljavo dogme, da je le kapital produktiven, da le kapital poraja vrednosti, se je uprl Tomaž llodksin. eden najbolj bi-strogledih zaščit, dela proti |m>-žrešnim zahtevani kapitala. V svojem znanstvenem prepiru z zagovorniki kapitala je postavil zahtevo, da pripade delavcem ves sad njihovega dela. V nasprotju s tistimi utopisti, ki hočejo vsakemu delavcu posamič odmeriti učinek njegovega ti uda, je prvi spoznal socialni značaj dela v moderni družbi, vsled česar ne more nihče natanko in zanesljivo u-gotoviti. kaj ji» produkt njegovega dela. Vsled tega reklamira pravico do vsega pridelka ne za poedinca. temveč z.a vse delavce skupno in n tem jasno formulira osnovno socialistično zahtevo.
Grožnje podjetnikov, da delavske zahteve preženo kapital z dežele. llodgskin ni vzel resno. Bla-gor držav n ne obstoji v peščici kapitalistov, teh nepotrebnih in nekoristnih zajedavcev in opomnikov moderne človeške «toužbe. blagostanje je osnovano na delavstvu. ki ostane v deželi, na tem mišičevju in na tem živčevju, ki ustvarja neprenehoma in neumorno nove vrednosti. Podjetniške-mu dohodku, vkolikor je nagrada
MILJJARDA VOJNIH STROŠKOV.
m mezda za njegovo orgauizato-rično delo, delavske organizacije niso nič nevarne. Če se ¡h> posre-či delavskim bojnim organizacijam. da odpravijo !>odjetniški profit, bo to neprecenljiva zasluga za človeško družbo. Hoj med delavci in podjetniki, ki izgleda kakor boj mod dvema vrstama dela, se l>o vkratkem pokazal kot boj med poštenim delom in zoprnim brezdeljem, Mir med o-bema je nemogoč, dokler delo ne izvojuje zmage. Današnji položaj je tak:
"Po vsej deželi se bije resen boj med delom in kapitalom. De-lav«.*i ho si* združili po strokah, da dosežejo višje mezde; njih delodajalci kličejo zakonodajnivo na pomoč, V tem boju ne gre le za fizično vztrajnost, zato, kdo bo dalj»* vstrajal. temveč za argumente. za razum. Morda delavci lahko prisilijo svoje gosiHnlarje, da ugode njih zahtevam; vsekako pa morajo prepričali občinstvo o pravičnosti svojih zahtev. Časopisje ima dandancH velikanski u-pliv v javnih rečeh; ampak naj večji in najvplivnejši del časopisja hc je (Hjstavil na stran kapita-lintov. Vzlic temu morali |K>iskati delavci svojo |>ot do zakonodaj-st v a |h> časopisju in javnem mne uiju. Morda lehka oplaše svoje go. spodarje, pomoč pa morejo doseči le i apelom na razum. Glavni namen moje polemike je, da sem zbral nekaj argumentov v prilog delu in zoper kapital! Po mojem mnenju .je nesreča za delaVce, da smo obdani vsenavkolo od narodov. ki se nahajajo v neugodnejšem političnem f>oložajii od nas in ki'delo še slabše plačujejo ka kor pri nas. S«* večja je nesreča za delavce, da so tlačanskega in su ženjskega rodu. Prejšnje čase je obstajal sistem osebnega suženj stva in tlacanstva in sedanji delavki i od trpi še pod hlapcev-tvom svojih prednikov. Vsled tega nismo naših zahtev nikoli pre sojali h stališča pravičnosti. Za konodajalcc in kapitalist primerjata naše mezde zmerom z mez dami drugih delavcev in namesto da bi izhajala iz tega, kaj produ eiramo to je po mojem mne nju edin«» merilo za naše mezde — nas zmerjajo z nehvaležniki in lakomniki, če hočemo več kot tla-ean nekdanjih časov ali pa gla du izročen suženj dandanašnji!'
Dasi ni pregledal družabnih pojavov z bistrostjo Karla Marxa je Hodgskiiu prvi jasno in razločno «uihteval odpravo kapitalistu nefra dobička, ker je v nasprotju ne le z delavskimi, temveč z in tereni gospodarst va sploh. Prelas tite\ kapitalističnega dobička ¡z rok poedinil» posestnikov v roke delavske družbe je naloga dela v skih organizacij. Zato so važru in potrebn« .
Tako je skoro pr.ed sto leti pi sal predl>ojevnik angleškega de lavstva. In vendar, koliko dela v cev še «lañes neče nič slišati, nit
v
veleti o tem. Se danes se raje p< bajo na strani izkoriščevalcev namesto, da bi se pridružili boj nirn četam zoper izkoriščanj« Kdaj spregledajo slepci, kdaj jim kapitalistični bič zadostno ustro ji kožo. da bodo siti nevrednega suženjstva?
Devetstoinsedemdeselttisoč članov šteje socialna demokracija v Nemčiji v svoji politični organizaciji, skoro miljon nemških de-avcev in delavk tvori trdno jetl-o, okrog katerega se ob volitvah zbirajo ogromne množice socialno demokratičnih volilcev. 4 en Četrt miljona socialno demokratičnih volilcev in od teh 970.000 organiziranih socialnih demokratov — skoro četrtina volicev je trdno sklenjenih vrstah, ki ne (orsfca jo le <xl čaaa <lo časa. le ob olitvah in ki so stalna vojska socializma zoper kapitalitično družbo! To je armada, ki nekaj pomeni in ki tlači pogum vsem obrekovalcem, klevetnikoni in sovražnikom socialne demokracije. Zoper stranko je ni pomoči, ¿i šteje miljon delavskih bojevnikov, kateri plačujejo redno svoje prispevke za proti kapital i stični boj, kateri plačujejo težko, am->ak z navdušenjem in ki prinašajo |>olcg denarnih žrtev tudi o-groinno agitacijskega dela svoji stranki.
Četrtina socialno demokratičnih volilcev je politično organiziranih. Ampak tudi v razmerju a strokovno organiziranimi delavci številka lepa in zadovoljiva. 2.421.000 članov štejejo strokovne zveze v Nemčiji iu skoro polovica strokovnjakov je v politič-• • • • v
ni organizaciji! Članstvo pri strokovni in politični organizaciji za-vteva večjo finančno žrtev in večje 'žrtvovanje časa in, dela v obeh in za obe organizaciji. Ampak vtisk teh številk je tem sil-nejši, če hc H|K>mnirno. da se ne-vzdržema iniiože. Po poiazu ali pa po zmagi vedno in v čez dalje lit reje se pridružujejo nemški delavci svojim bojnim organizacijam. Poraz pri državnozboraki volitvi l. 1907.., ko je s farji in s šla h to združenja purgarija pa-»rala polovico socialno demokratičnih mandatov, je |s>množil število politično organiziranih de-avcev za 38 mlstotkov! Zmago-
Kmalii bo leto. ko je pričela Italija svoj izprehod po Tri-polisu. Dasi je do danes zasedla samo še obrežje, znašajo stroški za to ekspedicijo žo sedaj skoraj I mino milja r*lo in koncem leta bo ta miljarda gotovo že izčrpana. Skoraj bi Italiji njeno lahkomiselnost lahko zavidali, če v interesu revnega .ljudtsva ne bi morali obžalovati, da se vsak dan zaradi te vojne na stotisoče lir odtegne drugim važnejšim zadevam. Klavrni položaj državne železnice zahteva, da obrača vlada lian p skozi leta nekaj sto miljonov. i ko naj vse skupaj ne ostane pra*nn krpanja. Ravno isto je
z ljudskimi šolami in pa z javni mi dobrodelnimi napravami, ki jih marsikateri kraji tudi v naj primitivnejši obliki pogrešajo Sedaj se rezerve, ki jih je naku pičila pametna finančna politika v zadnjih letih, zapravljene in stroški za vojsko in mornarico s« bodo V bodoče pač še podvojil potrojili. Da bi se ¡zmetani dena v novih kolonijah obrestoval, na to pač danes nihče več resno jn misli. Snmo najnaivnejši vidijo tam dobi še zlato deželo, katere neizmerni zakladi se bodo steka v Italijo. Pohod v Tri|M)lis pome ni za Italijo finančen polom na škodo italijanskega ljudstva Kaj bi se bilo za eno iniljardo da lo napraviti za gospodarski raz voj države.
Moč nemške socialne demokracije.
slavne volitve v 1. 1912. niso u-spavale na«ih »odrugov. Od 836.. 562 I. 1911 je poskočila število Mitično organiziranih «a 970.112 t. j. ca 16 odstotkov! V poslednjih šestih letih je strankina organizacija narasla od 284.000 na 970.000 članov. Posamezni volil o-kraji štejejo nad 20.000 politično organiziranih članov: Norimberk 20.118, Berlin IV 25.267. Berlin VI. ;n 408, Lipsko-okolica 32.219, Teltov-Besko\ :i2 ssr, ,,, Ham. h ur g IV. 42.332 članovi To so napredki. ki ie zmaga v njih!
A m/pa k tudi pogled na socialno demokratično časopisje zadošča, da spoznamo, kako daleč so nemški delavci pred nami in pred vsemi ostalimi narodi4 Berlinski "Vorwästa" sam ima stoinpetin-šest dene t tisoč naročnikov — Poslednjem letu je napredoval zo. I>ct za 8000 odjemalcev! 8000 v enem letu prirastka. I zborno ure. jevani satirični list "Der wahre. Jakob" ima 380.000 naročnikov ženska "Gleichheit" 107.000 na-ročnikov, znanstvena revija "Diel Neu t Zeit" lO.ÜOO naročnikov. Inj potem še 85 socialno demokratič-i ih dnevnikov! \'sr socialno demokrat ično delavsko časopisje vs Nemčiji šteje nič manj nego l.-l 478.042 naročnikov — za 171.577 več nego v minulem letu! 9miljo-nov mark naročnine in 7 miljonov mark za oglas« je sprejel iJ delavsko časopisje — to so vsote j ki dovoljujejo časpisom, da v naj. večji m«»ri vstrez.ajo vsem potre Imiu in koristnim željam svojih čitatcljev, in š«» ostaja denar za strankine namene. ;':< pridobivanje iu izobraževanj«' ndiferentnih mas.
O si'ni kulturni /.eji nemškega «'.lavstva pričajo ognomne nakls-«le brošur in knjig, ki jih je poslednjem letu iz«lala strankina knjiirarna "Vorwärts". Na mi-ljone brošur in letakov raširja in raznaša politična in so«'iaIno »poznanje. in pa tu«li vednosti iz vseh parioir člov»*škeira znanja.
Slovenskim sodrugom.
Ponatis iz "Zarje". Potrebno bi bilo, da se napiše zgodovina delavskega gibanja ni Slovenskem, da se |>ojasni. kedaj in zakaj ter kako so s«» prvi slovenski proletarci začeli zavedati svojega razr«'dn«'ga delavskega položaja. Zato prosimo vse sodru-ge. ki bi vedeli o teh začetkih kaj več, naj napišejo to ter |>o-šljejo napisan«» sodrugu Antonu Kristanu. K|>odnja Šiška pri Ljubljani. Istotako- naj tisti, ki imajo v svoji posesti kak iztis sledečih časopisiv: "Ljudki glas" (Ljubljana), "Delavski list" (Trst), iz leta 1880., dalje "Zora" (Trst), "Delavec", "Svobo-
da" (1894 do 1897), "Zarja" (Ljubljana 1897), "Luč" (Celje), "Svobodni Glasovi" — po-šlj«'jo, kar imajo. Založba "Zarje" jim povrne eventualne stros-( ke oziroma po vporabi tudi liste. Zlasti prosimo rudarje v Idriji, j Zagorju, v Trbovljah, Hrastniku, železničarje, strojarje. peke, starejše krojače v Ljubljani, sodru-ge v Ameriki — sploh vse tiste,1 ki so okrog 1890—1895 delovali v stranki, naj opišejo stoje spomine in pregledajo svoje orrua-re ... Tudi razsodbe tistih let so dobrodošle, prav tako prepovedi shodov, sploh vse, kar se tiče gibanja delavstva.
Založba "Zarje" v Lljubljani.
Dne 3. novembra 1.1. ob 2. uri popol.
sc vrši velik javen ljudski shod
v veliki Hoerber's Hall-i,
na Blue Island Ave., in 21 si. PI.
bliža 22. ceste in Ashland Are., Chicaj(o. 111.
Na shodu bo govoril znameniti govornik in predavatelj
fcTBIN KRISTAN
IZ LJUBLJANE
irinnriPifiFinnriririrtriPiriPiririr ^rinne
JIJI Ji IJIJ U UIJIJ UIJIJIJIJIJIJIJ UIJIJIJUUUUI
ta
I Vabilo in poziv!
I Roiakom v Chicagi in okolici:
il i
Ker je Rev. ANTON SOJ AR iz Chicage. III., v št, 43 Amer. Slovenca" pozval Etbin Kristana "na dvoboj z uma svitlim mečem", jemlje ta poziv slov. sekcija Jugosl. soc. zveze na znanje in mu na ta dan v navedenih prostorih zagotavlja popolno svoliode govora, v kateremlahko zastopa svoja načela. Upamo, da se Kev. ANTON SOJAR iz Chica^e zanesljivo odzove tej priliki.
I . VSTOPNINA PROSTA.
Odbor slov. sekcije J. S. Z. Chicago,