Dopisi. Iz mariborske okolice. Vgaka sirota iz Nem5ije k nam ,,privandrana" ge nam zdi, kakor jež v Iisi5ji luknji. V budem mrazu pride jež lisice prosit: draga tcta, zebe me, pusti me le v en kotec, da se zagrejeni, zelo miren bodem. Lisica se da pregovoriti. Komaj je jež v kotu, že zaene svoje  igle razpenjati in lisico bosti, da je reva morala svoje prebivališSe zapnstiti. Enaki ježu so vsi strabovi na Slovenskem. V Kamci sta dva. Strah Nr. I. je rajnega g. Hraudo, akoravno še je v kamški srenji posestvo imel, tako dolgo toževal, dokler ga ni odpravil in vse namte" na se potegnil. Po8estnikom se je prilizoval, se piti jim ku-  poval, in so le za njega glasovali.  Strab Nr. II. bi rad bil kamski Nacek, ven- dar nima toliko mogo5nosti, ker se ni u5il ^eksercirati" in je svoje vse premoženje v culici v Kamco prinesel. Jegov bliš5 le od strahove lune svitlobo dobiva. Mrkne eden, mrkne tudi drugi. Zvedite bralci ,,S1. G." kar si take šleve že upajo. Dolgo je že Nacek v Kamci in tako imenovan nlonar" pri g. D. Ker pa je cerkveno posestvo z D. vinogradom v sosešSine, se da kaj napraviti. Nacek je dal 100 nšobrov" vejnika (20 gld. vrednosti) naieti in v D. vinograd prenesti. Vincarji so mu povedali, to ni naše; a on kot strab Nr. II. jim zapove: njaz gospod lonar bin, frau nima nik8 befelat, jaz sama befelala." Dozdaj še ni plačal cerkvi škode. Že pred nekterimi leti je moral za neko drevo, ki ga je na cerkvenem posestvu vsekati dal, 5 gld. plačati. Ta gospodiček  ima tudi srenjsko posestvo v najem, vendar le golo travo za 4 for. Možje, ki so pred strahovo dobo bili v srenjskem odboru, so zasadili jagnede po grabi, da nebi voda zemlje odnašala. G. Nacek pa je dal posekati jagnede do polovice, vejnik narediti in ga je za rvoj žep prodal. Zdaj se jagnedi sušiti začnejo in plohe bodo zopet lehko zemljo v Dravo odnašale. Take gospodarje imamajo KamSani. Posmemanja vredni ,,eksempliu! Iz Bizeljskega. (Vinski in poljski pridelki.) Trgatev je tukaj že sploh dokoncana. Vreme bilo je vseskozi prav lepo in vinski trgatvi jako ugodno, kakoršnega so si l.jndje sami bili želeli. Vinska letina je ena srednjih, kar zadeva obilnost; kar pa dobioto, pa bo vino veliko boljae in močnejše od lanskega. Kup5evalci žlabtne bizeljske vinske kaplice se toiaj s tem opozorni store. Za vsakdanji živež se je — hvala Bogu — pri nas vsakega precej obilo pridelalo, le za denar bo buda, ker še to, kar ima kmet za prodati, prave cene nima. *) Od sv. Marije Lankovičke. (Slovenci med Nemci). Tukaj imamo kaznovalnico za ženske, kder je mnogo žensk nesrečnic zaprtih, ki so iz slovenskih krajev doma. Vendar o teh ne pišem dnes, ako hoSete Vam poroSam drugokrat,**) ker sedaj bi rad pisal kaj veselega, o onih nesre5nicab pa se kaj radostnega pisati ne more. Pisem tedaj o Slavjanib, ki si tukaj vsakdanjega krnha služijo. Mnogo jih je iz Stajerke, Koroške, Kranjske, Česke, in Moravske. Prišli so sem v ,,premogovo deželo", ter kopljejo premog v K5flaškili *) Hvala. Prosimo večkrat kaj! **) Prosimo. Ured. in Voitsberških premogovib jamah, ali pa dobivajo zaslužek kot kovači, zidarji, glažutarji in rudaiji v apnepskib ntdah. Vseb skupaj je kakih 6 — 700 med Laukovico in Gradcem po Kajnaški dolini. Se celo v Pieber-ju pvi konjih in v Liegist-u na mlinib, na železnici in pri nemškib kmetili sem nasel slovenskih hlapcev. Mnogo teb Slovencev je v verskih zadevah jako zanemarjeuib. Nekateii so budi pijanci in zapiavljivci, diugi znpet v divjem ali koruzhem zakonu živej vendar vecjidel so poštene duše in vrli, verni katoliškl Kristijani, ki se trdno diže vere svojih o5etov — tudi ua tuji zemlji. V do kaz tega riaj služi sledeče poro5ilo. Leta 1871. pridejo Slovenci v Lankovice k tamošnjim 55. oo. franciškanom prašat in prosit za slovenskega spovednika. Radi so jim ti ustregli 8 5. o. Francem Kiižanom, rojenim Slovencem iz št. Lenaita v Slov. goricah. Blagi franciškan, ki je ob enem vnet narodojak, jc cele tiume Slovencev za veliko noč spovedal. To je dalo Slovencem pogum še za slovensko pridigo prositi, kar se jim je tudi priskrbelo. Velikonočni pondelek 1. 1871. ob 7^4 uri imeli so prvo slovensko pridigo. Ubogi ljudje so se solzili, kedar so zopet zaslišali v niili materinščiui: Hvaljen bode Jezus Kiistus. S časum se je uredila popolna popoldanska služba božja z blagoslovom, pridigo litanijami in slovenskim lepim petjeni. Slovenci so prihajali 2—3 ure daleč. Tretje leto se je razlagal tudi krščanški nauk; ob nedeljah od 5—6. ure so se tudi slovenski otročiči podučevali v njem. Č. usmiljena sestia Roža iz Konjic jih je tudi učila slovenški pisati in brati. Stroški za sveče, cerkvenika iu strežaje so se poravnali po darovanjib ,,ofrib". So pa Slovenci č. o. Franca vsled jegove velike skrbi in truda moSno spoštovali in Ijnbili. Imeli so jib le: to so naš gospod. Zato pa je tudi žalost po njib bila velika, ko so se morali v Gradec preseliti. Za vezilo so Slovenci na praznik Marijinega rojstva skrbeli za sijajno službo božjo. Knapje so princsh 20 funtov smodnika. Diugi so kupili sve5 in omislili ,,turško bando" iz Kbflaha. — Pri Perisuti-jevem križu so se zbrali in potem uredili lepo procesijo do cerkve sv. Marije Lankovičke, kder je bila slovesna sv. meša s 4. dubovniki in popoldan slovenske litanije. Tako eo se Slovenci Bogu zahvalifi za daševne dobrote, katerib jim je delival po svojem služebniku 5. 0. Fiancu. Omenim še, da so sicer veSjidel revni tnkajšni Sloveuci lepo pokazali djausko Jjnbezen do svojih krvnih sobratov. Kedar so narareč slišali o nesveSi, katera je letos pp toči zadela prebivalce Konjiške iu Slov. Bistriške dekanije, so »ložili 6 fl. 81 kr. uiilega daru, kar je od teh ubogib Ijudi veliko. Konečno pa se drznem v imenu tukajšnib Slovencev izreSi najprisrnišo zahvalo 6. o.'Francu za vse dobrote. Bog, ki vse ve in vidi, jim kedaj obilo plati. Naj se nas spominjajo v pobožni molitvi. Mi jih gotovo nikdar ne pozabimo! Iz Makol. (Trgatev) je pri nas preteSeni teden sre5uo dokon5ana bila. Hvala Bogu, cmo letos dobili precej ve5 in boljšega mošta, kakor lani, posebno na izbodnji strani. Grozdje je bilo nenavadno snažao, zdravo in sploh zrelo, torej bo vince'"bknsno in stanovitno, 6e ga ne bojo |>reve5 posrkali. Pa kaj, ubogi kmet 6i ga bb le malo privoščiti sinel, ker ga bojo presilna plačila za davke in posebno za rnovo šolo", za ktero eelo Sveterno letošnjo štibro terjajo, vecjidel popila. — Pa še to dobro blago se bo težko v denar spravilo, zavolj občne denarne stiske. Za tako  blago je sedanja cena 50—60 gld. štrtinjak, res  nizka. Denes je pri nas povcdenj. Od sv. Petra pod Mariborom. (NesreCna smrt.) V nedeljo 23. t. m. ee je podal 76 let stari Simon Krepek k svoji žlahti, da bi na hišo pazil, ker jc gospodar 8 gospodinjo v mesto šel. Z večer pii strašni burji domu v Metavo grede pade v mali potok in se v njem utopi. Drugi den so nesre5neža nasli v potoka mrtvega.