CßUK, 13. MAJA 1976 — ŠTEVILKA 19 — LETO XXX — CENA 3 DINARJE glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske konjice, šentjur. šmarje pri jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE Potres, ki je opustošii Karnijc in huje pretresel Tolminsko, je pretresel tudi nas, ki srne ga zaznali hrez posledic. Ne le zaradi ogromne gmotne škode, še bolj navi je leglo na srce sporočilo o več sto mrtvih in več deset tisoč ljudi »pod milim nebom«. Vseeno, na kateri strani državne meje. Narava dela svoje meje, potres jih opredeljuje po Mercalliju ali Richterju, člo- vek jih premaguje s krvjo, najdragocenejšim, kar ima. Tako razumemo akcijo ljud ske solidarnosti le nêkaj trenutkov potem, ko so ljudje zvedeli za potres in njegove še neocenjene usodne posledice, številni prostovoljni krvodajalci — od vsepovsod — so pohiteli, da bi dali svojo kri, ne vedoč, komu jo dajejo, a zavedajoč se. da jo dajejo SOČLOVEKU. Zdaj smo na tem, da kar se da hitro omilimo posledice, zapolnimo razpoke, ki So nastale v ljudskem življenju, da bo življenje na potresnem območju čimprej nor- malizirano. Izkušnje imamo na našem območju še najbolj — zato tudi prvi odmev prav Od tu. To Ijiidsko solidarnost, ki je v ljudeh sicer že »prirojena«, spodbujamo pri nas z vsem bistvom samoupravnega socializma^ ne le ustavno zapisanega, temveč glo- boko vsajenega v naša srca. UREDNÌK 9. stran: IVAN NA PERZIJSKI PREPROGI - 20. stran: KAMENA DOBA Na posnetku sta Magda Murn in Jože Golob, dva mlada miličnika, dva izmed mnogih, ki skrbi- jo za našo varnost. O njihovem trudu, pred- vsem pa odgovornem delu govori naš današ- nji uvodnik na tej stra- ni. Foto: D. Medved počmo SE mm Orgtini za notranje zadeve praznujejo 13. maja letos 32. obletnico, ko je bila z odlokom vrhovnega komandanta obo- roženih sil maršala Josipa Broza Tita ustanovljena varnostna služba — odde- lek za zaščito naroda — OZN in 35. ob- letnico VOS — varnostno obveščevalne službe in narodne zaščite v Sloveniji. Oba praznika sta le zgodovinska mej- nika organiziranega razvoja obveščeval- nega dela posameznih služb na ozemlju Jugoslavije in posebej v Sloveniji. De- jansko pa so začetki organiziranja služb in delovanja istovetni z nastankom naše revolucije. 2e prve dni revolucije — oboroženega upora so bile organizirane partizanske straže in odredi milice na osvobojenem ozemlju Užic, Cačka in Požege za zava- rovanje premoženja, narodnoosvobodilnih odborov — na novo ustanovljene ljudske oblasti. V Sloveniji je zelo hitro in učinkovito nastala, se razvila in delovala varnostno obveščevalna služba, znana pod imenom Vos, po drznih podvigih in prodorih v centre raznih obveščevalmh služb oku- patorjev in domačih izdajalcev. Prav v tistem času pa je nastala in se razvila narodna zaščita, ki je zaradi zelo široke |;aHvôjanosti na terenu, z vključevanjem članov osvobodilne fronte uspešno delo- vala na terenu s sabotažami, diverzijami, obiranjem podatkov o sovražniku, eko- '^nisko pomočjo partizanskim odredom, obiranjem prostovoljcev in drugo. Bila je možna opora VOS in narodnoosvobo- •^ilnemu gibanju v Sloveniji. Zadnje leto vojne in prva leta po osvoboditvi, ko so se narodi sveta ve- selili zmage nad nacizmom in fašizmom, veselili miru in začetkov napredka, je pomenilo za pripadnike OZN, Narodne milice in KNOJ nadaljevati borbo z ostanki sovražnih sil. Bil je neizprosen spopad z vsemi temi silami, padali so najboljši kadri iz vrst obveščevalnih služb. V obdobju 1944—1964 je padlo 1874 znanih pripadnikov var- nostnih sil, ko so se herojsko spopadali v borbi s sovražnimi silami. Toliko je znanih junakov, še več pa neznanih, ki so padali, ko so pomagali varnostnim silam v boju. Dogodki preteklih let nas opozarjajo, da se te sile niso odrekle taki metodi delovanja, ni jim dovolj, da jih je narod izgnal, da jih ne sprejema in vse kaže, da se niso nič naučili iz dosedanje zgodovine. Poleg najbolj bru- talnih metod, kar jih pozna zgodovina, se seveda poslužujejo tudi drugih pre- finjenih metod sovražnega delovanja, po- skusov rušenja ustavne ureditve, spod- kopavanja ekonomske osnove, sovražno propagando in druge oblike obveščeval- nega delovanja. Delovati morajo od zu- naj. ker doma nimajo podpore. Moti jih vpliv Jugoslavije na razvoj dogodkov v svetu, uspehi na notranjem družbenopo- litičnem in ekonomskem razvoju, razvoju samouprave in ideje, ki so najbližje inte- resom delavcev, ko odpravljajo izkori- ščanje človeka po človeku. Vse to nam potrjujejo ugotovitve iz ocene varnostnega stanja za leto 1975. Kljub povečani aktivnosti sovražne siile nimajo nikakršne opore pri občanih, saj so vse njihove naklepe hitro odkrivali in preprečevali. Podatki povedo, da je bilo manj sovražnih izpadov in pojavov kot v preteklem obdobju. Znatno se je po- večala uspešnost odkrivanja storilcev kaznivih dejanj. Ni bilo večjih kršitev javnega reda in miru, čeprav je nekaj več prekrškov po javnem redu in miru, v manjšem obsegu in teži, izboljšalo pa se je tudi stanje v cestno prometni pro- blematiki, manj smrtnih primerov, čeprav po številu neznatno. Glede na močan porast udeležencev prometa, pa je po- membno že to, da nesreče v prometu ne dohitevajo procentualno porasta števila udeležencev v prometu. V zadnjem obdobju smo močno na- predovali pri sistemskih rešitvah orga- niziranja služb in enot, da so čimbolj prilagojene samoupravni organiziranosti družbe od vodje varnostnega okoliša do krajevne skupnosti, do postaje milice in občinske skupščine, ob istočasni stro- kovni povezanosti, ki omogoča hitro in učinkovito delovanje. Družbenopolitično in strokovno usposabljanje vseh delavcev, krepitev zveze komunistov, saj imamo kar 82 odst. članov ZK, ki družbeno de- lujejo v organih in na terenu, nadaljnje dograjevanje tehničnega opremljanja, vključevanje ustvarjanja boljših pogojev dela, vse to zagotavlja učinkovito delo. V tem letu se dograjuje Postaja milice Konjice, zgrajen bo Dom milice v Celju, rešujejo se stanovanjski problemi ob po- polni podpori skupščin občin našega po- dročja itd. Tak pristop in naša programska usme- ritev nam omogočata, da se čimbolj aktivno vključimo v izvajanje družbene akcije organiziranega pristopa, uresničit- ve ideje družbene samozaščite. Ko se preko sistema družbene samozaščite var- nost družbe, osebnega in družbenega premoženja in varnost občanov, prenaša na slehernega občana, se istočasno veča vloga in odgovornost strokovnih služb, saj v procesu podružabljanja razgrinja pred družbo s problematiko, s katero se srečuje, uspešnost svojega delovanja in probleme. Zlasti je naša aktivnost usmerjena v smeri obveščanja in osveščanja občana, da se bo znal varovati pred vsemi obli- kami podtalnega delovanja. Tako delu- jemo kot organ, kot delavci organov za notranje zadeve in kot občani, kjer de- lamo in živimo. Široka aktivnost razvoja družbene sa- mozaščite ni zaradi slabe varnostne si- tuacije. kot bi nekateri hoteli pokazati, pač pa je logično nadaljevanje procesa podružabljanja — prenašanja na nepo- srednega občana." da prevzema vpliv in odgovortiost tudi za to področje tako kot veleva ustava, ob istočasni zavesti pa, da so v svetu sile, ki aktivno delujejo proti samoupravnemu sistemu in da se le z razvojem družbene samozaščite naj- bolj zavarujemo. IGOR LOTRIČ 2. stran -- NOVI TEDNIK Št. 19 — 13. maj 197,, o delu sodišč čeprav tudi v lem primeru ni šlo brez težav, boleče je zlasti pomanjkanje sodnikov, so okrožno :n občinska sodi- šča Celje, Konjice, Šmarje šoštanj s sedežem v Velenju in 2alec izpolnila lani svoje delovne in akcijske progra- me. In še več, delo je bilo opravljeno v takš.ni meri, da zasluži pričanje Značilna je ugotovitev, da je pri vseh sodiščih, razen pri občinskem v Celju, nara- slo število novih zadev. Zla- sti to velja za kazenske in preiskovalne zadeve, medtem ko je pri okrožnem sodišču porasel pripad preiskovalnih in pravdnih zadev prve stop- nje. Sicer pa porast kazen- skih zadev pri občinskih so- diščih ni posledica večje kri- minalitete, temveč predvsem v boljšem in sprotnem delu občinskega javnega tožilstva v Celju. Značilna pa je še druga ugotovitev, namreč, da povsod narašča število pro- metnih deliktov pa tudi zem- Ijiško-knjižmh in nekaterih drugih. Pri okrožnem sodišču so na preiskavi še vedno pre- vladovala kazniva dejafnja zo- per premoženje, zoper življe- nje in telo ter zoper promet- no varnost, medtem ko so druge zadeve ostale več ali manj na ravni leta 1974. Za- to pa je imel preiskovalni od- delek lani precej pripomih in drugih bolj obsežnih za- dev. Pri kazenskih zadevah pr- ve stopnje je pri^adno tudi več pripomih zadev, v pora- stu pa so tudi premoženjski delikti, zatem zoper življenje in telo ter varnost prometa. Pri civilnem so se povečali odškodninski spori. Kazenski in civilni oddelek druge stopnje pa ugotavljata pove- čanje pripada, predvsem za- radi boljše zasedbe pri ob- činskih sodiščih, še posebej ob koncu lanskega leta. Sodišča so lani rešila sko- raj 2.500 zadev več kot v letu dni prej Zlasti veliko pozornost so posvetila reše- vanju starih zadev ter prio- ritetnim primerom. Ugotovi- tev je razveseljiva, saj so sodišča opravila to delo nav- zlic kro'ničnemu pomanjka- nju in fluktuaciji sodniškega kadra. Kljub temu pa sodišča kadrovsko jačajo zlasti ka- zenske oddelke. Sodišča se lahko pohvalijo tudi z razmeroma hitrim re- ševanjem zadev, seveda, ra- zen v objektivnih okoliščinah, ko postopka zaradi težavno- sti, zamotan osti ni moč re- šiti v nekaj mesecih. Prav tako pohvalna je ugotovitev da se kvaliteta sojenja zbolj- šuje. Podobno bi lahko zapi- sali za primernost kažaioval- ne politike, čeprav je tu in tam še vedno preveč pogoj- nih sodb, nizkih denarnih kazni in premajhno število izrečenih varnostnih ukre- pov. Na vsak način pa se je zaostrila kaznovalna politika pri prometnih deliktih. Kljub velikemu delu, ki so ga opravila vsa sodišča na celjskem območju, je ostalo še vedno 8.048 nerešenih za- dev. To je seveda ugotovitev, ki sili k razmišlja'nju in uk- repanju. Sodišča Se zavzema- jo, da bi kar najbolje rešila to stanje. Je pa to splet vprašanj, ki zadeva na ka- drovsko problematiko, delov- no preobremenjenost itd. MB o vsakdanjih razmerah Ob koncu preteklega tedna so imeli v CeJJu več razgovorov o aktualnih vprašanjih sedanjega politič- nega in družbenoekonomskega življenja. Razgovorov so se udeležili predstavniki izvršnega sveta in nekate. rib drugih ustanov na ravni republike. Enega med njimi se je udeležil ZVONE DRAGAN, podpredsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, ki je tudi odgovarjal na postavljena vprašanja družbeno poli- tičnih delavcev s širšega celjskega območja. Razgovore so organizirali, kot je v skupnem delov- nem programu, vodstva medobčinskih družbenopolitič- nih organizacij in sveta občin celjskega območja. Po- tekali so v petih skupinah. V skupini, ki je obrav- navala aktualna družbenopolitična vprašanja je Zvone Dragan nanizal sedanje aktivnosti na področju uve- ljavljanja novih odnosov v sferi samoupravnega dogo- varjanja in sporazumevanja in opozoril na pereče na- loge stabilizacije gospodarstva in njenega oživljanja. Sedanje razmere v gospodarstvu, politika cen in pla- niranje je bila tema o kateri je govoril ŠTEFAN KOROŠEC gospodarstvenikom s širšega celjskega ob- močja. Posebej se je zadržal na politiki cen in ukrepih za njeno uveljavitev. V tretji skupini je bilo govora o vprašanjih povezanih z nadaljnjim razvojem kmetij- stva in gozdarstva. Puazgovor je potekal 's sodelovanjem MILOVANA ZIDARJA, člana izvršnega sveta republi- ške skupščine in je v mnogem prispeval k usmeritvi tukajšnjega kmetijskega gospodarstva in načrtih nje- nega razreševanja. O problematiki vzgoje in izobra- ževanja ter prehodu na usmerjeno izobraževanje sta v skupini vodila razpravo EMIL ROJC in JOŽE DEB RŠEK, o problematiki zdravstvenega varstva v regiji in širše p.a je tekla beseda v skupini, kjer je sode- loval MARJAN PREMIK, pomočnik republiškega se- kretarja za zdravstvo. Razgovori so bili koristni, tako za funkckonarje na ravni republike kot za delavce v konkretnih de- lovnih sredinah. Njen pomen je še posebej pouda.rjen s tem, da je prišlo do koristne izmenjave mnenj in predlogov, ki izvirajo iz rsakdanjega dela. B. V. zk mozirje v središču pozornosti deve- te redne seje članov konferen- ce občinske organizacije Zveze komunistov v Mozirju, v torek popoldne, je bila ocena gospo- darskih gibanj lani ter uresni- če\'anje stabilizacijskih nalog. Dela so se lotili odgovorno, zavzeto in pri tem tudi oceni- li velika prizadevanja subjek- tivnih silnic, zlasti Zveze ko- munistov, da napori za umi- ritev gospodarstva niso ostali brez odmeva. Rezultati niso zadovoljivi, niso pa tak.šni, da hi bili plat ïvona. Na vsak način opozar- jajo, da bo morala v gospo- darstvu zavladati večja poslov- nost, večja udarnost, hitrejša prilagoditev trgu, večja pro- duktivnost in podobno. Kajti, na\-zlic temu, so končni re- zultati različni. Tudi zaradi notranje organiziranosti kolek- tivov, prizadevnosti, sposobno- sti. Zanimivo je. da v tem po- gledu sili v občinski vrh ko- lektiv Elkroja. Kot za,skrblju.ioče so ocenili naraščanje zalog, poslovne iz- gube, slabo prodajo, pomanj- kai^e obratnih sred.stev itd. A'eliko pozornost bodo posve- tili zlasti stanju in razmeram v kolektivih, ki so lani poslo- vali z izgubo in ki tudi sedaj ne kažejo vidnejiših znakov zboljšanja. Opozorili pa bodo tudi na odgovornost za izvrše- vanje spre,jetih sklepov in zah- tevali, da v kolektivih napra- vijo vse za rešitev najbolj pe- rečih vprašanj. MB vlak bratstva in enotnosti v Skoraj bi lahko začeli šte"- ti dneve. Do petega junija, do prihoda udeležencev leto- šnjega vlaka bratstva in enot- nosti ni daleč. Čas hiti in temu primerno v občinah — šestindvajsetih v Sloveniji, ki bodo sprejele drage go- ste, tečejo organizacijske in druge priprave. Na delu so občinski in medobčinski šta- bi. Polne roke dela. Na vsak način pa. velika odgovornost, saj sprejemamo ljudi, ki v najtežjih časih naše zgodovi- ne n'so nudili slovenskim pregnancem samo strehe nad glavo, marveč dosti več. Lju- bezen, spoštovanje, odprtost, toplino ... Tudi tu je po- gnalo bratstvo med našimi narodi globoke korenine. Na torkovi seji koordina- cijskega odbora za sprejem vlaka ■ bratstva in enotnosti so sklenili, da bodo predsta- vniki vseh slovenskih občin, ki sodelujejo v akciji, po- zdra\'ili drage goste že v Za- grebu. Uradni slovenski spre- jem gostov iz Srbije pa bo v Krškem. Tu bo govoril podpredsednik republiške konference SZDL, Zoran Po- li. Domačini v Krškem bodo pripravili tudi ustrezen pro- gram. Naslednji večji postan- ki bodo v Zidanem mostu. Laškem in na Pragerskem. V Celju in Mariboru pa bo- sta združena s pozdravi, god- bo, petjem, plesom ... Seve- da bo potnikov na vlaku vSe manj. Nazadnje bodo ostali le tisti, ki bodo obiskali Ma- ribor oziroma Jesenice. Računajo, da bo vlak pri- peljal nekaj nad tisoč gostov. Med njimi bodo delegacije občin ter člani treh kultur- nih skupin. Ona iz čuprije se bo ustavila v Celju, iz Valjeva na Jesenicah ter iz Kraljeva v Mariboru. Te sku- pine bodo imele zatem več samostojnih nastopov, ču- prijska vsekakor v Celju, bržčas pa tudi v Šoštanju in na Dobrni. Po prihodu, se bodo udele- ženci vlaka podali v določene občine. Tu pripravljajo zanje posebne programe. Poleg raz- govorov, ki jih bodo imeli v delovnih kolektivih, krajev- nih skupnostih, s predstavni- ki družbenopolitičnih organi- zacij in drugimi, bo poskrb- ljeno tudi za rekreacijski del. Za izlete in six)znavanje na- ših naravnih lepot, kulturnih in zgodovinskih spomenikov. Gostitelji bodo pripravili tudi posebna spominska da- rila za vse udeležence vlaka. To bodo spominski krožniki, ki jih bo izdelal kolektiv li- bojske keramične tovarne. V Slovenijo bo torej na začetku junija prišlo okoli tisoč gostov iz Srbije. Navz- lic temu pa bodo mnogi go- stitelji slovenskih pregnan- cev morali ostati doma, nav- zlic želji, da bi radi prišli v Slovenijo, število udeležen- cev na vlaku je omejeno. Za- to tudi letošnji primer kaže, da bo treba temu vprašanju posvetiti ustrezno pozornost. Srečanja, ki so se začela med vojno, morajo ostati pristna oziroma prehajati na mlajše rodove. Priprave na sprejem go- stov iz Srbije so v teku. Skoraj v zaključni fazi. Tudi te priprave govorijo o pozor- nosti, ljubezni, bratstvu. M. BOŽIČ JULKA RUS Pričakala me je pred svojo majhno hišico, se- dela je na razmajanem, stolu, vsa obdana s spo- mladanskimi rožami. Na- guban obras je razkrival njenih tninsedemdeset let, a njene oči so žarele is- krivo in mladostno. Brez sramu ali zadržanosti mi je jela pripovedovati o svojem težkem življenju. Rodila se je v številni družini nekje na Dolenj- skem, kmalu se je prese- lila k sestri, kjer je doži- vela trenutke, ki so se ji do današnjega dne vtisni- li v spomin. Sestrin mož je bil namreč grob in hu- doben 'ilovek pretepal je Julko, svoie otroke in že- no. »Tega nikdar ne bom pozabila.« se je spominja- la Julka. »In morda se ravno zaradi tistih trenut- kov, ki sem jih preživela ob sestri, nisem nikdar poročila. Kajti nisem že- lela, da bi tudi moji ot- roci trpeli tako kot so njeni.« Julka je vrsto let služ- bovala v različnih koncih Slovenije, po vojm pa se je zaposlila v Konusu, kjer je delala do upoko- jitve. Potem se je pa pre- selila v malo hišico na Breg, kjer živi še danes. Sama je. a nikdar, nikdar ji ni dolgčas. Njene naj- večje prijateljice so knji- ge, ki jih Julka kupuje in prebira z največjim vese- ljem. Bere vse, kar ji pri- de pod roke. Knjige, re- vije, časopise, vse to je njeno čtivo A najraje vza- me v roripravili: mladina iz Prebol- da. učenci osnovne šole ter ffodba na pillala iz 1'rebolda. Ob koncu pa .so poslali pred- sedniku republike tovarišu TITL za njegov 84. rojstni dan pozdravno lîismo vseli občanov žalske občine, ki ga je prebral mladinec .lurij .Napotnik. Zvezno štafetno palico .so iz Prebolda nato ponesli v •Šempeter, .«štafetno palico so Celjani pričakali včeraj ob 11. uri pred .\Iuzejem revolucije, n-.ito pa je krenila proti Iraš- kem . Tek.4t in foto: Tone T.\VĆ;.4R borci prostovoljci za severno mejo 1918—19 DOBILI MAISTROVE PLAKETE Minulo nedeljo je bila v veliki dvorani hotela Evropa velika slovesnost. Zbrali so se borci prostovoljci za se verno slovensko mejo v le- tu 1918-19, ki so nam pod Maistrovim vodstvom pribo- rili nazaj Maribor s . štajer- sko in s tem posredno tudi Pomurje. Zbrali so se na po- budo medobčinskega odbora zveze prostovoljcev borcev za severno mejo. Medobčinski odbor deluje v Celju, ker združuje tudi borce iz občin Šentjur in Laško. Vseh bor- cev je iz teh treh občin še 121 in najmlajši med njimi je star 76 let. Ko so se v nedeljo doiX)ldne zbrali, jim je najprej spregovoril pred- sednik medobčinskega odbo- ra Juro Lesjak, ki je po- zdravil tudi goste, med nji- mi Janeza Zahrastnika, Sta- neta Seničarja, Toneta Rož- mana, Petra šprajca, Jožeta Bučerja in predsednika ob- činske skupščine Celje Jože- ta Marolta, ki je vsem bor- cem in svojcem lani premi- nulih podelil Maistrove pla- kete za pogumno in prosto- voljno odločitev . v tistem usodnem času za slovenski narod. Vsako leto se jih manj zbere. Vedno bolj se leta od- mikajo od tistega datuma, ko je general in pesnik Maister spoznal, da bo slovenska zemlja le tolikšna, kolikor si jo bodo Slovenci sami pri- borili nazaj in to ne z re- solucijami in pogodbami, ampak s puško in srcem, če ne bi imel takrat številnih mladih fantov, ki so v glav- nini kot prostovoljci pred- stavljali jedro oboroženih sil, bi tudi njegova svobodoljub- na ideja ne bila uresničljiva. Zato gre v današnjem času še posebna zahvala vsem, ki so se takrat odzvali temu enkratnemu pozivu v naši narodnostni zgodovini in ki ga enačimo s poznejšim na- rodnoosvobodilnim bojem. Borci prostovoljci so na svojem zboru sklenili tudi resolucijo, v kateri najostre- je protestirajo proti ravna- nju treh avstrijskih strank, ki so podale svojo zahtevo o preštevanju Slovencev pred parlament. IS SRS in vse družbenopolitične orga- nizacije, kakor vsa Slovenija protestirajo borci prostovolj- ci za severno mejo 1918-19, kar pomeni tako preštevanje revizijo državne pogodbe. Za- htevajo, da se izpolni sedmi člen te pogodbe, ne glede na ugotovljeno število Slo- vencev, saj pogodba jemlje za svojo osnovo dvojezično ozemlje. Dr. Ervin Mejak je predlagal, da resolucijo bor- cev prostovoljcev pošljejo tu- di na republiško konferenco ' SZDL. Na nedeljskem zboru ' borcev prostovoljcev za se- verno mejo, je dr. Mejak opozoril tudi na zastalo akci- jo za gradnjo spomenika ge- neralu Maistru v Mariboru, saj bi moral biti spomenik odkrit čez dve leti ob 60-lei- nici osvoboditve Maribora. Akcijo bi morali podpreti odločneje, saj so zaslužili Rudolf Maister in njegovi j borci spomenik že davno I prej. DRAGO MEDVED celjski zrak v torek zjutraj Celje. V torek, 11. maja zjutraj. Zgodnje jutranje ure. Nad mestom je ležala megla. Bila je bolj gosta kot običaj- no. Morda tudi zaradi smra- du. zadušljivosti. Sililo je h kašljanju. Ljudje so negodo- vali. V grlu je peklo. Kdo spet? Zakaj ne delajo čistil- ne naprave? Zakaj? In kdo ve koliko zakajev. Tudi ob- sodb. Veci del po krivem, napačne, čeprav ob zaključ- ku redakcije še nismo zve- deli za končne rezultate in- špekcijskega pregleda. Toda, eno je na dlani, cinkarna to- krat ni bila krivec! Sicer pa, lepo po vrsti. Kmalu po šesti in zlasti se- dmi uri so zabmeli telefoni. Ljudje so klicali odgovorne občinske može in zahtevali ukrepe. Ne glede na te pozive in pritožbe, je predsednik iz- vršnega sveta ukrepal že prej. Naročil je takojšnje de- lo ustrezne inšpekcije. Po- dala se je na pot. V emaj- lirko. Delo je steklo. Nizale so se ugotovitve. Križala tu- di mnenja. Zato, zaenkrat še ni odgovora, od kod tak smrad, odkod tolikšna zadti- šljivost. Megla je bržčas tudi opravila svoje. Kajti, resni- ci na ljubo je treba zapisati, da je pozneje ta smrad sko- raj izginil. Vzelo ga je son- ce. Jasno nebo. Izginil je smrad nad mestom. Komisija je napravila tudi zapisnik. Inšpekcijska nam- reč. Vzeli so vzorce odpadlih fenolov in drugih snovi. In dali strokovnjakom v labo- ratorije. Zdaj so oni na vrsti, da povedo svoje. Zato še en- krat, do zaključka redakcije, odgovora na vprašanje, kdo je zasmradil celjsko ozračje. še nismo dobili. Krivca za- enkrat še ni. Toda, bodimo prepričani, da bo kmalu znan. O končnih rezultatih tega pregleda bomo še poro- čali .V prihodnji številki. Ne glede na ta izid, je in- špekcija v emajlirki naročila nekatere ukrepe za zaščito okolja, zraka in voda. Zgodovina se ponavlja. Smrad in onesnaženost celj- •skega zraka prav tako. Ali smo res nemočni v bitki s tem splošnim človekovim sO. vražnikom? Zato, kako dolgo še tako? MB marksistična knjižnica \ dneh, ko .je Osrednja knjižnica v Cei.ju praznova- la 30-ietnico svojega obstoja, smo v Celju dobili še mar- ksistično knjižnico. Ob tej priložnosti je biki v Narod- nem domu v Clelju prosla- va/ ki jo je otvoril ravnatelj knjižnice Ivan Seničar. Na- to рд sta prof. Vlado No- vak, dolgoletni ravnatelj Štu- dijske knjižnice in Marica Frece, prav tako dolgoletna upravnica Mestne knjižnice, orisala tridesetletno pot raz- voja in obstoja knjižnice. Proslave so se poleg drugih udeležili tudi številni zvesti bralci in obiskovalci knjižni- ce, ki jim je predsednico sveta knjižnice in vodja od- delka za mladino in odrasle izrekla čestitke in jim izro- čila skromne nagrade. Slo- vesnost je popestril Celjski godalni orkester pod dirigent, sko palico Valter ja Rate ja. Po proslavi je sledila otvo- ritev marksistične knjižnice v prostorih bivše čitalnice oddelka za mladino in od- ra.sle. Knjižnica je sedaj že na voljo vsem občaviom, čla- nom družbenopolitičnih or- ganizacij, delegatom, vodil- nim in vodstvenim delavcem, članom marksističnih krož- kov, slušateljem seminarjev in političnih šol ter vsem, ki jih zanima razvoj marxi- stične misli, njeno preizkuša- nje, potrjevanje in bogaten,je v družbeni praksi pri nas in v svetu. iVIarksističiha knjižnica vse- buje knjige in revije s po- dročja marksizma, delavske- ga gibanja, NOB, samoup- ravljanja in zunanje politike Jugoslavije. Zaradi^ finančne pomoči družbenopolitičnih organizacij in OZD je izpo- sojevalnina v marksistični knjižnici brezplačna. M. P. žalec: mladi o zakonu Minuli teden je bila v Žalcu seja predsedstva občin- ske konference ZSMS, na kateri so mladi govorili o pripravah na javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu. Ker se želi žalska mladina še pose- bej dobro pripraviti na razpravo in se vanjo tudi tvorno vkTjučiti, so se dogovorili, da bodo 14. maja pripravili obširen posvet, na katerega bodo pova- bili vse predsednike osnovnih organizacij ZSMS. Na posvetu bodo mladim govorih o pomenu in vsebini osnutka zakona o združenem delu ter o neposrednih pripravah na izvedbo javne razprave o tem, za ustavo najpomembnejšem dokumentu. Na istem posvetu bodo govorili še o vključitvi mladine v akcijo zbiranja po- sojila za ceste in o osnutku statuta občine Žalec. B. S. konjice: za goste nared v Slovenskih Konjicah so pripravili podroben pro- oram bivanja gostov iz pobratene občine Kosjerič, ki bodo dopotovali v konjiško občino v okviru mani- festacije vlaka bratstva in enotnosti. Iz Kosjeriča bo prišlo okrog 20 gostov, med njimi pa bodo poleg nekdanjih gostiteljev slovenskih izgnancev v Srbiji .tu- di člani uradne delegacije. Program bivanja gostov predvideva ogled več tovarn-, vzgojno-varstvenih za- vodov in šol, člani uradne delegacije iz občine Kosje- rič pa se bodo sestali tudi s člani vodstev družbe- nopolitičnih organizacij in skupščine občine Sloven- ske Konjice ter se pogovarjali o nadaljnjem sodelo- vanju obeh pobratenih občin. seminar za razlagalce v občini Slovenske Konjice so že pripravili razpo- red razprav o zakonu o združenem delu, ki bodo naj- bolj intenzivno potekale tja do 10. julija. Razprave bodo tekle v temeljnih organizacijah in organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samouprav- nih" interesnih skupnostih, usmerjali pa jih bodo čla- ni občinskega aktiva. Da bi razprave čimbolj orga- nizirano in plodno potekale, bodo v Konjicah orga- nizirali tudi več specializiranih razprav in seminar- jev. Tako bo že jutri seminar za vse člane občinskega aktiva, na katerem se bodo domenili za enoten in or- ganiziran pristop k razpravam o zakonu o združenem delu v vseh sredinah. 4. stran -- NOVI TEDNIK Št. 19 — 13. maj 197,, zakon o združenem delu POVZETEK PRAKSE Osnutek zakona o združenem delu prinaša precej novosti, ki se nana- šajo na celotno organiziranost združenega dela, samoupravno-sporazum- ske odnose in družbeno-gospodarsko sestavino združenega dela. Vrsto odgovorov pa daje tudi na vprašanja, ki zadevajo pravosodje, to so pred- vsem vprašanja družbene lastnine in sankcij, ki jih določa zakon za neiz- polnjevanje delovnih ili drugih obveznosti v združenem delu. Nekaj teh vprašanj se je v razgovoru dotaknil tudi Zdenko Pavlina, predsednik okrožnega sodišča v Celju. NT: Kaj nam prinaša os- nutek zakona o združenem delu? Zdenko Pavlina: »Osnutek zakona o združenem delu je v bistvu nadaljevanje oživlja- nja ustave v praksi in sicer uveljavljanje ustavnih dolo- čil okrog pridobivanja do- hodka, razporejanja dohod- ka, v zvezi s samoupravo delavcev v tozdih, samoup- ravnih interesnih skupnostih, skupščinah in delovnih skup- nostih. Govori tudi o delu organov upravljanja, samo. upravne delavske kontrole, velik poudarek pa daje za- kon samoupravnemu spora- zumevanju. Zakon, ki mu pravimo tudi mala ustava, močno poudarja delavčev od. nos do dela in njegov prispe- vek k delu. Prav tako pa ponovno izpostavlja načelo, da je nosilec celotnega do- hodkovnega sistema temeljna organizacija združenega dela.« NT: Kako pa zakon opre- deljuje samoupravno organi- ziranje združenega dela? Zdenko Pavlina: »Glede sa- moupravnega organiziranja združenega dela daje zakon podrobna določila. Pa ne sa- mo v zvezi s samoupravlja- njem v tozdih, ampak tudi v zvezi z odnosi v združenih organizacijah dela ter odno. sih med tozdi in temi orga- nizacijami. S tem zakonom bodo urejena tudi razmerja med samoupravnimi interes- nimi skupnostmi in temeljni- mi organizacijami, zelo po. drobno pa osnutek zakona govori tudi o dohodkovnih in samoupravnih odnosih v delovnih skupnostih, tako v družbenih dejavnostih kot tu- di v državnih organih. To področje doslej ni bilo ure- jeno in tudi v slovenski usta- vi manj določno opisano.« NT: Katero področje, ki je z vidika pravosodja še pose- bej zanimivo, pa zakon po- drobneje obravnava? Zdenko Pavlina: »Zakon ze- lo podrobno govori tudi o vprašanju družbene lastnine, kar je za pravosodje zelo pomembno. To vprašanje namreč doslej ni bilo na- drobno obdelano, kar smo pri našem delu močno po- grešali. Seveda bo potrebno še nekatere stvari dodelati in dopolniti, toda to bo storila javna razprava o osnutku za- kona.« NT: In ob koncu, kaj kon- kretnega torej prinaša osnu- tek novega zakona direktno delavcu v združenem delu? Zdenko Pavlina: »Zakon prinaša delavcu vse pravice okrog gospodarjenja z dru- žbenimi sredstvi, ki so mu zagotovljene z ustavo. Dela- vec je namreč centralna osebnost, ki se dogovarja in sporazumeva o sredstvih, ki jih pridobiva na podlagi pro- izvodnje. Tudi njegove samo- upravne pravice so mnogo bolj zaščitene kot poprej. Kajti po uveljavitvi ustave so številne organizacije zdru. ženega dela načrtno uveljav- ljale njena določila v praksi. In zakon o združenem delu povzema bogato prakso teh organizacij ter daje v svojih določilih številne možnosti, da se samoupravni in druž- benoekonomski procesi še naprej razvijajo in dograju- jejo.« DAMJANA STAMEJOIČ ZDENKO PAVLIHA POLZELA POMAGA Kolektiv pohištvene in- dustrije Garant na Polzeli bo prebivalcem Tolmin- skega pomagal pri nedav- nem potresu. Kolektiv je včeraj dopoldne že poslal camp-prikolico. poslali pa bodo še 20 postelj. šmarje pri jelšah Na zadnji seji izvršnega sveta šmarske občinske skup- ščine, je bila podana tudi analiza gospodarjenja v pre- teklem letu. čeprav bi lah- ko bili rezultati boljši in so stopnje porasta produktivno- sti še prenizke, vendarle optimistično ugotavljajo, da ni kritičnih primerov v ob- čini, kot je to bilo pred le- ti. To kaže na določeno sta- bilizacijo gospodarstva, če- prav se je zmanjšal delež sredstev za reprodukcijo, kar pa pomeni, da se je tudi zmanjšal ostanek za sklade v primerjavi s preteklim le- tom. Med področji je bila najbolj uspešna industrija, ■saj je ustvarila 54,9 odstot- ka vseh sredstev za repro- dukcijo gospodarstva v obči- ni. Tudi največ bruto dohod- ka je ustvarila industrija in sicer 53,8 odstotka, sledijo gradbeništvo 23,6 odstotka, trgovina in gostinstvo 11 od- stotkov. Med organizacijami združenega dela, ki so ust- varile največ bruto dohodka so Kors Rogaška Slatina in Steklarna Boris Kidrič Ro- gaška Slatina. Kot smo že zapisali uvodo- ma, kritičnih primerov ni, čeprav je produktivnost, pred- vsem pa akumulativnost moč- no pod regijskim poprečjem. V primerjavi z letom 1974 se je zmanjšala tudi renta- bilnost, saj njen indeks zna- ša 71. Največji primanjkljaj virov obratnih sredstev pa sta imeli Metka v Ko? iem in Bohor Šentjur, tozd les- na oprema Mestinje. Ko so govorili o gospo- darstvu šmarske občine, so člani IS opozorili na kadrov- ska vprašanja v gospodaist- vu. Vse več kadrov namreč odhaja iz gospodarstva v družbene službe in v večini primerov imajo tam boljši osebni dohodek. V razpravi so izrazili željo in opozori- li na potrebo analize storil- nosti v družbenih službah, »da ne bi samo gospodarst- vo sprejemalo očitke, da ni dovolj produktivno«. Beseda je tekla tudi o raz- širitvi in izboljšavi PTT sto- ritev na območju šmarske občine. Izdelan je osnutek samoupravnega sporazuma o osnovah plana razvoja PTT prometa za obdobje 1976 do 1980. Na ta osnutek, ki za- jema celjsko regijo so imeli določene pripombe predvsem zaradi tega, ker iz doseda- njega osnutka ni razvidna si- tuacija sedanjega časa, vsi pa vemo, da ni dobra in da je vse premalo telefon- skih zvez in drugih oblik so- dobnega komuniciranja. Za- to so vnesli zahtevo, da se v sporazumu navedejo točni podatki, kakšno je sedanje stanje in kakšne so smerni- ce razvoja db leta 1980. Spo- razum so tudi očitali, da je preveč splošen in premalo konkreten. Vsekakor pa bo veliko krajev v šmarski ob- čini še letošnje leto dobilo avtomatske telefonske centra- le. DRAGO MEDVED priprave tečejo Pretekli teden je bil v Celju poseben seminar za člane občinskega razla- galskega aktiva, ki bo vo- dil javno razpravo o osnutku zaikona o združe- nem delu. Seminar je pri- pravil občinski svet zve- ze sindikatov. Na semi- narju je zbranim o idej- nopolitičnih zasnovah za- kona o združenem delu govoril Stane Seničar, Štefan Korošec je govoril o dmžbenoekonomskih odnosih v združenem dé- ni, Rudi Peperko o sa- тоцргатоеш organizira- nju združenega dela, Ven- česlav Zalezina pa o ures- ničevanju samoupravlja- nja v združenem delu. Seminar so zaključili z dogovorom o organizira- nosti javne razprave v Ce- lju ter dogovorom o enot- nih vsebinskih izhodiščih, programu organiziranja javnih razprav in nosilcih razprave v temeljnih in drugih organizacijah zdru. ženega dela, samouprav- nih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih. B. S. DOKONČNI OBRAČUN? Uvajanje novih zakonskih ukrepov v naše dokaj nestabilno gospodarstvo je končno točno pokazalo, kje so bile najhujše napake v našem minulem delu. Do- končno smo zapisali, da je treba to, kar pijemo, tudi plačati. Najprej plačati, šele nato piti! Zakon o zava- rovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev je ukrep, od katerega si obetamo mnogo več, kot nam trenutno prinaša. V gospodarskih organizacijah so se namreč soočili z vrsto težav^ ki jih je ta ukrep prine- sel. Naj takoj povem, da to niso nove težave. So pa tiste težave, ki jih zaradi načina obračunavanja poprej in medsebojne zadolženosti, ki že ni imela konca, ni- smo tako jasno videli. ' Kaj si obetamo od polne uveljavitve tega zakona, verjetno ni treba posebej govoriti. Končno bodo računi čisti, s tem pa bomo tudi krepko pristrigli peruti vsem nezdravim odnosom, ki so se zajedli v naše gospodar- stvo — nelikvidnosti, močni inflaciji in tako naprej. Trenuten gospodarski položaj ni rožnat. Težavam za- radi nizke rasti proizvodnje, slabe ekonomičnosti po- slovanja in podobno, sta se priključili še dve, ki tre- nutno najbolj pestita naše gospodarstvo. Gre za izred- no visoke zaloge v gospodarskih organizacijah m za po- manjjcanje obratnih sredstev, s katerimi bi te zaloge pokrili. Tokrat naj zapišem .nekaj več besed o visokih zalogah in o poteh, po katerih jih lahko učinkovito zmanjšamo. Problema visokih zalog se ne moremo lo- titi kampanjsko. Ni namreč splošnega recepta, kako izprazniti prenapolnjena skladišča in tudi s kratkoroč- nimi rešitvami se ne moremo zadovoljiti. Vsekakor pa bo treba hitro ukrepati, saj zaloge v nekaterih gospodarskih organizacijah že dosegajo štiri in večmesečno proizvodnjo. Kje torej začeti akcijo? Nedvamno je treba začeti z ukrepi, ki bodo vzpod- budili in poživili tržišče. To je namreč v tem trenutku povsem zatajilo, kar je posledica novih zakonov. Tudi trgovina bo namreč odslej imela na policah le tisto blago, ki ga je že plačala. Star sistem, ko je trgovina razstavljala na policah praktično vse, kar smo v našem gospodarstvu naredili, je torej preživet. Trgovina pa se tako sooča s težavno dilemo — kaj kupiti, da bomo lahko prodali, se nekoliko poenostavljeno glasi njihovo j}prašanje. Vezni člen med proizvodnjo in potrošnikom je torej zatajil, in to je treba čimprej odpraviti. Poti za to je več. Treba bo vzpodbuditi potrošnika, da bo kupoval več, kot zadnje mesece. To bo mogoče le s sprostit- vijo kreditnega sistema, ki bo na eni strani omogočil potrošniku nakup različnih izdelkov, ki jih sedaj na up ni bilo mogoče kupovati, na drugi strani pa bo omo- gočil tudi nekoliko smelejše nakupe trgovine. Drugi ukrep je sprostitev prometnih davkov za ne- katere izdelke široke potrošnje. Ti so ponekod res ne- smiselno visoki, drugje spet prenizki. Vnovič bo treba torej preveriti, kaj sm.o visoko in kaj prenizko obdav- čili. Luksuzne izdelke bo treba še bolj obdavčiti, spro- stiti pa davke za izdelke široke potrošnje. Naslednja pot za zmanjševanje zalog je izvoz. Tega bomo morali na vseh ravneh in v vseh panogah še moč- neje spodbujati kot doslej, za kar so ob vse boljšem sodelovanju z deželami tretjega sveta, vzhodom, pa tu- di zahodom, lepe možnosti. In slednjič še pot, ki je nedvomno najpomembnej- ša. Za zmanjševanje zalog lahko naredijo še največ v delovnih organizacijah sami. čas, ko smo proizvajali karkoli že. je minil. Pregledati je treba proizvodne pro- grame, ukiniti proizvodnjo izdelkov, ki jih trg ne spre- jema in poživiti proizvodnjo. tistega blaga, ki na trgu gre. Dosledno se je torej treba zavzeti za to, da se bomo s svojimi proizvodnimi programi prilagodili trži- šču in s tem potrošniku, če nam v delovnih sredinah uspe to, potem se zalog res ni več bati. BRANKO STAMEJČIČ prebold ZGLEPNA POBUÛA Na pobudo tekstilne tovar, ne v Preboldu so v žalski občini že 1974. ieta podpisal» samoupravni sporazum o fi. nanciranju krajevnih skup. nosti. Ta sporazum v pre- boldski tovarni dosledno upo. števajo. In še več. Letos so se v tem kolektivu odločili za povišanje prispevka na zaposlenega od 250 na 400 dinarjev. Ta denar je tekstil, na tovarna v Preboldu ž« tudi nakazala vsem krajev, nim skupnostim, od koder so njeni delavci. Razen tega je bil ta kolek, ti v pred kratkim tudi pobud, nik ra.zgovora in srečanja predsednikov tistih krajevnih skupnosti, odkoder prihaja največje število zaposlenih. To pa so Vransko, Tabor, Gomilsko, Trnava, šešče in Prebold. Na sestanku so predvsem razpravljali, kako in na kak način zainteresirati delavce oziroma krajane, da Se vključijo v delo krajevnih skupnosti. Da bi v kolektivu tekstilne tovarne Prebold spodbudili svoje delavce k takšni aktivno.sti, so se od- ločili, da bodo krajevTie sku. pnosti posredovale samoup- ravnim organom podjetja svoje letne načrte. Sicer pa so na sestanku govorili še e tistih organi- zacijah' združenega dela. Id ne izpolnjujejo svojih ob- veznosti do krajevnih skup. nosti. Menili so, da bi mo- rali delavci samo vplivati na svoje samoupravne organe, da izpolnijo svoje dolžnosti do krajevnih skupnosti. DARKO NARAGLAV POTRES- NIKI POTRES- NIKOM Ob zaključku lista smo prejeli vest iz Šmarja, da je Izvršni svet občine iz prora- čunske rezerve dodelil Toi- mincem 5 milijonov starih dinarjev pomoči. Hkrati pa so Šmarčani odstopili 10 počit- niških prikolic, ki so jih ne- mudoma poslali na Tolmin- sko. To ni edina humana gesta, ki jo izražajo potresniki Koz- janskega do prizadetih po najnovejšem potresu v tol- minski in novogoriški občini. ljubečna V času, ko opekarski in- dustriji širom države ne cve- tijo rože, si v kolektivu Ope- kam Ljubečna prizadevajo pridobiti čim več novih od- jemalcev. Te pa ne iščejo sa- mo v državi ampak tudi v tujini. Najbrž ni več daleč čas, ko se bo tudi ta kolek- tiv uvrstil med uspešnejše iz- voznike v celjskem gospo- darstvu. To bi bilo še toliko bolj razveseljivo saj pri svo- jih izdelkih ne potrebujejo nobenega repromateriala, ki bi bil vezan na uvoz. Tako bi njihov izvoz pomenil še večji doprinos k izboljšanju izvoznih rezultatov. Široka izbira izdelkov, ka- kovost in tradicija jim v pri- zadevanjih močno pomagajo. V zadnjem času posvečajo vedro večjo pozornost klin- ker keramičnim ploščicam. V izdelovanju teh ploščic, po katerih kupci segajo čedalje bolj, so edini na jugoslovan- skem tržišču. Moda uporabe obtožnih in talnih ploščic se tudi v svetu čedalje bolj na- giba k podobnim ploščicam, ki jih izdelujejo tudi v Lju- bečni. V svetu in tudi pri nas raste vedno več objektov pri katerih projektanti in izva- jalci upora.bljajo za fasade klinker Hjložne ploščice. Vse to daje kolektivu Ope- kam Ljubečna še večji opti- mizem za prihodnost obenem pa kaže na pravilno razvoj- no usmeritev. Na zadnjem sejmu gradbe- ništva v okvini spomladan- skega sejma v Zagrebu so Opekarne Ljubečna s svoji- mi izdelki in domiselno ure- jenim razstavnim prostorom pritegnile zanimanje širokega kroga obiskovalcev. Posebej je bilo opaziti pozornost ar- hitektov in predstavnikov podjetij ki se ukvarjajo s po- laganjem ploščic. Prihodnji mesec, od 6. do 17., pa se bodo Opekarne Ljubečna predstavile s klin- ker keramičnimi ploščicEumi tudi na mednarodnem sejmu v Poznanju na Polskem. Pri- čakujejo, da bodo tudi na tem sejmu vzbudili zanima- nje. To jim bi še bolj širo- ko odprlo vrata za prodor na tržišče vzhodne Evrope. V zadnjem času so namreč Ma' džari že pokazali zanimanj« za klinker ploščice. Podobno zanimanje pa vlada tudi v Avstriji in celo v Saudovi Arabiji. Najbrž bodo prizadevanja tega tristočlanskega kolekti- va v veliki meri^ uspešna. Najbrž pa bo potrebno še več sodelovanja tudi s tisti- mi gradbenimi podjetji, ki odhajajo na delo v tujino i" tudi s tistimi, ki projektirajo za druge države predvsem ^ tretjem svetu. Gotovo je mO" žnosti še kaj in te bodo sP" tovo v Ljubečni našli. Priza- devanja, ki so jih opravili doslej, že kažejo na to. MILAN BRECL ^t. 19 — 13. maj 1976 NOVI TEDNIK — stran 5 ob tednu rk vodilo je hi мтш Ideja Rdečega križa se je rodila sredi strahot bojnega polja kot odgo- vor na bedo, ki jo je po- vzročila vojna. Danes, ko se človeštvo bori za od- pravo vjjn in vsega, kar vojne povzročajo, Rdeči križ ne lajša samo člove- škega trpljenja in se ne bori samo proti boleznim, ampak se v prvi vrsti za- vzema ia mir in enako- pravnost ter bratstvo med vsemi narodi. Od vsega začetka so v Rdečem križu Slovenije prisotna prizadevanja, da se osnovna vprašanja or- ganizaciie in njene aktiv- nosti načrtuje in uresni- čuje v temeljnih celicah Rdečega križa, to je v krajevnih organizacijah. Nosilci široke aktivnosti organizacije so številni prostovoljni sodelavci, ki opravljajo pomembne dru- žbene naloge in obsežne akcije. Ena osnovnih nalog Rdečega križa je prva po- moč. Potreba po znanju prve pomoči in samopo- moči v vojni in miru na- rekuje, da se organizacija Rdečega križa programsko pripravlja in tudi izvaja tečaje prve pomoči. Tudi zdravstvena vzgoja je ena od osnovnih nalog RK. Z oblikovanjem zdravstvene zavesti in kulture posa- meznikov sodeluje organi- zacija RK v programu zdravstvenega varstva v naporih za doseganje člo- vekovega zdravja, za več- jo delovno sposobnost, za podaljšanje življenjske dobe in izboljšanje higi- enskih razmer in varstva človekovega okolja. V zadnjem času se v okviru Rdečega križa zelo dobro razvija sosedska pomoč bolnim in osamelim lju- dem. V ta namen organi- zacija usposablja svoje aktiviste v seminarjih in tečajih o negi bolnika. To so prostovoljne usluge ak- tivistov Rdečega križa, mladih članov RK in dru- gih na domu osamelega ali onemoglega starega človeka. Organizacija krvodajal- stva sodi med najpo- membnejše družbene na- loge Rdečega križa, šte- vilo krvodajalcev se iz le- ta v leto veča in krvoda- jalstvo dosega takšno ra- ven, s katero smo lahko res zadovoljni. Takšen od- nos ljudi do ' krvodajal- stva je pri nas gotovo po- gojen z družbenim siste- mom, saj se delovni člo- vek vse bolj zaveda, da je od njega odvisno, kako bo zavarovan v primeru bole- zni m nesreče. To spo- znanje je globoko humano in je odraz odgovornosti ljudi do družbene skup- nosti. Pri vseh akcijah Rdeče- ga križa, ki jih je poleg naštetih še veliko, vedno priskočijo na pomoč tudi mladi člani RK. Med mla- de člane so vsako leto sprejeti učenci prvih raz- redov osnovnih šol, in si- cer ravno v času tedna RK. Brez njihovega sode- lovanja b' si dejavnost Rdečega križa težko za- mišljali. In sploh bi bila dejavnost Rdečega križa zelo okrnjena, çe ne bi bilo številnih in največ- krat anonimnih aktivistov RK, ki z veliko mero hu- nianizma in prepričanja prispevajo k boljšemu ju- trišnjemu dnevu, k sreč- nejšemu življenju, k bolj- šim odnosom med ljud- mi. MARTA ŠMALC celjsko gostinsko podjetje Navzlic - izrazito delovnemu, je imel pomenek o enoinpol- letnem delu celjskega gostin. skega podjetja tudi slavnost- no obeležje. Na srečanju pred. stavnikov samoupravnih orga- nov, družbenoi>olitičnih orga- názacij in vodstva kolektiva — udeležila sta se »ga tudi predstavnika občinske konfe. renče ZK Ivan Andrej aš ter občinskega sindikalnega sve- ta Branko Martič — sta nam- reč Peter Meštrov in vera Žagar najprej podpisala sa- moupravni sporazum o pri. stopu gostinskega podjetja Savinja v Laškem celjskemu gostinskemu podjetju. Tako ima ta kolektiv poslej štiri temeljne organizacije združe- nega dela. Poleg Na-na, Ma- jolke in Ojstrice še Savinjo v Laškem. Ne samo poročila, ki smo jih slišali na sestanku zlasti delo, ki je vidno na vsakem koraku, potrjuje, da je inte, gracija dela celjskega gostin- stva uspela in da smo z no- '( vim gostinskim podjetjem do- bili v Celju kolektiv, ki se v celoti zaveda svoje odgovor, nosti m nalog. Tudi za uve- ljavitev Celja kot pomembne, ga turističnega središča in iz- hodišča. Čeprav je poldrugo leto skupnega dela še preveč skiTomno obdobje za popolno oceno, lahko brez zadrege za- pišemo, da je integracija zla- sti v prvi fazîi rodila dobre rezultate v organiazcijskem smislu, v zboljšanju organiza- cije dela, v združevanju dela pa tudi znanja in sposobno, sti. To je obdobje, ko so v mnogočem izboljšali delovne pogoje za zaposlene in odprli gostom drugačna okolja v ne- katerih starih lokalih. Vrh tega tudi hovega ni manjkalo. Ponosni so, da so z lastnimi silami izdelali srednjeročni razvojni program. Izdelali so ga s pomočjo vseh zaposlenih, saj je anketa med njimi ven- darle opozorila na številne probleme in naloge. Uspeli so v uveljavitvi te- meljnih organizacij združene, ga dela, uspeli v konsolidaci- ji kolektiva ... in ne nazad- nje v poslovnih rezultatih. Na sploh so sicer takšni kot so bili leto dni prej. Toda, če upoštevamo, da so jih dosegli ob starih cenah in dosti več- jih stroških, potem je ocena o dobrem gospodarju ute. meljena. Po zaslugi zbranih sredstev iz prejšnjih in lanskega leta so že v času skupnega dela uspešno obnovili Mignon, po- stavili novega Ribiča, obnovi- li Zvezdo, na novo uredili lo. kal Pod obokom in letos ob- novili še pivnico pri Kopru. To so zunanji znaki uspešne- ga dela, ki pa se kažejo 'tudi v specializaciji. Za vsa ta dela so odšteli okoli 1,2 milijarde starih di- narjev sredstev, od tega pre. težni del lastnih. Letos jih čaka še otvoritev nove zajtrkovalnice oziroma okrepčevalnice blizu celjske tržnice, zatem preureditev Lovca v vojniku, preureditev restavracije in bifeja v La- škem pa tudi priprave načrta ea postavitev novega Huma v Laškem. Kot problem se pojavlja preureditev ali še kaj več pri Turški mački. Toda, ovire prihajajo od zunaj in v ko- lektivu jih imenujejo'neodgo. vorne, kajti sicer je težko ra- zumeti, zakaj toliko nejasno, sti in spreminjajočih odloči, tev v tej zvezi. Nekaj podob- nega pravijo za namero o gradnji samopostrežne resta- vracijo v mestu, ki so jo tudi pripravljeni postaviti. Pa se zatika oziroma bi se naj o tej gradnji pogovorili zainte. reslrani sami. če bo ta razgo- vor rodil novo in nujno po. trebno samopostrežno resta- vracijo v mestu — prav, če pa bo ta izrhenjava mišljenj podrla prizadevanja — ško- da. Skratka, ob načrtih tudi ne. kaj nejasnosti, ki kolektiv motijo, še zlasti, ker so na dela pripravljeni in bi jih radi izvršili! In tako je tekla beseda o tem in onem, o prizadevanjih za družbeni standard, o delu družbenopolitinčih organiza, cij in drugem. Pogovor je uspel. Tudi za- voljo tega, ker so na njeg\i. vem koncu sprejeli več skle. pov, ki pomenijo akcijski pro- gram kolektiva v naslednjem obdobju. M. BOŽIČ Nova celjska razglednica; na stiku Zidanškove ulice in Tomšičevega trga — Pod obokom Bela pri gradnji prizidka osnovne šole Franca Krajnca na Polulah gredo h koncu. razgovori v občinah Te dni gredo h koncu razgovori, ki jih je po ob- činah pripraa^üa celjska turistična zveza, da bi s predstavniki osnovnih tu- rističnih organizacij in drugimi ocenila aktivnost turističnih društev in nji- hove probleme ter naloge v 23dajšnjem času. Turistična društva bodo dobila po ustanovitvi po- slovne skupnosti za turi- zem FK>vsem opredeljene naloge, še zlasti bodo skr- bela za olepšavo in ure- ditev krajev, za turistično vzgojo prebivalcev, za iz- lete, predavanja in še za marsikaj. Kot vse kaže je precej odprta propagan- da, saj so bila doslej dru- štva skupaj z zvezo, ra- zen redkih izjem, edina, ki so skrbela tudi za to delovno področje. Po vsem tem lahko sklenemo, da turističnim društvom dela ne bo zmanjkalo. Sicer pa so na teh raz- govorih ocenili tudi lan- sko turistično sezono in priprave na letošnjo. žalec v ^ v žalski občini so že pri- pravili oceno letnih skupščin osnovnih organizacij sindika- ta in konferenc osnovnih organizacij. Čeprav so v mno- gih organizacijah kasnili z iz- vedbo skupščin, je splošna ugotovitev, da so v delu sin- dikata v delovnih sredinah opazni veliki premiki na bolje. Zelo dobra udeležba na zbo- rih priča, da so delovni ljud- je bolj kot kdaj koli doslej prepričani v uspešnost dela svojega sindikata. Na skupščinah so prevla- dovala zlasti vprašanja, ki najbolj neposredno zadeva- jo delavce na delovnem me- stu. Največ je bilo razprav o uresničevanju sklepnih doku- mentov 8. kongresa ZSŠ, o uresničevanju ustavne vsebi- ne samoupravljanja, uveljav- ljanja samoupravne delavske kontrole, stabilizacijskih pri- zadevanj, pa tudi oddihu in rekreaciji ter družbenopoli- tičnemu usposabljanju delav- cev. Delavci so se vključe- vali v razpravo z vrsto za- nimivih in konkretnih pred- logov o bodočem delu sindi- kata, dragoceni so bili pred- logi o tem, kaj je treba sto- riti, da bomo še bolje in bolj produktivno delali. še posebej razveseljive pa so kritične ocene dela sin- dikata v minulem obdobju, ki niso prenesle olepšav. De- lavci so odkrito govorili o napakah in pomankljivostih pri delu sindikata, tvorno so govorili tudi o konkretnejših in boljših programih dela za letošnje leto. Vse to pa priča, da je sin- dikat danes res enotnejši, akcijsko bolj sposoben in bližji delavcu na njegovemu delavnemu mestu. BRANKO STAMEJČIČ ok zsms celje Mesec mladosti je mesec poleta, in delG'vnega elana. Mladi pri Občinski konferen- ci ZSMS Celje bodo v tem mesecu prikazali, kaj vse de- lajo, za kaj se borijo in v kaj verjamejo. Izhodišča nji- hovega dela izvirajo iz tradi- cij NOB in pridobitev naše oborožene revolucije in re- volucije, ki poteka danes. Njihovo vodilo je: boriti se za mir v svetu, za človeške in humane ter suverene od- nose med narodi in narod- nostmi vsega sveta. Ob tej priložnosti so pod naslovom »Hočemo delati, se učiti in soodločati« tudi izdali poseb- no številko biltena, posveče- nega meseca mladosti. Zada- li so si številne naloge in dolžnosti, toda ne samo za mesec mladosti, uresničevali jih bodo skozi vse leto. Na- log je veliko in četudi mor- da ne bodo vseh izpolnili, hočejo dokazati, da so de- lovni in vredni članstva v ZSMS in dostojni nasledniki SKOJ. Nekatere zadane naloge so mladi pri Občinski konferen- ci ZSMS Celje že realizirali, številne jih še čakajo. 15. maja bo v Narodnem domu v Celju svečana seja predsedstva skupaj z udele- ženci mladinske delovne akci- je Brčko-Banoviči in briga- dirji, udeleženci delovne bri- gade Kozjansko ,76. Popold ne bodo udeleženci seje pre- živeli ob tabornem ognju, ki ga bodo organizirali mla- di iz krajevne skupnosti Sa- vinja. Dan kasneje bodo od- šli mladi na delovno akcijo na Kozjansko. Osrednja slovesnost ob Dnevu mladosti bo 24. maja ob 17. uri v Mestnem par- ku v Celju. Ob kulturnem programu bodo sprejeli v svoje vrste pionirje in pode- lili plakete najzaslužnejšim mladincem in tovarišem, ki delajo z mladino. Skupaj bo- do nato zaplesali ples mla- dosti. 25. maja se bodo pionirji iz vseh osnovnih šol občine Celje in Laško odpeljali z vlakom v Kumrovec, kjer si bodo ogledali rojstno hišo tovariša Tita in Dom mladi- ne, ter :>rejeli izkaznice ZSMS. Ena izmed pomemb- nih nalog, ki jih bodo ures- ničili mladi je tudi kviz na temo »Cankar — družbenopo- litični delavec«. Na njem bo- do ob poznavanju Cankarje- vega teksta poskušali izlušči- ti njegov politični pomen za slovenski narod. Obujanje tradicij NOB je med prvimi nalogami vseh članov ZSMS. Z raznimi po- hodi, proslavami, obiski spo- minskih obeležij in poznava- njem dogodkov iz naše re- volucije, skušajo obuditi spo- min na našo slavno pretek- lost. Vsak član ZSM mora obiskati in spoznati Muzej revolucije v Celju, zato bodo vse osnovne organizacije v krajevnih skupnostih še v mesecu mladosti organizirale obisk hrama spominov. Mesec mladosti je tesno po- vezan z rojstnim dnem to- variša Tita, ki mu mladi iz vse Jugoslavije s štafetno pa- lico nosijo svoje iskrene če- stitke in najlepše želje ob njegovem prazniku. Tem že- ljam in pozdravom so se mla- di Celjani pridružili 12. ma- ja. Na ta dan je namreč pri- spela zvezna štafeta na pri- reditveni prostor v Celje, ka- mor jo je prinesla Marinka Kozinc, ki je prebrala njeno besedilo. Iz prireditvenega prostora jo je odnesel Dra- gan Simovič in jo pri vele- blagovnici Tkanina predal ekipi Tehnomercatorja. Pri tremarskem mostu je štafet- na palica prešla v roke mla- dini iz laške občine. M. P. žalec: plaketa občine Izvr.šai svet žalske občin.ske skup.ščine je p.a svoji zadnji seji minuli teden sprejel osnu- tek odloka o plaketi občine, ki ga bo predložil v potrdi- tev delegatom občinske skup- ščine. S sprejemom tega odloka bn Žalec dobil svojo zastavo, grb, plaketo in značko. Rot smo že poročali, bo v osred- njem delu zastave, grba, pla- kete in značke simbol Savinj- ske doline — plod in Ii.st limelja. Plaketa občine Žalec bo po sprejemu tega odloka zamenjala vsakoletne občinske nagrade, ki so jih podelje- vali ob občinskem prazniku. Plakete o')čine Žalec bodo po- deljevali za posel>ne dosežke na raznili področjih gospo- darskega in družbene.ga živ- lienia. ki so pomembnejše prispevali k razvoju občine. V'sako leto bodo po činski konferenci SZDL v Celju je na zadnji seji sprejej ne le osnova programska izhodi.šča za delo INDOK Cen. tra in najvažnejše naloge v letošnjem letu, marveč tucij vsebinsko zasnovo informacij, ki jih bo izdajal INDOî( center. Razprava o programskih izhodiščih INDOK centra jç potrdila, da gre predvsem za center v samoupravnem de. legatskem sistemu in zato za aktivnost, ki mora služiti uresničevanki samoupravnih delegatskih odnosov. Prav ta- ko ne kaže prezreti, da je IN^DOK center skupaj s sredstvi javnega obveščanja sestavni del celovitega družbenega po. mena, ki je namenjena vsem delovnim ljudem in občanom, člani koordinacijskega odbora so se prav tako strinjali, da naj že v kratkem izide prva številka informacij, glasila INDOK centra. V tej zvezi so potrdili tudi uredniški od- bor, ki ga bo zaenkrat vodil vodja INDOK centra, Mitja Umnik. Pozitivno so oceniU še podpisovanje družbenega dogovora o ustanovitvi in delu INDOK centra, čeprav je Se nekaj delovnih oziroma temeljnih organizacij združenega dela, ki tega še niso storile. elektro celje DELEGATOV NI Minuli četrtek bi morala v Celju že petič zasedati sa- moupravna interesna skupnost na preskrbovalnem območ- ju Elektro Celje. Po polurnem čakanju na »zamudnike« je predsednik skupščine Franjo Kljun le moral predložiti, da skupščino preložijo, saj se seje ni udeležilo kar 22 dele- gatov zbora uporabnikov, kar je več kot dve tretjini. Tež- ko je odgovoriti, kaj je razlog za tako slabo udeležbo na skupščini, še posebej zato, ker je dnevni red obljubljal zanimive razprave, med drugim o planu investicij, planu dela skupščine letos in o poslovanju v minulem letu. Kakršnikoli že so bili razlogi za neudeležbo na seji, pa lahko mirno rečemo, da gre za neodgovornost posameznih delegatov, ki s takšnim odnosom do dela skupščine le zavirajo prizadevanja za njeno tvorno delo. Kot je dejal predsednik skupščine Franjo Kljun, je že zadnji čas, da tudi v tej skupščini do konca izpeljejo delegatski sistem in sedanje stalne delegate v zborih za- menjajo z delegacijami, kar je tudi bil eden od ciljev odpadlega zasedanja. Se boljšo rešitev pa je po našem mnenju predlagal eden od prisotnih delegatov, ki je dejal, da bi še najbo- lje storili, ko bi večnim zamudnikom in vsem tistim, ki niso dovolj odgovorni do svojega delegatskega dela za nekaj dni odklopili tok. BRANKO STAMEJČIC žalec ZORliŽENE ŠOLE? Danes bo v Žalcu seja koordinacijskega odbora za spremljanje in uresničevanje ustave pri občinski konieren ci SZDL. Sejo so namenili pregledu dosedanjih priprav ns združevanja šol in vzgojno varstvemh zavodov v občini \ eno delovno organizacijo. B, S mladina Predsedstvo občinske kon- ference Zveze socialistične mladine v Celju je svojo zad- njo sejo posvetilo oceni uve- ljavljanja ustave v osnovnih rnladinskih organizacijah v TOZD, krajevnih skupnostih, šolah, specializiranih društvih in organizacijah. Izredno kritično so ocenili vključevanje mladih o dele- gatski sistem v samoupravnih interesnih siktipnostih. Anali- za je pokazala, da od 1930 de- legatskih mest zaseda mladi- 335. Med njimi je 188 žensk in 147 moških delegatov. Za- skrbljujoč pa je podatek, da je od skupnega števila delega- tov le 167 članov mladinske organizacije ter le 65 članov ZK. In nadalje, med temi ko- munisti, mladimi delegati, jih kar 21 ni članov mladinske or ganizacije. In kje je mlada in. teligenca? Od 335 delegatov jiih je le 5 z visokošolsko izo- brazbo, 11 z višješolsko in Зв delavcev. Ostali so delegati s srednješolsko in poklicno izo- brazbo. Prav tako imajo precej te žav mladi v izobraževanju, saj se učenje na nekaterih šolah ne obravnava kot delo, ampak je mladina na šolah še vedno objekt v sistemu sa- moupravljanja, ne pa sub- jekt. Mladi se bodo aMirao vključili v јатоо razpravo o osnutku zakona o združenem delu. Prav tako v samouprav- ne organe. Vrh tega so skle- nili, da bodo do avista ka- drovsko okrepili in idejnopo- litično ùsposobili člane vod- stev osnovnih mladinskih or- ganizacij, da bodo tako spo- sobni reševati nove naloge. Posebna skrb se kaže v tes- nejšem povezovanju mladih z drugimi organizacijami v de- lo-vnih kolektivih, saj ugotav- ljajo, da so mladi več ali manj prepuščeni samim sebi. Razen tega mladi ne smejo dovoliti, da se v njihovih de- lo\'nih sredinah pojavljajo sklepi, o katerih se jim še sanja ne. Zato naj bodo tisti, ki se bodo oglasili in rekli: »Tovariši, mi pa o tem ne mi- slimo tako. želimo sodelovati tako pri dogovarjanju kot pn sprejemanju sklepov v kolek- tivu!« V razpravi so še zlasti opo. zorili na delo mladih iz te- meljnih organizacij združene- ga dela v krajevnih skupno, stih, torej tam, kjer živijo in preživijo večidel svx)jega ča- sa. Zato bodo morali mladi tudi bolj aktivno delati v dru- žbenopolitičnih organizacijah v krajevnih skupnostih. Sklenili so, da bodo do sep- tembra letos ustanovili v vseh krajevnih skupnostih taborni, ške odrede. Na seji pa so opozorili še na samoupravo v šolah, na nalogo, da mora biti pedago- ško vodena in da naj razred- na skupnost postane osnovna celica tega dogajanja. B. V. delavska kontrola v konusu DELO JE USKLAJENO! V začetku januarja so v organizaciji združenega dela Konus v Sloven- skih Konjicah podobno kot drugod izvolili nove člane v odbore delavske kontrole. Odbori delujejo v vsaki temeljni organizaciji, njihovo delo pa usklajuje in usmerja odbor na nivoju celotne organizacije. Predsednica tega odbora je Breda Kovše, ki je odgovorila na nekaj vprašanj v zvezi s pre- teklim delom odbora delavske kontrole v Konusu in pa o nalogah, ki so si jih odbori zastavili za letos. Kako ocenjii.jete delo od- borov delavske kontrole v preteklih dveh letih? Breda Kovše: »Odbori de- lavske kontrole so bili prvič ustanovljeni pred dvema le- toma, zato je jasno, da mar- sikdaj niso v celoti dojeli svojih nalog in obveznosti. Tako so \'ečinoma zelo poz- no ugotavljali razne nepravil- nosti, niso pa delovali pre- ventivno v tem smislu, da bi napake in po-mahjkljivosti že v osnovi ugotavljali in tudi odpravljali. Saj vendar ni osnovna naloga samouprav- ne delavske kontrole odkri- vanje nepravilnosti, ampak predvsem njihovo prepreče- vanje.« Jamiarja ste izvolili nove člane v odbore delavske kon- trole. Kako stsv zastavili svo- je delo? Breda Kovše: »Pri oprav- ljanju odgovornega dela v organih samoupravne delav- ske kontrole želimo člani narediti v naslednjem obdo- bju korak naprej. Zato smo takoj po volitvah izdelali že program svojega dela za le- tošnje leto, ki pa ni stalen, ampak ga sproti dopolnjuje- mo glede na aktualno dogaja- nje v naši organizaciji. Tako smo se dogovorili, da bomo v odborih delavske kontrole spremljali iz\'ajanje zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sred- stev, ena naših najvažnejših nalog pa bo spremljanje uresničevanja akcijskega pro- grama in programa varčeva- nja v vseh tozdih in v ce- lotni organizaciji združenega dela. Odbori bodo nadalje spremljali uresničevanje sklepov samoupravnih orga- nov, presojali skladnost po- rabljenih sredstev s planira- nimi, ugotavljali pozitivne in negativne pojave v razmerjih delavcev v združenem delu in presojali odgovornost in disciplino delavcev pri izva- janju sprejetih in dogovorje- nih nalog. Odbori bodo spremljah tudi izvajanje uk- repov za omejevanje uvoza, prehode na dobavo domačih surovin in drugo.« Nalog, ki ste si jih zasta- vili, je res veliko. Kako jih boste uresničevali? Breda Kovše: »Vse naloge bomo reševali v okviru de- lovnih skupin, ki bodo v re- zultatih svojega dela poro- čale direktno organom de- lavske kontrole.« Kako pa boste uskladili de- lo vseh odborov delavske kontrole, ki delajo v posame- znih to^^zdih? Brcisali. ^t. 19 — 13. maj 1976 NOVI TEDNIK — stran 7 naša beseda 76 Letošaije republiško sreča- nje mladih na gledališkem odru v Celju je pokazalo, da se počasi vračajo v pozitivni obliki vse tiste prvine, ki so bile pred leti, točneje pred devetimi leti, vložene ob pr- vih kritičnih besedah ob po- sameznih odrskih uprizorit- vah. Letos je bilo opravlje- no veliko delo, saj gre za pravo, masovno kulturno ak- cijo. Strokovni sodelavci združenja gledaliških skupin Slovenije so na območnih srečanjih morali v vsej Slo- veniji videti kar 118 pionir- skih in mladinskih gledali- ških in recitatorskih skupin. To je številka, ki veliko p>o- ve. Najbolj ra^-eseljiva je ugotovitev, da se vse manj na gledališkem odru pojav- lja — kadar nastopajo mla- di — tistega v samem začet- ku tolikokrat opaženega in neprijetnega, nezdravega gle- dališkega sprenevedanja. Tu- di je vse manj v posameznih uprizoritvah tistih najbolj grobih napak, ki sodijo v režijske kategorije dela. Naj- bolj še šepaj o uprizoritve po dramaturški plati. Čeprav so predstave tudi tehnično do- bro izvedene, igralsko dosled- no čiste, pa čestokrat priha ja do nesporazumov v raz- členi beni analizi posameznih vlog — preprosto povedano — zgodi se še, da nekatere vloge niso dobro zasedene. Skupna dobra ocena leto- šnje Nbšp besede je v tem, da ;e bil lepertoarni izbor dober, predvsem zaradi tega, ker je bila letošnja Naša be- seda posvečena lOO-letnici rojstva Ivana Cankarja in tako so nam številne skupi- ne že na občinskih in obmoc nih srečanjih pi-sredovale z recitali ali s predstavami Can- karjevo literarno in dramsko delo. Tako skoraj praviloma ni prihajale do slabega iz- bora, o čemer nam zgovor- no- govori podatek, da med 118 skupinami ni bilo veliko takih, ki so se lotile slabega repertoarnega izbora. Točne- je — lahko bi jü; našteli kvečjemu šest. še nekaj bistvenega nam je pokazala Naša beseda 76. V resnici je pomenila zgolj ali predvsem srečanje in pregled ustvarjalnega dela, ne pa tekmovalno mrzlico. Če pa je bil že kakšen po- skus takšne nezdrave oblike gledališkega delovanja mla- dih, je ostal osamljen. Vse bolj postaja Naša be- seda gibanje mladih, pred- vsem iz osnovnega izhodišča -— iz katerega je pravzaprav nastala pred devetimi leti v Celju, To je gledališko kul- tiviranje mladih, to je mož- nost, da spoznajo in doživijo leix>to in težo gledališkega odra, mentorji skupin in re- žiserji pa iščejo možnosti za dobre uprizoriti-e v iskanju sodobnih in pred\''sem pri- mernih dramskih besedil za svoje skupine Letošnji raz- govori, tako imenovani upri- zoritveni kažipoti so poka- zali na veliko poma'njklji- vosti oziroma pomanjkanje kakovostnih dramskih teks- tov za mladmo. Verjetno bo treba v okviru združenja gle- daliških skupin Slovenije te- meljito pregledati obstoječo literaturo, .saj obstajajo po- samezni literarni teksti, ki bi jih veljalo z dovolj stro- kovnosti prirediti za dram- sko uprizarjanje. Toda to je odgovorno delo in malo je strokovnjakov, ki bi se ho- teli uspešno lotiti tega dela. V prihodnjih Naših besedah bo potrebno tesneje sodelo- vati z Zavodom za šolstvo, več bo treba pvosvečati po- zornosti strokovnemu izpo- polnjevanju pedagoških de- lavcev na dramskem področ- ju in spet poglejmo zgovoren podatek: lani je Združenje gledaliških skupin Slovenije pripravilo poseben dramski seminar za mentorje v slo- venskih šolah, ki se ukvarja- jajo s pripravami recitalov in dramskih uprizoritev za Našo besedo in od 400 raz- poslanih vabil k sodelovanju se je iz vse Slovenije prijavi- lo samo šest mentorjev . ..! Letošnja izvedba Naše be- sede 76 bi ne mogla biti tako izvedena kot je bila brez us- pešne organizacije, ki jo je vodila občinska konferenca ZSMS Celje, Občinski svet ZKPOS Celje, Slovensko ljud- sko gledališče Celje, številni {X>samezjniki in ljubitelji gle dališča. Velika swhvala gre Gradbenemu industrijskemu podjetju Ingrad, ki je bil osrednji pokrovitel j Naše be- sede 76 in je s svojo skupino že na območnem srečanju pokazal živo in tvomo delo z mladimi, saj so bili na ob- močni Naši besedi 76 edini predstavniki mladih iz delov- nih orga'nizacij, Finančno so podprle Našo besedo 76 še naslednje delovne organizaci- je: Ljubljanska banka. Cin- karna. Etol LIK Savinja, Tehno-mercator, Kovinoteh- na. Zlatarna. T,ibela. .Ja^Tia skladišča. Merx in Aero. O likovni razstavi bomo pisali v prihodnji .številki. »črni Orfej« — recital EÄC Cel,je ceue ,.Maistrova izba'' Vogahia hiša Stanetova 25 je torej odslužila. S tem pa, da so jo dokonč- no zbrisali s celjskega mestnega tlori- sa, so zbrisali tudi dokument iz lo- kalne kulturne zgodovine. Na tem me- .stu je namreč stala gostilna »Jelen«, ki je pred dobrimi šestdesetimi, že skoraj sedemdesetimi leti, dajala stre- ho literarnemu krožku narodno radi- kalnih gimnazijcev celjske gimnazije. Književnik Fran Roš, kot eden izmed njih, poroča v Celjskem zborniku 1957, str. 272, v sestavku Maistrova celjska doba, da so ondi »v 'posebni gostil- niški sobi, ki je imela vhod tudi z dvorišča, prirejali programe ob raz- nih narodnih in kulturnih jubilejih, še posebej je ta soba služila dijakom kot nekakšna »literarna krčma«, a ne toliko s pijačo, bolj zaradi imenitno- sti takih tradicij, in pa za bolj .spro- ■ščeno interesno in delovno tovarištvo.« Gostilna »Jelen« jim je nudila delov- no zatočišče do jeseni leta 1913, ko so se jeli shajati v poslopju nekda- nje Zvezne tiskarne, danes »Finomeha- nika«, Kocbekova 3. Domale isti čas se je v Celju pojavil pesnik Rudolf Maister-Vojanov, po poklicu avstrijski stotnik, dodeljen vojaškemu dopolnil- nemu poveljstvu v gabrski vojašnici. Razumljivo, da so naši mladi literati poskrbeli za srečanje z narodno za- vednim pesnikom in ga brž osvojili kot svojega ljubeznivega mentorja. Uvodnik prve številke njihove revije »Savinja«, konec januarja 1914, je ia- pod peresa samega Maistra . . . Tako se mi vsiljuje misel, da bi investitor in arhitekt vzela pri načrto- vanju novega poslopja na tleh bivše literarne krčme »Jelen« v poštev »Mai- strovo celjsko dobo«. Če bo v novi stavbi vzpostavljen gostinski lokal, bi to lahko bila »Miaistrova izba«, zado- štovalo pa bi tudi kakšno drugo obe- ležje: z okusom urejen prehod, vitri- na ali ix)dobno. Ustrezno razstavno gradivo je še tu! Vpogled v pretekla kulturna in po- litična prizadevanja naših prednikov, učiteljev in borcev, nam potrjuje čas in pro.stor, v katerem živimo ,in mu pripadamo. GUSTAV GROBELNIK spominska plošča v. levstiku Včeraj popoldne ob 16. ur\ je bila v Pie- teršnikovi ulici v Celju majhna slovesnost, kjer so odkrili spominsko ploščo sloven^ skemu pisatelju in prevajalcu Vladimiru Levstiku na hiši, kjer je nazadnje šivel in delal v letih 1947 do 1957. Osred-ija knjiž- nica, ki je bila pobudnik in organizator te- ga za našo kulturo izredno pomembnega dejanja, se je v letošnjem letu priključila praznovanju 100-letnice Cankarjevega rojstva tudi s praznovanjem 90letnice rojstva Vla- dimira Levstika, Cankarjevega sodobnika in prijatelja, »soustvarjalca duhovnega ozračja slovenske moderne«. Spominska plošča je delo arhitektinje Darje Mravlje-Polakove in predstavlja lep, funkcionalni in estetski dosežek, saj podob- nih pričujočih obeležij po likovni plati ne poznamo na našem območju. Foto: D. MEDVED sternen razstavlja v žalcu lutri popoldne bodo ob 17. uri odprli razstavo slikarskih del slovenskega impre- sionista Mateja Sternena v Savinovem raz. stavnem salonu v Žalcu. Uvodno besedo o slikarju in njegovem delu bo podala Polonca Vrhunc, kustosinja Narodne galerije iz Ljubl.jane. Ob otvoritvi ho s kulturnim spo- reilom sodeloval klavirski duo Alenka in Igor Dekleva z deli Schuberta, Debu.ssyja. Razstava tega izrednega impresionista bo odprta do 23. maja, D. M. tabor: obeležje cankarju To nedeljo bo v Taboru ob 9. uri do- poldne osrednja občinska proslava stote obletnice rojstva Ivana Cankarja. Na tej pomembni kulturni in politični manifesta- ciji v žalski občini bo imel svečani govor član CK ZKS Emil Roje. Na proslavi bo- do odkrilj spominsko obeležje največjemu slovenskemu pisatelju, sledil pa bo še bo- gat kulturni spored, ©bčane žalske občine pozivamo, da se v čim večjem številu ude- leže te proslave in na ta način p>očastijo spomin na Ivana Cankarja, vehkega pisa- telja in misleca, ki je s .svojim delom ve- liko prispeval k razvoju marksis-tične - mi- sli in osveščenega delavskega gibanja v Sloveniji. B. S. 30 let pevskega zbora vitanje Moški pevski zbor Vátanje praznuje v nedeljo, 16. maja 30-letnico udejstvovanja. Ob tej priložnosti se bodo v kulturnem domu v Vitanju ob 15. uri srečali odrasli pevski zbori konjiške občine. Kot gost bo nastopil na koncertu moški pevski zbor iz Mirna pri Novi Gorica, ki že več let so- deluje z zbori konjiške občine. Glasbena dejavnost, posebno pevska kultura, je osno- va kulturne dejavnosti v občini, zato ni čudno, da nastopajo novi zbori kot sin- dikalni pevski zbor na lesnoindustrijskem podjetju v Slovenskih Konjicah. Vitanjskemu pevskemu zboru pa želimo ob 30-letnici, da nadaljujejo kulturno po- slanstvo med delavci in kmeti ter občani ob vznožju zelenega Pohorja. Saj prav na tem območju ni slovenska pesem, ni nje na melodija zamrla niti med okupacijo — njen odmev je prihajal prav iz gozdov ze- lenega Pohorja. KONR-AJ) SODIN žalec: petje ne zamira žalska občina ima bogato tradicijo pevskih zborov, ki vsako leto na občinskih revijah izzvenijo t bogate manifestacijo glasbenega udejstvovanja t Savinjski dolini. Letos ruičr- tujejo dve takšni reviji, obe pa vključujejo v program proslav ob stoti obletnici rojstva Ivam Cankarja. Minulo nedeljo je bila гш Polzeli revija otroških in mladinskih pevskih zborov, na kateri so vnovič potrdili svojo ljubezen do zborovskega petja. Revije se je udeležilo 9 otro- ških in mladinskih zborov iz šestih osnovnih šol s skiipno dvestotimi pevci. Zal nam je lahko le, da v dolini manjka glasbenih pedagogov, ki bi med mladino še razširili ljubezen do zborovskega petja. še bolj množična bo revija odraslih pevskih zborov, ki bo 23. maja v Preboldu. Na tej reviji se bo občinstvu predstavilo 15 zborov z več kot 500 pevci. NA SLIKI: enoglasni zbor osnoxme šole Vere šlander na Polzeli, ki ga vodi Anica A Š Tekst: EDI MASNEC Foto: TONE TAVČAR 8. stran -- NOVI TEDNIK Št. 19 — 13. maj 197,, usmerjeno izobraževanje ZA IN IZ DELA Medobč'inski svet ZKS Ce- lje je na svoji zadnji seji med drugim razpravljal tudi o osnutku reforme srednjega šolstva v usmerjeno izobraže- vanje ter na osnovi razprave sprejel več stališč in sklepov. Predloženi osnutek o re- formi srednjega šolstva v us- merjeno izobraževanje je iz- redno pomemben družbeno- politični dokument in je zato javni razpravi, ki že poteka v občinah celjske regije, tre- ba dati vso politično podpo- ro in pomoč ter ustrezno idejnopolitično usmeritev. Le tako bo razprava, ki bo pred- vidoma trajala do 31. maja dala ustrezne rezultate. Na seji so soglašali, da srednje in visoko šolstvo zaostaja za družbenoekonomskim raz4.'0- jem glede vsebine, metod in organizacije dela ter odno- sov. Pomanjkljiva kadrovska politika v organizacijah zdru- ženega dela in premalo us- merjena štipendijska politi- ka imata svoj delež v defici- tu, ki je nastal med družbe- nimi potrebami po določenih profilih poklicev na eni in dejanskimi smermi doseda- njega šolanja na drugi stra- ni. Odpraviti je treba dvo- tirnost v srednjem šolstvu, ki je zapirala sposobnim učencem iz poklicnih šol možnost nadaljnjega šolanja. Dosedanji sistem ni bil zgra- jen kot sistem permanentne- ga izobraževanja, kakršnega nujno zahteva sedanji, še bolj pa družbenoekonomski sistem. Nov sistem bo temeljil na dosežkih sodobne znanosti, na marxizmu, enakovredno- sti vzgoje in izobraževanja, na permanentnosti izobraže- vanja za delo in iz dela, na prehodnosti fleksibilnosti di- namičnemu razvoju našega družbenopolitičnega in gospo, darskega življenja. Zajel bo, ne le samo sedanje srednje šolstvo, temveč celotno višje in visoko šolstvo, v celovit, med seboj sklenjen m uskla- jen sistem usmerjenega izo- braževanja. Zato je sočasno z reformo srednjega šolstva potrebno izvajati tudi refor- mo visokega šolstva in vlaga- ti vse napore za pospešen razvoj bazičnega šolstva od predšolske vzgoje, male šole, do postopnega prehoda na celodnevno šolo. M. P. uspešna premiera v unionu IDEALIST V CELJU — Minuli ponedeljek je bila v kinu Union svečana premiera novega slovenskega filma Idealist v proizvodnji Vibe filma-iz Ljubljane. Po Cankarjevi povesti Martin Kačur je Igor Pretnar že pred desetimi leti nameraval režirati to delo. To mu je uspelo v letošnjem letu in lahko smo videli, da njegov trud in delo cele filmske ekipe ni bil zaman, sploh če se spomnimo enkratne igralske stvaritve Radka Poliča. V Celju so se občinstvu predstavili naslednji ustvarjalci filma: režiser Igor Pretnar, igralci Janez Bermež, Dare Ulaga, Radkc Polič in Milena Zupančič. O Cankarju in njegovem delu je pred projek- cijo spregovoril predsednik koordinacijskega odbora za proslavo 100-letnice Ivana Cankarja v Celju prof. Ivan Seničar. Foto: D. MEDVED pionirji zgodovinarji in likovniki Ob koncu aprila je bilo v Krškem oziroma Bresta- nici sedmo srečanje pio- nirjerv zgodovinarjev in li- koraikov. Kraj srečanja ni bil izbran po naključ- ju, saj it; bil bresta-niški grad med drugo svetorao vojno največje preselitve- no taborišče za slovenske izgnance. Med M osnovnimi šola- mi iz Slovenije, je. bila tudi ekipa iz Lesičnega. V tem ko so pionirji zgodo- vinarji leševaU teste, so likovniki usitvarjali svoja dela. Sicer smo si ogledali še brestaniški grad, obiskali Kostanjevico. Na kvizu »Spoznavajmo zgodovino izgnanstva« se je na tre- tje do peto mesto uvrsti- la tudi ekipa osnovne šo- le iz Slovenskih Konjic. PETER KLAKOČER premiera baleta v nedeljo v slg Negacija ognja Celjski baletniki, ki že nekaj mesecev deluje- jo pod strokovnim vodstvom Damirja Zlatarja, združeni v šolo mode^'uega baleta, bodo v ne- deljo zvečer ob 20. uri v Slovenskem ljudskem gledališču imeli premierno predstavo baletnega kolaža z naslovom »Negacija ognja« in v koreo- grafiji Damirja Zlatar ja-Fray a. Baletni kolaž je narejen ob glasbi sodobnih domačih avtorjev Borisa Papandopula, Krešimirja Krivca in znane- ga svetovnega ustvarjalca Gusava Mahlerja. Del plesa bo celo brez glasbe, baletniki sami bodo izvajali zvočno spremljavo z udarci in lastnimi glasovi. Ansambel šole »Isidora Duncan« v Celju bo svojo prvo večjo predstavo izvedel v sodelova- nju z baletom Celeia. Pozneje bodo s tem delom kreniil na turnejo po mestih: Zagreb, Osijek, Ljubljana, Split, Beograd, Skopje, Gradec, Linz in Verona. D. M. na madžarski tv Mešani pevski zbor »France Prešeren« je pred dnevi gostoval na Madžarskem. Naporni nastopi in Ifipi vtisi. Na povabilo mešanega zbo- ra iz Segedina, ki ga vodi zna- ni strokovnjak in sodelavec celjskega Mladinskega pevske- ga festivala dr. Müialka, se je celjski zbor pod vodstvom E. Goršiča ves teden okrog 1. maja mudil na Madžar- skem. prepotovali so dokaj- šen kos te dežele in nastopi- li v Veszpremu, Budimpešti in Segedinu. v Veszpremu so nastopili na televizijskem fe- stivalu delavskih in borbenih pesmi. Ta festival je potekal istočasno v treh mestih sko- zi ves dan. še isti večer so zbori svoje dosežke lahko vi- deli tudi na televiziji in ver- jetno prvič se je iz budim- peštanskega studia oglasila slovenska Zdravljica. Sicer pa so v TV sporedu nastopa- li združeni razni madžarski zbori ter inozemski zbori iz Sovjetske zveze, čSSR, Ro- munije, poljske in Bolgarije. Vsak s skrajšanim sporedom. Pot je celjske pevce in pev- ke vodila nato v Budimpešto, kjer so pevce takoj napotili na ladjo, s katero so skupno z vsemi inozemskimi zbori imeli izlet po Donavi, zdru- žen s krajšimi koncerti vseh zborov. Vsak od zborov — tudi celjski — je zapel nekaj svojih narodnih pesmi. Sicer pa so Celjani popoldne zape- li v veliki tovarni avtomobil- skih delov, kjer jih je poslu- šalo čez 1000 delavcev, ki so zlasti pri naših narodnih pes- mih izkazovali izredno navdu- šenje. Tu je treba dodati, da so celjski spored, ki je trajal dobro uro, vključili v prosla- vo 1. maja skupaj z nekateri- mi pionirskimi točkami. Pred- sednik sindikata pa je imel govor, ki je trajal točno tri minute. Prav tako so v tej tovarni celjskim pevcem po- kazali svoj družbeni dom s športnimi igrišči, kjer so se pohvalili, da so vse zgradili s prostovoljnim delom. Na dan prvega maja so se po paradi v vsej Budimpešti in okolici začele kulturne in športne prireditve in na eni teh je imel svoj enourni pro- menadni koncert v naravi tu- di celjski zbor. Tudi tu jih je okrog 500 poslušalcev pri- srčno sprejelo, ta prisrčnost pa se je zlasti potem, ko so jim zapeli veselo madžarsko pesem prevrgla v navdušenje, ki mu ni bilo konca. Po og- ledu vseh najvažnejših zna- menitosti glavnega mesta Madžarske, so se že nekoliko utrujeni pevci in pevke na- potili na jug države v Sege- din, kajti bili so predvsem go- stje segedinskega zbora, ki bo prihodnje leto obisk vrnil. Tudi tu so Celjani naleteli na nedeljena priznanja publike in strokovnjakov, ki so pred- vsem hvalili zvok zbora, teh- nično izvežbanost in zanimi- vost sporeda. Spored je bil namreč povsem jugoslovanski — sestavljen iz naših revolu- cionarnih umetniških pesmi vseh narodov. Povsem nor- malno je, da so se tu po kon- certu segedinski in celjski pevci obdarili, sklepali nova poznanstva, zaplesali in se po- veselili. Polni vtisov so se celjski pevci po enem tednu napotili skozi južno madžarsko čez pečuj, Virovitico in Varaždin, domov. Polni vtisov predvsem o gostoljubnosti domačinov, ki so Celjanom, kljub temu da v tistih dneh niso bili edi- ni pevski gostje, izkazovali veliko iskrene pozornosti. Ve- lik vtis pa je na Celjane na. pravila tudi skrb madžarskih voditeljev za kulturno rast svojega naroda, s prostovolj. nim delom zgrajeni družbeni, kulturni domovi, igrišča in bazeni so stvari, ki bi si jih tudi pri nas še marsikje žele- li. Celjski pevci so bili med drugim tudi priče prvomaj- skemu simfoničnemu koncer. tu madžarske filharmonije z najboljšimi solisti. Koncert je bil na prostem na dvori- šču dvorca v Pešti, se pravi sredi kulturnega spomenika, bil je preprosto komentiran, poslušalo pa ga je več tisoč ljudi, ki so si istočasno v notranjosti dvorca lahko og. ledali tudi razne likovne do- sežke domačih ustvarjalcev. Skratka »kulturni utrip«, kot si ga pri nas lahko le želimo. Turneja »Prešernovcev« je uspela. Doživeli so veliko, vi- deli še več, v ponos pa jim je lahko tudi dejstvo, da so kulturno predstavili svojo do- movino. To pa jih seveda ob- vezuje, da se nalog, ki jih še čakajo, lotijo z največjo me- ro prizadevnosti. Za budimpeštanski sx>uniiii... ^t. 19 — 13. maj 1976 NOVI TEDNIK — stran 9 leon berlic pomni ivana cankarja V zrelem obdobju svojega življenja je Ivan Cankar obi- skoval prijatelja Alojza Kraigherja, zdravnika in pisatelja pri Sveti Trojici, današnjem Gradišču v Slovenskih goricah, večkrat. To so pravzaprav zadnja dognanja raziskovalcev Cankarjevega življenja, ki jih potrjujejo tudi spomini upo- kojenega sodnika LEONA BERLICA in so tokrat objavljeni prvič. Več ali manj je bilo to Cankarjevo obdobje bela lisa v življenju pisatelja ponižanih in razžaljenih. Svetlika se nam samo iz pisem, ki jih je o mizeriji na Štajerskem pi- sal gospodinji na Rožnik, nekaj pa izluščimo tudi iz spomi- nov Cankarjevega prijatelja Alojza Kraigherja samega. V takoimenovano trojiško obdobje (1907 do 1911) pa spadajo tudi spomini sodnika Berlica, ki je kot otrok sre- čeval Cankarja pri Sveti Trojici. Po njegovem pripovedova- nju je Cankar prihajal na Štajersko večkrat, najdalj pa se je zadržal v času od novembra 1910 do prve nedelje v maju 1911. leta. V tem času je Cankar socialno bojevitost, tako značilno za prejšnje obdobje, zamenjal z etično mo- ralnimi in občečloveškimi vprašanji. Ustvaril je svoja zrela dela: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Hlapce, Kurenta, Belo krizantemo, Lepo Vido. In ravno v čas ustvarjanja dramske pesnitve Lepe Vide, kjer je uresničil idejo hrepenenja se nanašajo spomini ta- kratnega kratkohlačnika Leončka, ki se je igral s Kraigher- jevimi otroki in se na ta način srečeval s Cankarjem. Vitalen in poln življenjskih sokov ter odličnega spomina obuja danes 74-letni upokojeni sodnik Leon Berlic spomine iz mladosti, v katere so vtka- ne nitke na Kraigherjevo družino in Ivana Cankarja. »Jaz sem rastel v učiteljski druži- ni, ki je bila tesno povezana zaradi narodnosti z vaško »inteligenco«. To pa so sestavljali zdravnik, učitelj, no tar, župnik. Bili so v stalni borbi z nemškutarji, ki so z denarjem za- svajali viničarje. In v take razmere je prihajal Cankar in jih je na svoji koži tudi občutil. To pravzaprav da^ nes vem, spomini na mladost in Can- karja pa so drugačni. Svetli. S kočijo ali kolesijem se je pripeljal K Sveti trojici se je pripeljal iz Maribora v črno-žolti kočiji ali pa je šel ponj na želežniško postajo prijatelj Alojz Kraigher. Cankar je bil šibke rasti, vedno kuštrav in racasto je ho- dil. Videval sem ga kot devetleten troji- ški šolarček, ko je prihajal h Kraigher- jevim na obisk. Doma sem zvedel in tudi najstarejši Kraigherjev sin žižo mi je povedal, da je Cankar slovenski pisatelj in znamenit mož. Ker smo se pogosto igrali s Kraigherjevimi si- novi: žižom, Milošem, Dušanom in Urošem, ki so bili približno mojih let, sem Cankarja videval pogosto v trgu, kjer se je sprehajal. Srečeval pa sem ga tudi v Kraigherjevi hiši in na le- pem dvorišču, kjer je bil nameščen tudi telovadni drog, na trati pa smo igrali croquet. Kar radi smo se driča- li F>o stopnicah prevlečenih s teka- čem, s prvega nadstropja Kraigherje- ve hiše. Ivan Cankar pa se je z nami šalil in nas po vrsti dvigoval na svo- ja šibka ramena. Doktor Alojz Kraigher je imel v pritličju svoje hiše ordinacijo in svojo lekarno, ker v Trojici posebne lekar niške postaje ni bilo. Na vratih v čakalnico je bil pritrjen na kartonu s tušem lepo narisan napis CAKALNI- CA in Kraigherjev sin žižo mi je po- vedal, da je to narisal Cankar, ki le- po piše in riše. Priekija — perzijska preproga V živem spominu mi je ostal izlet v Negovo, v Mlinaričev vinograd, bli- zu Svetih Treh kraljev. Udeležili so se ga Kraigherjevi, Klemenčičevi in moji starši, z njimi pa tudi jaz. Na povratku nas je presenetila nevihta, ki je prleško ilovico spremenila v tež- ko prehodi j ivo spolzko maso, posebej še na strmi stezi, po kateri smo se vračali. Cankar je imel sandale in ko mu je na spolzki stezi spodrsnilo, je pa- del, se zasmejal in vzkliknil: »O ti Priekija, po tebi hodim kot iX) perzij- ski preprogi!« Va vzklik in njegove šaljive besede so mi ostale v živem spominu, posebej še, ker kot otrok nisem mogel razumeti, da to blato primerja s perzijsko preprogo. Cankarjeva luknja v prtu Ko sem mnogo let kasneje kot vi- sokošolec stanoval pri Kraigherjevi družini v Ljubljani, na Poljanski ce- sti, mi je tedaj mama petih Kraigher- jevih sinov in tudi meni, pokazala luknjo v perzijskem pregrinjalu v obednici, s katerim so imeli pokrito mizo. ,To luknjo pa je pri Trojici na- pravil Cankar s cigareto.' Ko smo maja 1958, že po pisatelje- vi smrti očeta Alojza obiskali s Krai- gherjevimi sinovi pri . Trojici grob Lojzovega prvorojenca žiža, je na na- grobnem napisu pisalo: .Komaj zaži vel. komaj zaslutil življenja silo, ko- maj zasanjal, si odšel v dvanajsto pomlad'. Menil sem, da je to posve- tilo Cankarjevo, Boris Kraigher pa mi je pojasnil, da je to posvetilo od njegovega očeta Lojza. Se danes hra- nim fotografijo, posneto leta 1913 na Kraigherjevem dvorišču. Telovadni drog je na sliki, v vozičku in stajici pa se drenjajo Kraigherjevi otroci. Žal, Cankarja ni zraven, ker takrat ni več zahajal v Slovenske gorice. Doma pa smo imeli shranjen zapis, ki ga je Ivan Cankar na prošnjo moje mame izročil za njeno spominsko knji- go. To je osnutek za Lepo Vido, kjer so dobro vidni Cankarjevi popravki, datiran pa je z 28. aprilom 1911. Za- čenja se: .Kam je šla moja mladost? Ni je bilo! Moje življenje, kam je šlo?' Ko je Cankar umrl, je moja mama k listi priložila še Cankarjevo osmrt- nico. Po mamini smrti pa se je vse skupaj znašlo pri meni. Hranim le fo- tokopijo in mi je dragocen spomin na mamo in Cankarja, original pa sem izročil Narodni in univerzitetni knjiž- nici v Ljubljani. Taki so moji spomini na Ivana Cankarja, skromni sicer zaradi otroš- tva in deloma tudi že obledeli, ker je minilo že 65 let « Napišite le lepe spomine o Cankar- ju, je dejal njegov sodobnik Leon Ber- lic. V skrito kamrico srca pa je za- klenil tudi nekaj takih, za katere ne želi. da bi bili napisani. ZDENKA STOPAR Leon Berlic: »Cankarja vidim še danes živo pred očmi.« Fotokopija iz spominske knjige Berlicove matere, kateri je Ivan Cankar podaril odlomek iz dramske pesnitve Lepe Vide. Spodaj v desnem kotu vidimo Kraigherjeve opombe, v levem pa je priložena Cankarjeva osmrtnica. ni pleničk Mlad« mamice in očki lahko že nekaj ted- nov po Celju zaman iščejo praktične plenič- ke BEIBI, proizvajalca Tosarne iz Domžal. Pri- jazni trgovci jim odgo- varjajo, da jih nrimajo že skoraij mesec dni. Ko pa jih vprašaš, kdo je za to kriv, ne ve nihče po- vedati. Je to proizvajalec aid so t.rgovci, Težko je reči, vendar se vsiljuje misel, da so to trgovci. Kajti v zadnjem času v trgovinah zmanjkuje tu- di drugih izdelkov. Za- kon o zavarovanju plačil med uporabniki družbe- nih sredstev pač ne po- zaia izjem. In prav je ta- ko. čepra-" se nehote vsi- ljuje misel, da bi lahko trgovci že prej z 'nekate- rimi stvarmi štedili in nabavljali druge potreb- nejše. Za primer ome- njamo samo številne la- ke za lase, ki se kažejo s poide in pomanjkanje pleničnih predlog. Upaj- mo le, da bodo kmalu na trgovskih policah tudi te in da ne bo potrebno uporabljati mladim ma- micam časopisni papir, kot je hudomušno rekel trgovcu eden od kupcev. dolžnost in ' neodgovor- nost Kot v vsaki krajevni skupnosti žalske občine, smo se mladi v krajevni skupnosti Andraž vestno lotiH akcije »50 kresov za prvi maj, praznik dela«. V Andražu so zagoreli kar štirje kresovi. Glavni je bài na hribu pri osnov- ni šoli, kjer so mladinci pripraviM tudi kulturni program ter obudili spo- mine na pomen in namen prvega maja. Za dobro počutje je skrbel harmo- nikar Tone. Fantje so za- peli nekaj borbenih pes- mi, na koncu pa smo tu- di zaplesali. Naj velja zahvala vod- stvu озпотое šole Polzela, ki je pomagalo sestaviti kulturni program in se- veda mladincem, ki so v težkih vremenskih razme- rah pomagali pripraviti grmado za kres ali tudi drugače prispevali k uspešnemu praznovanju prvega maja. . Da pa ne bom samo hvalil, naj zapišem tudi to, da kresovanju ni pri- sostvoval niti en predstav, nik drugih družbenopoli- tičnih organizacij v kra- jevni skupnosti. Tudi so- cialistične zveze ne! Kaže, da se SZDL ne zaveda svoje vloge v krajevni skupnosti, saj bi morala povezovati vse organizaci- je in društva, jih spodbu- jati k delu in graditi no- ve odnose na vasi. O tem ne duha ne sluha, še zastave niso izobesili na stavbi zadružnega doma, in to ne za 27. april in ne za prvi maj. Zato se mladinci spra- ■šujemo, po kom naj se zgledujemo, da bomo do- bri samoupravljale! in aktivni delavci v sociali- stični družbi. SL.\VKO PIŽORN, Andraž letna konferenca ak celje v sejni dvorani Kovinoteh- ne je bila 7. maja letna kon- ferenca AK Celje. Poleg čla- nov so bili prisotni povab- ljeni predstavniki družbeno- političnih organizacij Sonja Ocvirk iz SZDL, tov. Kučer iz IS OS Celje in predsed- nik ZLOS-a tov. Menegalja. Po izvolitvi upravnega od- bora je predsednik AK Ce- lje Jože Cerjak podal letno poročilo o delovanju, uspe- hih, problematiki in teža- vah, s katerimi se srečuje klub. V letu 1975 so bili dose- ženi pomembni uspehi. Mo- delarji ,so osvojili na držav- nem prvenstvu prvo in dru- go mesto, na številnih dru- gih tekmovanjih pa so se uvrstili na visoka mesta. Dva člana sta v reprezentanci Ju- goslavije. Na področju jad- ralstva so bile osvojene tri srebrne C značke, ena zla- ta C in dva pogoja za zla- ti C. Jadralci so se udele- žili državnega prvenstva, na katerem so osvojili več' mest, nastopili pa so tudi na bal- kaniadi v sklopu jugoslovan- ske reprezentance in na med- narodnem prvenstvu v Fin- ski. Preleteli so 11.400 kilo- metrov. Izredno uspešni so bili padalci. Kot vemo, je le- ta 1975 v Celju ponovno za- živel padalski šport. Izšola- lo se je 15 padalcev. S pro- stovoljnim delom so zgradi- li padalski poligon ih preseg- li v začetku leta načrtovan plan skokov za skoraj 200 odstotkov. V okviru motorne dejav- nosti se je izšolalo 5 motor- nih pilotov. Celjski Aero klub poleg naštetih dejavnosti že sedmo leto šola gojence voj- ne gimnazije iz Mostarja. Pozimi, ko je za letalce »mrtva sezona«, le-ti ne po- čivajo, kot bi mogoče člo- vek pričakoval. Letošnjo zi- mo je bil usposobljen simu- lator slepega letenja, na ka- terem so letalci obdržali tre- nažo. Vsak teden so bila pod vodstvom izkušenih uči- teljev letenja strokovna predavanja. Največji problem je v za- starelem in premajhnem par- ku tako jadralnih kot mo- tornih letal in opreme; prav tako je pereč problem pa- dalska oprema in letalo, ki bi služilo padalcem za izved- bo skokov. Ti* problemi ne- posredno izvirajo iz financi- ranja letalskega športa, ki se trenutno nahaja v začara- nem krogu. Zaradi potreb po finanč- nih sredstvih, se je začela pred leti uvajati gospodar- ska dejavnost v klubu. Ta je še posebej zaživela v le- tu 1975. Temeljila je na pro- stovoljnem pridobitnem delu. S pomočjo pridobitnega de- la je bila omogočena najbolj pomembna prireditev AK Celje zadnja leta — nakup dveh jadralnih letal CLUB LIBELLE, ki sta vsaj za si- lo zapolnila vrzel v jadral- nem parku. Sredstva je klub pridobil tudi s šolanjem kad- rov za vojno letalstvo, z le- talskimi uslugami, vendar dejstvo je, da je klub ust- varil eno tretjino dohodkov v 1975. letu s prostovoljnim delom. Ob tem je treba po- udariti, da je letalstvo edina športna zvrst v celjski regi- ji, ki si s prostovoljnim pri- dobitnim delom omogoča ne- moteno delovanje. »Da bi rešili vsa ta za nas pereča vprašanja, je potreb- no zagotoviti sodelovanje na- šega članstva in vseh druž- beno-političnih činiteljev ter zlasti samoupravnih in dru- gih skupnosti«, je bilo po- udarjeno na letni konferenci. Predstavniki družbeno-poli- tičnih organizacij, ki so pri- sostvovali letni konferenci, so se obvezali, da bodo po- magali pri reševanju vpra- šanj Aero kluba «elje. v s ALBERT LESKOŠEl Splošno steklarstvo, Zidanškova 17, Celje sprejme 2 DELAVCA za delo v stroki Pogoj: odslužen voja- ški rok, da stanuje v bližini Celja in da ima veselje za delo; s strankami. 2 VAJENCA za stro- ko steklorezec in steklobrusilec Osebni dohodek po dogo- voru. Ponudbe na gornji naslov, ali osebno vsak dan od 6. do 7. ure in od 14. do 15. ure. celje — pod gradom fc. п5 Osrednja proslava v poča- stitev praznika celjske obči- ne bo letos v krajevni skup- nosti Pod gradom. In tako ni naključje, če je na tem območju že dlje časa čuti- ti veliko aktivnost. Krajani hočejo upravičiti zaupanje, ki so ga dobili. Tu dela več odborov, ko- misij ... pridnih ljudi. Lo- tili so se obsežnih del. Ob- novitev dvorane pri Stegu, nekaj cest, več prireditev in tudi prizidek osnovni šoli, ki ga financirajo s sredstvi kra- jevnega samoprispevka celj- ske občine. S prizidkom, ki bo pove- zan s šolskim poslopjem, bo šola veliko pridobila. S tem pa otroci in vsi, ki jim ni vseeno, kako tečeta vzgoja in izobraževanje mladih, šola bo tako dobila šest specializira- nih učilnic za kabinet-ni pouk, torej prav toliko novih učil- nic, kolikor jih imajo zdaj. Urejena bo skupna gardero- ba za vse učence, pridobili bodo prostora za Partizan- sko. knjigo in pionirsko hra- nilnico. Poslej bodo v šoli prodajali vse knjige, zvez- ke.. . skratka vse šolske po- trebščine. In potem še knjiž- nica, fotolaboratorij in še kaj. , Po zaslugi novega prizidka, torej novih učilnic, bodo učenci od petega do osme* ga razreda poslej obiskovali šolo samo v dopoldanskem času, na sploh pa bodo uved- li enoinpolizmenski pouk. Pozneje je v načrtu adap- tacija stare šole. Za ta de- la bodo potrebovali okoli 40 milijonov starih dinarjev. Ne- kaj bo dal šolski kolektiv sam. Pridobili bodo nov var- stveni oddelek. Tako jih bo- do imeli tri. Razen tega pa bodo odprli še en predšol- ski oddelek v vrtcu. V načrtu imajo še pre- ureditev šolske avle v zgo- dovinski kotiček. Poleg ma- teriala, ki so ga že zdaj po- svetili Tonetu Grčarju, po katerem nosi pionirski odred ime, bodo po zaslugi roja- ka in opernega pevca Aleksandra Kovača, postavi- li v to okolje še železno skulpturo »Talci«. Zanimiva pa je še odločitev, da bodo v šolskih prostorih izobesi- li nekaj fotografskih posnet- kov starega Celja. šolski kolektiv pa se tudi sicer pripravlja na praznik celjske občine. M. BOŽIČ LIKOVNA RAZSTAVA DELAVCEV UJV CELJE — Prijetij je presenetila osnovna organizacija sindikata Uprave javJ varnosti v Celju, ki je ob dnevu javne varnosti pripravffl v avli svoje hiše v Gregorčičevi ulici likovno razstavo svi jih delavcev. Razstavljajo Viktor Kočevar, Janez Erjavd Franc Guček, Niko Malus, Milan Feldin, Jože Racman ij Jože Vantar. S svojim delom najbolj izstopa Jože Racmari ki ima zelo dovršen likovni izraz in bi sodila njegova deb v kakšen osrednji likovni razstavni prostor tudi izvej Celja. Naš posnetek prikazuje otvoritev razstave, ki je bilj v ponedeljek. Foto: D. MEDVED li/ ■ ■ ■ ' Prejšnji teden sta proslavila zakonca Marija in Franc Škorc iz Velenja petdesetletnico zlate poroke, ženin Frani se je rodil 3. 11. 1902 leta v Katarini pri Rogaški Slatin kot kmečki sin. Tudi šolo je obiskoval v tem kraju in do ma pridno pomagal očetu na kmetiji. V družini se je rodi lo osem otrok, današnji slavljenec pa je bil najstarejši. Ko mu je bilo nekaj čez 22 let se je zaposlil najprej \ Rudniku Huda jama pri Laškem nato v Kulčarici pri ОТ' možu v Senskem rudniku, v rudniku Sisovec in nazadnj« v velenjskem premogovniku, tu se je tudi leta 1959 upoko jil, kjer ima zapisano v delovni knjižici, da je delal 44 let Za dolgoletno delo pri velenjski godbi je dobil zlato Gal- lusovo značko in leta 1964 Kajuhovo nagrado. V njegovem stanovanju pa krasijo stanovanja še druge številne diplo- me, ki jih je dobil za svoje delo. življenjski družici pa je zibelka stekla v Nemčiji v Bo- humu leta 1903., v Jugoslavijo je prišla ko je bila stara 18 let. Z možem sta se spoznala med I. svetovno vojno v Or- možu in 27. aprila leta 1926 sta se v Nišu poročila. V za- konu so se jima rodih štirje otroci, od teh živijo Elica v Velenju, Marija v Rogaški Slatini in Franci v Nemčiji. Slav- Ijenca pravita, da se sedaj lepo živi, srečna sta, le ko bi možu zdravje bolje služilo. Leta 1964 je bil operiran na kolkih, tudi v raznih toplicah je že bil, vendar bolečine nočejo izginiti iz kolkov. S pomočjo invalidskega vozička je pokreten, rad se zapelje po mestu Velenju, ki tako hitro raste, da bo dolina za nove stolpnice že kmalu pretesna. Jubilantoma je čestital tudi predsednik izvršnega sveta Franjo Kljun v imenu skupščine občine Velenje in drugili družbenopolitičnih organizacij. L. OJSTER.ŠEK s^ško: tekmovanje ivalidov strelcev ;adnjo nedeljo v aprilu je društvo ilidov laške občine priredilo tek- ije v streljanju z zračno puško invalide A, B, C in D kategorije vjerske in Koroške, ¡oste je v imenu skupščine zveze jpokulturnih društev občine Laško jfavil predsednik Jože Krašovec, ¡ poudaril letošnje geslo invalidov ■jlLroOM DELO ter športnikom za- I veliko sreče. inagovalci: v kategoriji A Miha [evc iz Ptuja, v kategoriji B Henrik I iz Velenja, v kategoriji C Peter ¿ek iz Žalca in v kategoriji D ic Bricman iz Slovenj Gradca, [ajvečje število krogov 1Ô2 je od možnih dosegel član društva inva- , Velenje HENRIK BOLE in s zaslužil tudi pokal, nekaterim čla I pa so podelili diplome. 0 razglasitvi rezultatov in pode- diplom je bila v Laškem skrcmi- jakuska, kjer so tekmovalcem za- 1 še nadaljnjo športno srečo. ŠTUCIN ilže: tradicije nob a pobudo osnovne mladinske or- lacije in planinskega društva v ih ter ob navzočnosti predsednika iskega odbora Zveze borcev Žalec, ja Cilenška, so se dogovorili, ka bodo počastili nekatere , dogodke petintridesetimi leti. UeniU so, da bo mladina 22. maja nizirala pohod od spomenika tal- v Zabukovici, čez šprajčev hrib, Ivojno shajališče članov SKOJ na tditveni prostor v letnem gledal i- iLimberg, kjer bodo sprejeli pio- ( v mladinsko organizacijo, he 26. junija bo v gledališču Lim- I srečanje »ukradenih otrok«. Ta ¡bodo odkrili tudi spominsko obe- I na kraju, kjer je bila pred 25. istanovljena Savinjska četa. avgustu se bodo spomnili usta- tve prvega odbora OF in napada hdnik Zabukovica. Tu je bila za- iia tudi prva nemška puška. D pozornost pa bodo posvetili še ku znanega brežiškega pohoda, je začel v Spodnjih Grižah. Pred eti je namreč komandant Stane iel svoje borce proti Brežicam. )častitev te partizanske akcije bo- dkrili spominsko obeležje ter or- irali spominski pohod. FRANC JEŽOVNIK zje: šolska mouprava a naši šoli smo že pred prvim tjem uvedli samoupravljanje. Iz- smo razredne skupščine, razne re, svet staršev in svet šole. Ob u aprila pa smo imeli prvo skup- • samoupravne šolske skupnosti :ev. Û smo izvolili člane posameznih sij skupščine in izvršilnega odbo- no sprejeli samoupravni akt skup- I ki je bil v javni razpravi več Iva meseca, 3 tej priložnosti smo se seznanili z usmerjenim izobraževanjem in eli pobudo o organizaciji obramb- ' dneva na šoli. DEJAN KRESNIK lenje: gorska ^AŽA \ koncu prejšnjega meseca je bil •či na Paškem Kozjaku tečaj za to stražo, ki ga je priredil rned- 'veni odbor planinskih društev ^^ regije, organiziralo pa planin- 4mštvo Vitanje. Tečaja se je ude- ' prek trideset planincev iz sedmih tev. ' teoretičnem delu so se planinci ^eli na 10S3 metrov visoki špik, ^ji vrh Paškega Kozjaka, ter se 'Orili, da bo praktični del tečaja 'aja na Boču. STOJAN SAJE ^zirje: gasilci ^movali ííudovitem vremenu ter pravem ^ern vzdušju je potekalo v Mo- tekmovanje operativnih desetin ^Voljnih gasilskih društev občin- ^^•silske zveze. Od desetih enot je sodelovala tudi obratna gasilska de- setina GLIN iz Nazari j, tekmovanja pa so se udeležile vse prijavljene ekipe. Na novem, delno spremenjenem poli- gonu so mladi gasilci pokazali dovolj spretnosti, da se lahko tekmovanje oceni pozitivno. Najmanj uspeha je bilo pri desetinah, ki so se na tekmo- vanje pripravljale le krajši čas in nimajo dovolj kondicijskih in spret- nostnih vaj. Toda teh je bilo ma- lo in jih v bodoče ne bo smelo biti več, s.aj preizkus kot je občinsko tek. movanje mora vsebovati temeljito ana- lizo kadrov ter predlog za sanacijo kondicijskih sposobnosti. Prvo mesto na občinskem tekmo- vanju je dosegla desetina PGD Na- zarje, drugo obratna desetina GLIN Nazarje ter tretje ekipa PGD Gori- ca ob Dreti. Vrstnemu redu ni mo- goče dodajati komentarja o večji ali manjši športni sreči. Od veščine, iz- urjenosti in moči so odvisni rezulta- ti in vajam primerno je bila doseže- na uvrstitev. JOŽE MIKLAVC petrovce: prometna vzgoja Gre za prometno vzgojo na naši osnovni šoli v Petrovčah. Pred dnevi smo učenci odšli na cestno križišče. Tu se križajo poti, po katerih pri- deš v Ljubljano, Celje, Velenje in Li- boje. Ogledali smo si vse prometne znake in zatem opazovali promet. Pri tem smo videli tudi voznike, ki so vozili napačno. Tudi potem, ko smo se vračali v šolo, smo se pogovarjali o prometu in prometnih znakih. IVI ČAKŠ kozje: uspešna akcija Učenci osnevne šole smo se lotili zbiranja starega železa. Sami smo ga zbrali okoli sedem ton, šola pa ga je imela 13 ton. V akciji so bili najbolj pridni učen ci 5.'a in b ter 6. a in b razreda. Najboljši razredi so dobili denarno na- grado, ki jo bodo porabili za izlete ob koncu šolskega leta. Ob razglasitvi rezultatov, je ravna- tel j šole med drugim dejal: »Majhne in drobne roke, pridne kot mravlja, lahko včasih naredijo več kot roke odraslih « DEJAN KRESNIK štore: s poti celjske čete Kot vsako leto je osnovna mladin- ska organizacija v štorah tudi letos pripravila v počastitev dneva OF po- hod po poteh Prve celjske čete. Ude- ležilo se ga je 190 pohodnikov iz štor in Celja. Pot jih je vodila iz Celja preko Pečovnika, Laške vasi, v Štore, na Opoko. Resevno, Mrzlo planino, Šentjanž, Svetino in Celjsko kočo, kjer je bil tudi zaključek. Tu je mladim udeležencem pohoda spregovoril tudi sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov v krajevni skupnosti što- re, Miloš Leskošek. NAMIK BEDŽETI prebold: plodni literati v dvorani gasilskega društva Pre- bold je bil minuli petek večer z mla- dimi literati iz žalske občine, ki ga je pod pokroviteljstvom kulture skup- nosti Žalec pripravila občinska kon- ferenca ZSMS. Literarni večer so vklju- čili v sklop praznovanj ob stoti ob- letnici rojstva Ivana Cankarja. Odziv na razpis natečaja za najbolj, ša literarna dela je bil zelo dober. V končni izbor pa so prišli sestavki, ki so jih poslali: Nevenka Brinar, Sonja Porle, Marke Eberlinc in Bri gita Jelen. Prvi trije nagrajenci so iz Prebolda, Brigita Jelen pa je iz Liboj. Vse nagrajene sestavke in tudi ne- kaj nenagrajenih so na literarnem ve. čeru predstavili mladinci iz prebold- ske organizacije ZSMS. Večera z mladimi literati se je ude- ležila tudi vrsta znanih slovenskih li- teratov in kulturnih delavcev, med njimi Janez švajncer, Miroslav Slana- Miros, Smiljan Rozman in Dane De- bič. DARKO NARAGLAV • griže BEwvm KHAJANI Krajevfxa skupnost Griže je zelo razvajena, kar pa kraja- nov ne moti, da ne bi z vsa- koletnim prizadevnim delom naredili svojo krajevno sku- pnost pristopnejšo in lepšo. V krajevni skupnosti Griže so prostovoljni prispevki za ure- ditev komunalnih vprašanj in udarniško delo povsem vsakdanja stvar. • Tako so lani uredili in as. faltirali cesto pod Mrzlico, za letos pa načrtujejo asfal- tiranje ceste v Kurjo vas in Zabukovico vas. Ustanovi- li so že režijske odbore, ki pripravljajo to akcijo. Kljub veliki volji vseh kra- janov in tudi krajevne skup. nosti, pa letos le kaže, da akcija ne bo tako preprosta. Krajevni skupnosti namreč močno primanjkuje denarja, saj sporazum o finansiranju dejavnosti krajevnih skupno- sti, po kateri naj bi tozdi prispevali na vsakega zapo- slenega delavca iz krajevne skupnosti po 400 dinarjev, ni v celoti izpeljan. Večina kra- janov je namreč zaposlenih v takih tozdih, ki ne morejo uresničiti dogovora ali pa v tozdih izven občine. Za ilu- stracijo o teh težavah le po- datek, da že lani krajevna skupnost Griže ni prejela pri. spevka za 333 delavcev, med njimi tudi za 79 rudarjev, ki delajo v velenjskem Rudni- ku. Kljub temu krajani ne obu- pujejo. V Kurji vasi si bodo pomagali s samoprispevkom vseh krajanov, ki bodo po računih zbrali okoli 15 starih milijonov, v Zabukovici vasi pa bo zbranega denarja po predvidevanjih še za milijon več. Seveda so to le prve številke, ki se bodo močno povečale še z zbranim mate. rialom, prostovoljnimi delov- nimi urami in podobno. Ob teh dveh velikih akci- jah krajani ne pozabljajo na vzdrževanje in urejevanje že asfaltiranih cest. Tako so v aprilu obnovili cesto v Brit. ne sele in del ceste v Velike hoste. Opravili so 450 pros- tovoljnih delovnih ur in zbra- li nad milijon starih dinar- jev. upada. F. JEŽOVNIK ф lesično Pred šestimi leti je bila na naši šoli prvikrat bralna značka. Poimenovali smo jo po pesniku balad in romanc Antonu Aškercu. Prvo leto se je zanjo pri- javilo 56 učencev. Lani jih je bilo devetdeset, letos pa enainsemdeset. V šestih letih je bralno značko dobilo že 402 učenca. Tudi letos smo se na tek- movanje pripravljali z vso resnostjb in zavzetostjo. Za slovesnost, ki smo jo imeli v sredini aprila, smo pri- pravili tudi kulturni pro- gram. Učenci smo recitirali pesmi, zapela pa sta tudi ot- roški in mladinski zbor. Ta dan nas je obiskal tudi pes- nik Jože šmit, ki je podelil učencem knjižne nagrade, značke in posebne spominske medalje, ki jih je dala šola za to posebej napraviti. PETER KLAKOČER Odšli smo v kolektiv, ki naslaja. Njegove korenine so sicer stare že nekaj let. Toda, odkar je lani dobil z novo proizvodno balo drugačne pogoje za delo, so se razmere bistveno spremenile. Tudi po številu zapo- slenih. Od prejšnjih dvajset, trideset delavcev, jih je zdaj že stodvajset. Prišli so novi. Prenekateri tudi iz Bosne in Hercegovine. Novo okolje, nova spoznanja, nove zahteve pri delu. Zdaj ne gre samo za proizvod- njo, čeprav je ta naloga vsekakor na prvem mestu, gre tudi za homogenost kolektiva, za njegovo vzra- ščanje, za njegovo človeško enotnost... To je kolektiv temeljne organizacije združenega de- la kovinarstvo ljubenskega Gradbenika. Kolektiv, ki želi čimprej premagati te težave — v kolikor jih sploh lahko tako imenujemo — in ki hoče dokazati, da je sposoben samostojnega življenja. IVAN HRIBERNIK je reakalec in v kolektivu že štiri leta: Tu sem do- mačin. Prej sem delal v Litostroju v Ljubljani. To pa je tudi pomenilo vsak dan zgodnje odhajanje od doma in pozno vračanje. Zdaj sem doma. Tu v ko- lektivu je v redu. še po- sebej od septembra lani, ko smo se preselili v no- ve prostore. Dela imam dovolj m z njim sem za- dovoljen. V prostem času popravljam hišo. TEREZIJA KOSMAČ je delavka v kolektivu dve leti: V tej sredini nas je samo pet žensk. Navzlic temu se dobro počutim, sicer pa se človek mora navaditi na vsako delo. štancam. To delo ni tež- ko. Zadovoljna sem. Sem poročena. Doma so štirje otroci. Kadar me ni, so sami. Dopust? Najbrž bo tako ko: doslej. Doma. Morda oodo le otroci šb v kolonijo k morju. To bi jim privoščila. JANEZ GUIÍA je klju- čavničar in v kolektivu šest mesecev: Doma sem iz Trbovelj in tam sem tu di delal prej V Strojnih delavnicah. Pa sem se za- radi prijatelja odločil za Ljubno. Stanujem sicer v Nazarju in se na delo vo- zim. Tu sem zadovoljen. V novo sredino sem se vživel in zaenkrat ne mi- slim, da bi od.šel kam drugâm. Tu mi je lepo. Tudi z delom To pa je vse, kar si človek želi. ALENKA SAJEVEC je delavka in v kolektivu eno leto: Doma sem v Mari- boru. Zciaj pa sem Lju- benka ra upam, da bom to tudi ostala. Delo mi je všeč m tudi ljudje. Osebni dohodki so sred- nji. Lahko bi bilo več. To- da, lahko bi bilo tudá slabše. Oelam na točkal- niku pri izdelavi rolet. Na Ljubnem imam sobo. Pa tudi kuham si sama. Mi- slim, da 'bom tudi do- pust preživela kar tu, ob Savinji. DRAGO TRIFKOVIC je v kolektivu od rovembra lani, sicer pa ključavni- čar: Prišei sem skupaj z mnogimi iz krajev občine Gračanica pri Doboju. Tu se dobro počutim in na- vzlic kratkemu času, mi tudi jezik ne dela več preglavic, če bi ostal do- ma, kdo ve, kaj bi poče- njal. Tu imam redno de- lo in v redu zaslužek. Zdaj me čaka še odhod v JLA. Po tej obveznosti še bom vrnil na Ljubno. In tako je pot vodila od enega do drugega delovne- ga mesta. V ropotu strojev je bil pogovor težji kot sicer. In vendar prijeten, iskren, pristen ... M. BOŽIČ 12. stran -- NOVI TEDNIK Št. 19 — 13. maj 197,, krajevna skupnost stranice Malo je krajevnih skupnosti v naši domovini, ki bi tako s posluhom in razumevanjem odštele moralno in finančno podporo kulturnemu življenju in razvoju. Njihovo delo se še vse preveč vrti okrog kom.unalnih problemov, vse preveč je še krajev, kjer niso urejeni kulturni domovi in vse preveč je še treba besed prepričevanja o humanističnem poslanstvu kakrš- negakoli kulturnega dogodka. Drugače pa se je zgodilo v Stranicah, ko so pred kratkim od- krili spomenik takorekoč svojemu lastnemu prizadevanju za lepše dneve in boljše odnose med ljudmi, za boljšo podobo kraja in za klenejšo besedo, ko bodo še kdaj spregovorili o kulturni akciji. Moderno skulpturo je pred novo šolo nepozabnega in velikega Črnogorca, Jugoslovana Veljka Vlahoviča postavil znani kipar Vasilije Cetkovič. Krajevna skupnost Stra- nice združuje na svojem območju tisoč krajanov, ki živijo in delajo v zasel- kih in vaseh na obeh straneh ceste proti Ma- riboru. To so večji zasel- ki ali vas^i Bukovlje, Kri- ževec in Stranice. Ljudje se le delno ukvarjajo s kmetijstvom, saj je že 290 krajanov zaposlenih v in- dustriji, ki se je v zad- njih letih v konjiška ob- čim zelo okrepila. Kulturna tradicija je v Stranicah pognala svoje korenine že pred mnogi- mi leti, m to dokazuje kulturni dom, ki so ga zgradili predvsem s pro- stovoljno zbranimi sred- stvi. žal je danes v njem obrat Kovinarja, toda vlo- go kulturnega doma je prevzela nova osnovna šo- la, ki se imenuje po ve- likem Jugoslovanu Veljku Vlahoviču. To je bila tu- di prva šola v Sloveniji, ki je povzela ime po tem revolucionarju in misle- cu. Zdaj nova šola spre- jema pod svojo streho vse prireditve, kjer se praviloma zbere najmanj po sto ljudi, kar je veli- ko za sorazmerno majhno krajevno skupnost. Načr- tujejo tudi gradnjo telo- vadnice za potrebe šole in kraja, v njej pa naj bi bil tudi gledališki oder in tako bi v celoti povrnili Stranicam prostor z ena- kovredno funkcijo kuil- tumega doma. Vsi ti skopi podatki še zdaleč ne morejo služiti kot nekakšna osebna iz. kaznica. Dokazujejo pa, da so ljudje pripravlje- ni poprijeti za delo in če že kdaj zmanjka de- narja (katera krajevna skupneost ga pa ima v izobilju?), so pripravlje- ni vsaj razmišljati o stva- reh, ki jim govore v prid razvoja. Že uvodoma sem ome- nil, da je krajevna skup- nost Stranice, ki ji pred- seduje Maks Brečko iz Bukovja med redkimi, ki skrbijo ob vseh drugih osnovnih in najbolj pere- čih nalogah komunale, tu- di za kulturni razrvoj svo- jih krajanov. To je po- trebno poudariti zaradi tega, ker je pred časom nastala spontana zamisel, da bi dokončno doobliko- vali prostor pred novo šolo, ki je posta.la nov center kulturnega življe- nja Stranic in okolice. Ta- ko je prišlo do pogovo- rov med predstavniki kra. jevne skupnosti in aka- demskim kiparjem Vasi- lijem četkovičem, ki ga v konjiški občini že do- bro poznajo, saj je bil ustanovitelj forme vive v Zreča h, njegova sodobna plastika pa stoji tudi pred Konusom. Pred šolo se je pojavila sodobna plastika, ki v svoji pojaTOOsti ponazar- ja cvet. Simbolno ime le- pote, žiahtnosti in pleme- nite oblike življenja. Pla- stika je nastala že pred leti, v sožitju betona in brona, v tako rekoč kla- sični kombinaciji dveh trdnosti, dveh obstojno- sti. Toda to je le zuna- nji občutek, to je zgolj materija, ki je služila ki- parju ćetkoviču za izgo. vorjavo sodobnega bese- dila, ki ga narekuje iska- nje v skrivnosti notranjo- sti človeka. Ali lahko naj. demo boljšo simbiozo med sodobnim šolskim poslopjem, polnim svet- lobe, arhitektonske pre- prostosti, predvsem pa polnim mladih ljudi, ki stopajo na steze življenja in med simbolom cveta, ki je njihova mladost, ki je simbol njihovega bit- ja, razvoja in prvih spo- znanj? Težko bi našli ena- ko ali celo boljšo mož- nost za ponazoritev tiste preproste resnice o iskri- vosti človeškega duha. o plemeniti vlogi izobrazbe, prosvetljevanja. Da ne bo več potrebno še kdaj uporabljati strašno in zg-uljeno frazo »delavcu in občanu približajmo kulturo«! Da ne bo več potrebno izgovarjati tega nesmisla, ki i>oveličuje približevanje, a ne pome- ni nič! Ker je v bistvu vsak sam v sebi nepo- sredni nosilec te naše, v zadnjem času, tolikokrat opevane in omenjane kul- ture. Naj zapišem čisto mi- mogrede — svet krajev- ne skupnosti je brez ka- kršnega koli dvoma in s pomočjo osnovTie or- ganizacije Zveze komuni- stov Stranice sprejel sklep o postavitvi plasti, ke pred novo šolo. Kipar ćetković je plastiko po- daril kraju, krajevna skupnost je praktično kri- la samo stroške za temelj in prevoz. To dejanje je vredno besede, kajti najvažnejše je spoznanje, da so kra- jani to monumentalno li- kovno delo sprejeli za svoje. Važno je spozna- nje, da če tudi ne bi bilo denarja, bi o tej potrebi \-saj razmišljali. Ski-b za okolje postaja iz dneva v dan očitnejša, številne sodobne plastike kiparja ćetkoviča, postav- ljene v Celju, Zrečah in Konjicah pa govore o hu- maniziranem okolju, govo. re o tem, da opozarjajo mimoidoče v vsakem tre- nutku na svojo pojaTOOst, kdaj pa kdaj ga podajo celo v razmišljanje. Ne smemo namreč pozabiti, da je vse to proces, ki se je pri nas šele začel, da je to dolga pot nenavad- nega, nevsakdanjega ko- municiranja, ko so klasič- ne oblike stopile iz zapr- tih prostorov na plan, da se srečajo in spoznajo tu- di z aoslej samo mimo- idočimi ljudmi. Cvet se ni ujel samo z novo šolo, ki z imenom Veljka Vlahoviča pona- zarja resničnost našega trenutka, saj tudi z vse- bino že uvedene celodnev- ne šole. s kulturnim ža- riščem kraja nedvoumno govori, da nima zastonj imena po sotvorcu našega samoupravnega socializ- ma. Tudi s to plastiko so v Stranicah postavili sp'O- menik tistemu delčku no- ve ustave, ki govori o pravicah delovnih ljudi do kulturnega življenja. S pom.očjo akademskega ki- parja Vasilija četkoviča so si postavili spomenik razumu, daljnovidni mi- selnosti in prebili okove malomeščanskega in po- nižnega životarjenja, ki mimo drema zgolj na upih in obzorjih, ki so nekje daleč v dal.iavi. BESEDILO IN SLIKI: DPvACtO IVIEDVED Cvet Esteuska in funkcionalna celota slovenske konjice v v konjiški občini se že več kot eno leto intenzivno pri- pravljajo na združitev osnov- nih šol. Kako poteka to združevanje, smo se pogo- varjali s Filipom Beškovni- kom, predsednikom koordi- nacijskega odbora pri Obk SZDL Slovenske Konjice za uvajanje celodnevne osno\Tie šole in povezovanje vzgojno izobraževalnih zavodov. »Pobudo za zdiaižitev os- novnih šol je dal Občinski komite ZK, pri katerem je bil imenovan koordinacijski odbor, ki aaj bi vodil akcije za združevanje šol. V decem- bru lanskega leta smo izdela- li pismena izhodišča, ki smo jih v prvi fazi obravnavali ravnatelji osno-vnih šol in se- kretarji osnovnih organizacij ZK v šolah. V tem času smo pripravili za prosvetne delavce preda- vanje o povezovanju integra- Üjskih procesov vzgojnoizo- braževalnih zavodov, ki ga je vodil Emil Roje. Mislim, da smo na ta način dobro us- merili akcijo. Izvršni svet naše občine pa je imenoval posebno komisijo, ki je bila zadolžena, da je pripravila elaborat o združitvi šol. V izliodiščih je bilo nakazano, da se združijo osnovne šole, \'2gojno varstveni zavodi, po- sebna in glasbena šola. V os- nutku elaborata je najprej opisano obstoječe stanje na- še vzgojno-izobraževalne de- javnosti, v posebnem poglav- ju so zajeti cilji izobraževa- nja, ekonomsko stanje in na- loge vzgojno izobraževalne- ga zavoda kot celote za ob- močje občine in samouprav- na organiziranost zavoda. Te-* žo elaborata nosi poglavje, z naslovom »Cilji in naloge 25druževanja«. Velik poudarek smo dali pedagoškim nalo- gam, ki bi jih moral zavod kot celota izpolnjevati. Tesno želimo povezati teorijo in prakso v prid vzgojnemu de- lu. V naši občini so v nasta- janju šolske svetovalne služ- be, ki bodo delovale pri za- vodih in bodo v veliko po- moč bazi, kjer problemi na- stajajo in kjer jih je treba reševati. Iz osnutka elabora- ta je tudi razvidno, da bi bi- li sedanji ravnatelj i šol raz- bremenjeni nekateriii opravil in bi se laže posvetili čiste- mu pedagoškemu delu terbi tako laže stali ob strani uči- teljem i'n učencem. Nekatere stvari v osnutku elaborata smo pustili namenoma odpr- te in jih bomo dopolnili po razpravi, ki bo potekala v drugi polovici maja po kolek- tivih. Računamo, da bomo z le- tom 1977 že začeli delovati kot temeljne organizacije, združene v Vzgojno-izobraže- valni zavod.« M. P. partizanska cesta v Se zaprta Partizanska cesta, ki povezuje mestni park z Lisca- mi, je na svojem srednjem dehi oziroma tam, kjer se najbolj približa Savinji, še vedno zaprla. To zaradi plazu, ki ga je sprožilo nedavno močne.i.se deževje. .Si- cer pa gre tudi sicer v tem primeru za plaz, ki veno- mer grozi, saj dela pri njegovi ureditvi niso bila sklenjena. Cesta je zdaj že dol)rlh .štirinajst dni zaprta. In tako bo še bržačs do konca maja. Kot nam je povedal inženir Janez Kozmus se sa- moupravna interesna skupnost za komunalno dejav- nost prizadeva, da bi položaj rešila čimprej. Cez pri- bližno teden dni bo izdelan projekt o sanaciji plazu. Primer ni enostaven, še zlasti, ker lahko še vedno pride do rušenja zemlje in kamenja. Kajti tudi nedav- ni plaz, ki se .je vsul na cesto, je sprožil nove mož- nosti za padanje kamenja in zemlje. Zato tudi geologi ne dovolijo, da bi cesto odprli. Lahko bi pri.šlo do nesreče. Odgovorno.sti zanjo pa ne more nihče prevzeti. Računajo, da bodo na tem plazu opravili v.saj mi- nimalna vzdrževalna dela do okoli začetka junija, sicer pa bo projekt sam nakazal, kako in kaj. V Celju pa se ukvarjajo še z enim zemeljsliim plazom. To .je na cesti na Stari grad, takoj za ovin- kom, ko .se konču.je asfaltni del cestišča. Stroški za .sanacijo tega plazu bi bili veliki, zato bo interesna skupnost zagotovila le njegovo redno \-zdrževanje in, tako tudi normalno uporabo ceste. Kak.šnih večjih del na tem območju pa trenutno ni moč pričakovati. ^t. 19 — 13. maj 1976 NOVI TEDNIK — stran 13 ^ETIJSTVO j(daj naj kmet dobi denar I prodano mleko, živino, les druge pridelke? Po zakonu zavarovanju plačil, ki je i¿el veljati v aprilu, so vse tovne organizacije, tudi jietijske zadruge^ obrati za Imperaci j o in gozdna gospo, ifstva, dolžna plačati račune ¿oločenem roku le uporab- Uom družbenih sredstev, ne tudi zasebnikom, med ka- ^ so všteti kooperanti. Ali do kmetje torej dobili pla- 0 za prodane pridelke šele pat, ko bo ostalo kaj de- rja po poravnavi vseh dru- , obveiznosti? Denarja nam- ; skoraj nikoli ni dovolj. Ob površni oceni tega zako. 1 se zdi, da so prodajalci letijskih pridelkov hudo postavljeni, oziroma da so pripravi zakona pozabili njih. Pa ni tako. Hitreje I le treba uresničevati tudi uge zakone in krepiti samo. upravljanje kmetov pri kme- tijskih in gozdnogospodarsk h organizacijah. Organizacije, ki prevzema- jo od kmetov živino, kmetij- ske pridelke in les, so dru- žabne. Klavnice, trgovina in druge delovne organizacije jim morajo plačati prevzeto blago v določenem roku, kot drugim delovnim organizaci jam. v zadrugi je potem od visno le še od notranje orga. nizacije^ ali bodo denar takoj dobili ' kmetje ali ga bodo prej porabili še za kaj druge- ga. Po zakonu o zavarovanju plačil je najprej res treba poravnati vsa .dospela plačila drugim delovnim organizaci- jam, kmetje pa naj bi poča- kali. V zadrugi, kjer sta ko. operacija in lastna proizvod- nja povezani, ker nima teme- ljnih organizacij oziroma te meljnih zadružnih enot, je la- hko veliko takih računov, ki imajo prednost pred plačili kmetom. Kjer imajo koope- ranti svoje enote, pa plačila za živino, mleko, kmetijske pridelke in drugo lahko pri- hajajo na njen račun, če do,- bro gospodari in nima veza- nih veliko sredstev v repro- dukcijskem materialu, ki ga prodaja v svojih trgovinah, lahko sprejeti denar takoj iz- plačuje kmetom. Tako kmetje pravzaprav ш- so zapostavljeni, le ustrezno naj bi se organizirali, kar jim omogoča zakon o združeva- nju. Verjetno bodo spet oži- vele razprave, ali naj bodo tudi tiste zadruge, ki imajo precej lastne proizvodnje, brez temeljnih enot ali naj bo kooperacija kmetov pose- bna temeljna enota. Zakon o zavarovanju plačil uporabni- kom družbenih sredstev ne omenja plačil odkupljenih kmetijskih pridelkov posebej verjetno zaradi tega, ker naj bi odkupovale organizacije kmetov. Njihova dejavnost naj bi bila bolj posredniška kot trgovska in bi zato tudi denar, ki bi ga dobile od prevzemnikov blaga, morale takoj posredovati prodajal, cem, kmetom. Obrati za ko- operacijo se tako urejajo. Podobno naj bi bilo pri go- zdnogospodarskih organizaci- jah. Če imajo zasebni lastniki gozdov svojo temeljno orga- nizacijo, mora ta dobiti pla- čilo za les od prevzemnika v določenem roku. Ker nima drugih dejavnosti, za katera bi potrebovala večja sred- stva, lahko dobljen denar ta- koj izplača kmetom, ki so prodali les. '?o zakonu o go- zdovih bi zasebni lastniki go- zdov morali biti organizirani tako. JOŽE PETEK OBiSK PRI !VANU ČETINI s kmečkimi grčami se Je vedno prijetno pogo- varjati. še posebej, če so to napredni kmetje. Tudi pogovor z Ivanom Ceti- no in njegovim sinom Brankom je bil zato nad- vse prijeten. Pravzaprav smo hoteli izvedeti kaj več o tem, koliko škode je prineslo letošnje nesta- novitno vreme, pa se je pogovor kaj kmalu zasu- kal na kmetovanje in tr- do življenje kmetov. »Brez dela na kmetiji sploh ne bi mogel živeti,« pripoveduje Ivan četina. »Zemljo imam rad in tu- di sinove sem vzgajal v tej ljubezni, čeprav je treba trdo delati in četu- di smo tako hudo odvis- ni od vremena, bi dela na kmetiji ne zamenjal za nič na svetu. Tu tako lepo oživljam sadove svo- jega dela. Vsak dan so ob meni, z menoj . . .« Da, tudi otroci imajo zemljo radi, še posebej Branko, najmlajši, ki mu počasi že prepuščam vajeti. Do- ber kmet je. Tudi srednjo kmetijsko šolo je končal,« s ponosom govori Ivan Četina. Dvajsetletni Branko pa za njim povzema: »Saj de- lo na kmetiji ni tako tež- ko, če imaš zemljo rad. Seveda pa si deJa brez kmetijske mehanizacije danes ne moremo več predstavljati. Pri nas kmetujemo sodobno. Po- vezali smo se s še dvema kmetijama in skupaj na- bavili že skoraj vse po- trebne sodobne stroje in pripomočke, od traktorja s priključki, do obiralne- ga stroja za hmelj. Tega. imamo še vedno najrajši. Sicer pa je tako z večino kmetov v Savinjski doli- ni.« In ko smo v pogovoru končno le prišli do mu- hastega vremena, je Ivan Četina zaskrbljeno pogle- dal skozi okno in pove- dal, da vsaj zaenkrat še ni prehudo, saj pred krat- kim padli sneg ni nare- dil občutnejše škode, le v sadovnjaku je je nekaj. Bolj se boji toče, ki je prava šiba božja za vse kmetovalce. »Pa nas ni preveč strah,« pripoveduje Ivan Četina. »Tudi doslej nam aa naših desetih hektarih ni šlo slabo in verjame- mo, da bo tako tudi le- tos.« EDI MASNEC Ivan Čeiina ima v svojem sinu Branku dobrega na- slednika. Posluh ima za zemljo, voljo in znanje tudi, pa še tega se zaveda, da Je tudi pri kmetijstvu treba v korak s časom. ŠENTJUR: POSOJILO v šentjurski občini zatrjujejo, da je vpis za posojilo za modernizacijo slovenskih cest nujen in da je skrajni čas, da se modernizacija prične. Kljub neugodnemu go- spodarskemu položaju v občini in kljub velikim občinskim obremenitvam, vpis za ceste zelo podpirajo, čeprav bo to za občane odgovorna obremenitev. V občini so solidno vključeni v program moderniza- cije, zlasti regionalnih cest ter so v konkretnih akcijah za vpis posojila že tako daleč, da so na zadnji seji skup- ščine imenovali štab, ki je osnoval program pristopa k široki aktivizaciji zaposlenih občanov v delovnih organi- zacijah in tistih, ki živijo v krajevnih skupnostih. V nasled- njem tednu pričenjajo s široko obravnavo vseh dejavnosti v tozdih, krajevnih skupnostih, kjer oblikujejo štabe za vpis posojila upokojencev in kmečkih proizvajalcev, obrt- nikov. Težišče nalog bodo opravili v tem mesecu, s prvim junijem pa bodo vpisali najvišji možni vpis. Za občane šentjurske občine to ne bo lahko, ker jih bremeni samo- prispevek za krajevne ceste in vodovode, vendar prizadev- nost zato ne bo nič manjša. Z. S. GRIŽE: KVIZ O NOB Minulo nedeljo je občinska konferenca ZSMS Žalec pripravila v Grižah občinski kviz o poznavanju zgodovine NOE. Tekmovanje so pripravili v sodelovanju s komisijo za SLO in družbeno samozaščito. Kviza se je udeležilo osem ekip iz osnovnih šol v občini. Vsi tekmovalci so do- kazali, da zelo dobro poznajo zgodovino NOB, še zlasti pa zgodovino NOB v Sloveniji in vlogo Osvobodilne fronte. Najboljše znanje pa so pokazale ekipe osnovnih šol Žalec, Petrovče, Prebold in Vransko, ki so zbrale vse mož- ne točke. Vse udeležence tega tekmovanja, kot tudi udeležence tekmovanja klubov OZN, ki je bilo pred dnevi, bodo po- peljali na spominski izlet v Begunje, Urh pri Ljubljani in Gramozno jamo. B. S. CELJSKI PIONIRJI V LESIČNEM v soboto je prek štiri- deset pionirjev iz odreda Ivana Kovačiča-Efenke pbiskalo svoje vrstnike iz bdreda Tončke čečeve v Lesičnem. Sodelovanje med obema pionirskima odredoma se je začelo le- tos v okviru Jugoslovan- skih pionirskih iger. Pio- nirji so si najprej dopi- sovali, da bi se že pred- hodno spoznali in da bi spoznali kraje, iz katerih 50. Nato pa so se dogovo- rili za srečanje. , Na šoli Ivana Kovači- :a-Efenke so izvolili po iva delegata vsake raz. redne skupnosti od tret- jega do sedmega razreda, äa jih je bilo za poln av- tobus. Srečanje je bilo zelo prijetno in tovariško in :as cd desetih dopoldne do štirih popoldne je vse )rehdtro minil. Najprej !o eni in drugi pokazali cratek kulturni program ölklore, recitacij in glas- be, nato pa so se začela športna srečanja, ki so potekala v premoči doma- činov. Po kosilu, ki ga je prl- )ravila šolska kuhinja v jesičnem za vse udeležen- ie srečanja, so odšli pio- lirji najprej na obisk k Ivema sodobnima kmeti- ama. kjer so si ogledali )redvsem mehanizacijo in lodobne hleve. Kmeta sta ¡ih seznanila s kmečkim ielom in tudi z zgodovi- 10 teh med vojno požga- ttih krajev. Celjski pionirji so si v ipremstvu gostiteljev ogle- lali še razne znamenito- !ti svojega okoliša, tako spomenike NOB, spome- lik Gubčevi vojski, pran- ter in staro naselje Pil- 'tanj. S svojimi vrstniki ö navezali mnoga prija- ftljstva, Izmenjali so si lešteto naslovov in se do- 'ovorili, da se bodo sre- bali tudi v Celju. JOŽE LIPNIK MOZIRJE KOZE V ZEMUO? Kmetijska proizvodnja, predvsem pa živinoreja in mlekarstvo je za mozirsko občino še kako pomembna. Zato je potrebno nenehno zboljševati pogoje gospodar- jenja in zagotoviti neoporeč. no proizvodnjo, ker so dru- gače proizvajalci oškodovani, je bilo ugotovljeno na nedav- ni seji izvršnega sveta, ko je le-ta med drugim sprejel po- ročilo veterinarskega inšpek- torja, ki bo obravnavano tu- di na seji občinske skupšči- ne. Kmetijsko gospodarstvo pestita dva osrednja proble- ma, čeprav je za njihovo od- pravo že bilo precej nareje- nega. Tako, kot so lahko za- dovoljni z zdravstvenim sta- njem živine, saj je tretja splošna tuberkulinizacija op- ravljena na 6425 govedih pri 1464 gospodarstvih pokazala, da tuberkuloze živine prak- tično ni (le 1%), pa IS^'o proizvedenega mleka ni ne- oporečno. Kmetijstvo v obči- ni proda na trgu letno preko 5 milijonov litrov mleka, od tega pa kar milijon litrov ni regresiranega, ker ne ustre- za predpisanim pogojem gle- de čistosti. ?ri tem mlečni proizvajalci zgubljajo pre- cejšnji sredstva, ker je od- kupna cena mleka nižja. Pre- ko raznih oblik izobraževa- nja si kmetje sicer pridobi- vajo znanje in ravnanje v prometu z mlekom, vendar se kvaliteta mleka bistveno še ne spreminja na bolje. Zdaj bo prišlo tudi do po- ostrenih zakonskih pogojev glede higiene hlevov blagov- nih proizvajalcev. Akcija te- če letos že v tej smeri, da se uredi higiensko stanje hle- vov precejšnjega števila pro- izvajalcev. V ta namen na- meravajo letos vložiti 12 mi- lijonov dinarjev. Seveda pa same materialne naložbe ne bodo zadovoljile zaostrenih pogojev, če hkrati ne bo stor- jen bistven napredek v spre- membi tehnologije, predvsem z zagotovitvijo primerne hi- gienske kvalitete. Veterinarska služba uga tavlja, da se je v lanskem letu spet povečalo šte-'.i'o črnih zakolov živine. Na pod- lagi oddanih kož jih je bilo 1245, ocenjujejo pa to števi- lo na več. Iz dveh ozirov namreč kmetje ne oddajajo kož živine. Odkupna cena kože je, kot zatrjujejo pozna- valci za tri do štirikrat niž- ja kot tista iz uvoza. Če pa je kožo potrebno pregledati v laboratoriju zaradi suma na nalezljivo bolezen, potem se izkupiček še zmanjša. Za- to se kmetje izogibajo od- dajati kože, raje jih zakoplje- jo v zemljo. S tem pa si prihranijo tudi kako nevšeč. nost, ne pomislijo pa na zdravje ljudi, ki uživajo sa- nitarno nekontrolirano me- so. Seveda pa samo s pozivi na družbeno odgovornost kaj prida ne bomo dosegli. Loti- ti se bo treba ekonomskih ukrepov in, če lahko za uvo- žene kože dajemo štirikrat več' bi vsaj pol toliko dajali tudi za kože domače živine. Do kakšnega nesmisla nas pripelje ta neurejen odnos pove tudi zapažanje, da med oddanimi kožami sploh ni ovčjih kož, čeprav se ve, da jih v Zg. Savinjski dolini koljejo. Resda ne toliko kot pred vojno, ko so z njimi sloveli, pa vendar. S temi problemi se bi srečala v pri- hodnjih dneh občinska skup- ščina ko bo razpravljala o poročilu veterinarskega in- špektorja in slej ko prej sa- ma vseh problemov ne bo mogla rešiti, opozoriti pa bo morala nanje tudi širšo dru- žbeno politično skupnost, da bi vsaka v svoji pristojnosti ukrenili kaj, da živinskih kož ne bomo zakopavali, na- mesto njih pa dražje uvažali. AVTOPREVOZ ŠEMPETER: NOVA PRIDOBITEV Praznik dela je pred dnevi s svojim velikim delovnim uspehom počastilo tudi podjetje Avtoprevoz iz Šempetra. V Latkovi vasi sc svečano odjMi nove avtomehaničnc delavnico in parkirne prostore zo 7b svojih tovornih vozil. V slavnostnem govoru je predsednik delav- skega sveta tega kolektiva Franc Fermetin govoril c velikem pomenu tega objekta za pod- jetje, ki bc tako lahko vsa nujna vzdrževalna dela na svojem avtoparku opravljalo samo, s tem pn bodo privarčevali veliko denarja. Objekt je kolektiv stal nad 400 starih milijonov. Otvoritve nove avtomehanične delavnice in parkirnih prostorov so se med drugimi gosti udeležili tudi predsednik izvršnega sveta žalske občinske skupščine Jože Jan, sekretar ob- činskega komiteja 7Ж Franc Jelen in predsednik občinskega sindikalnega sveta Veno Satler. T. TAVČAR 14. stran — NOVI TEDNIK Št. 19 — 13. mai ij 5 z današnjim zapisom zakljiičujemo poročaiije o tistem, kar smo v nekaj dneh videh pred dobrim mesecem po različnih vo- jaških šolah in akademi- jah v Jugoslaviji. Tako smo že spregovorili o Srednji 'iOjaški šoh KOV v Sarajevu, Letalski teh- nični vojaški šoli v Raj- lovcu. Intendantski sred- nji vojaški šoli v Saraje- vu, Letalski vojaški gim- naziji '»Maršal Tito« v Mostarju in letalski voja- ški akademiji v Zadru, danes pa bomo še o Mor- nariški tehnični srednji vojaški šoli in Mornariš- ki vojaški akademiji v Splitu. V prist-anišču Lora v Splitu je za navadnega opazovalca vse tako, kot v skoraj navadnih prista- niščih. Veliko je ladij in vsega ostalega, samo do stop je nekoliko, težji. Te žji za tiste, ki bi radi vso tisto »mašinerijo«, ki razbija morske valove, vi- deli. Vsepovsod je pač potreben red in v Lori še toliko bolj. Sploh pa ob tem ni toliko važno tisto ogromno železje, ki pluje po naših vodah, ve- liko bolj je pomemben človek, ki s tem železjem upravlja. Za to pa je po trebno veliko aianja, ki ga lahko таак mlad (spo- soben) človek dobi v zad- njih omenjenih šolah — Mornariški tehnični sred- nji vojaški šoli in Morna riški vojaški akademiji v Splitu. Tam smo srečali tudi dva »naša« človeka: Bojana Koštomaja iz Ce Ija in Josipa Križniča iz Dobrne. Bojan obiskuje tretji letnik akademije, Josip pa prvega. Bojan: »Že od nekdaj me je zanimalo morje in vse tisto, kar se na njem dogaja. Prijavil sem sena razpis, oil sprejet in zdaj sem tu.« Josip: »Do morja sem vedno čutil neko posebno spoštovanje in v meni je zavrelo, da bi ga krotil. Izbral sem ta poklic in upam, da bom v njem dO' segel tisto, kar si želim, že od malega.« Oba sta kontinentalca. Flote v Celju ni, razen 'ne kaj čolničev na Savinji in zdaj na šmartinskem je zeru. Samo to ni niti naj- manj podobno tistemu pravemu križarjenju íK) gladini velike luže. Kako sta potem preži- vela morski krst? Bojan: »Odlično, ni bilo nobenih problemov. Kdor ima voljo do tega, ta zdr- ži. Drugače pa bolje, da ne prideš. To je poseben, lep svet, sicer res neva- ren, vendar nevarno je tudi to, če hodiš po ploč- niku in ti zdrsne na olup- ku banane .. .« Josip: »Z Dobrne do morja? Tudi na Dobmi imamo vodo in kaj je morje di-ugega? Vsak, ki pride sem, kmalu uvidi, da vožnja po morju ni nič drugega, kot vožnja po cesti. Odgovornost pokli- ca, ki ga bom opravljal? Vsekakor zahtevna, ven- dar vse se zmore. Po- goji so (jdlični in mislim, da ni nobenih ovir, da se tudi drugi ne bi odločili za to. Veste, morje ni no- ben bau-bau, to je tudi lahko kaj drugega.« Potem sem spraševal dalje . . Bojan: »Res je, do od- ločitve za ta študij sem razmišljal tudi o dru- gem, recimo v gimnaziji v Celju. Kam? To je bilo takrat najhujše vprašanje, na katerega ponavadi ni- si dobil pravega odgovora. Najprej sem (pove nekoli- ko sramželjivo — op. p.) hotel na likovno, potem pa je le prevladalo morje In resnično mi ni žal.« Zdaj kaj slikaš morje? Seveda, v prostem času? Bojan: »Hm, slikam . .. Ja, takole v glavi. Tam so najlepše slike. Ko bi člo- vek to i¿hko prenesel n» platno . . .« In ker si takorekoč že stari morski maček, kaj predlagaš za tiste, ki jim pride med vožnjo po mor ju do slabosti? Bojan: »Skorjo suhega kruha in sir.« Zagotovo ne bodo рк) tem brunali? Bojan: »Zagotovo«. Bojaîii in Josip ter se- veda vsi ostali fantje, ki so se takrat zbrali okoli nas, ki smo jih prišli obi- skati, so blesteli v modrih uniformah. Delovali so svečano, kot se za ta rod. vojske spodobi. Vestni so in v najmodernejše opre- mi j enüi kabúietih si na birajo znanje za zahtevno opravljanje svojega kas- nejšega poklica. Njihova pisarna bo ena izmed kabin določene ladje. Se veda vojne! Pa to jih nič ne moti, kajti kot smo že rekli, vsak poklic zahte va polno angažiranega človeka, morda njihov še nekoliko bolj, kot ostali. In to je tudi dobro Ko sem jih ob koncu pobaral, kako pa je z de kleti. Se je starejši Bojan (z Josipom sta edina iz celjskega območja v tej akademiji!) nekoliko za- držano nasmehnil, potem pa izustil: »Saj sem jo imel do- ma, pa me je zapustila. Zdaj imam Splitčanko!« To je povedal s takšnim ponosom in žarom, kot se za pravega človeka 'na ne. ki vojni ladji spodobi. Od- ločno! Josip se šele pri- vaja na tem podroi^, pa je zato samo nekoliko rdečkasto požmrknil v 21a. Verjerno upravičeno! Zapis »Med carji mor .Sikih gladin« končajmo ne- kako tako: »Res je, da je vse sku paj naporno, vendar če se nekdo s srcem odloči za to, mu ni nikoli žal Pogoji so odlični, to pa je tudi pogoj za vse osta- lo. Bojan in Josip sta ob slovesu izrekla samo dvo je: »Pozdravite vse naji- ne domače in prijatelje, želiva pa si, da bi nas bi- lo v priliodnje tu več iz celjske regije.« Tudi mi upamo, da bo mo kontinentalci dobili še več pravih, pogumnih car- jev prostranih morskih gladin TONE VRAB1> RAC MURh »Mladenič je ranjen na prsih,« je dejal vitez Ahac. Miriam je prinesla kristalen kozarec starega vina^ go- spa Judita pa je odhitela domov po zdravila. Omar je bil nekoliko nepotrpežljiv . Molčali so vsi. Bliskalo se je red- keje. Kmalu se je vrnila zdravnica. Omar je plašno po- gledal naokoli. »Ostani pri meni, dobra deklica,« je prosil Smulovo hčer. »Ostanita tukaj ti in gospa. Drugi naj gredo ven, prosim!« ženski sta se sklonih m se iznenađeni spogledali, še bolj pa sta osupli, ko sta razgalili obleko. »Dekle!« sta vzkliknili začudeni. Na prsnici je rdela majhna rana. Zadišalo je po šganein vinu in mazilu. Ko sta opravili vse potrebno, sta obleko zapeli. »Rana je neznatna,« je poročala zdravnica onim v drugi sobi. »Obleka, verižica in kost, prsnica, so ustavile jmščico. Rana torej ne utegne mnogo škodovati, pač pa trpljenje in razburjenje. Ali zdaj se boste gotovo čudili! Kaj vam povem? Poslušajte! V oni sobi ne počiva ranjen mladenič, ampak ranjeno lepo dekle!« »Dekle?« so ponai4jali vsi in se spogledovali začudeni drug drugega. Vsi so hiteli po prstih v drugo sobo. Zunaj je viharil veter. Tuja mladenka je slonela mirno na blazinah. Glava ji je počivala na gostih dolgih laseh kakor na zlatem vzglav- ju. Miriam ji je sklenila roke nad rahlo dvigajočimi se nedri Od zavese je odsevala skrivnostna luč na njen čisti bledi obraz. Marko je stal kakor ukopan in gledal, gledal. »Deklica!« je potrdil vitez Ahac potihoma, motreč než- nega janičarja, še vedno opasaiiega z malo damaščanko. »Saj se mi je takoj spočetka zdelo nekaj takega.« Mlada tujka se je zopet osvestila in tako opazila obču- dujoče poglede. Plaho je povesila oči in zardela. Prijela je roko šmulove hčerke, ki je stala poleg nje. Deklici sta se posestrili, ne da bi bili črhnili besedico. »Ali ti je kaj bolje?« vpraša gospa Judita. »Malo bolje. Hvala vam, hvala!« »Kako pa ti je ime?« »Omar,« odgovori zanjo vitez Ahac. »Toda Omar je arabsko moško im-e. Omar je bil hraber velikan; preroka Moham.eda prijatelj, pobožen, kreposten, strog, radodaren knez, je ustanovil državo kalifov in uvedel novo vero izza Mohamedovega bega is Meke v Medino.« »Sprva mi ni bilo tako ime. Ko sem bila majhna, so me vzeli cigani iz gradu in me imenovali Omarja.« Tedaj premakne neznanka roke. šmulovo oko takoj zapazi zlatnino na njenih prsih. Z rokami in brado pokaže tjakaj in se muza: »Jaj, kako lepa verižica, jaj kako lep križ in kamen! Kakor resnično bi rad živel zadovoljen in zdrav najmanj še sto let, tako resnično bi rad kupil dragotino in plačal takoj po naj- višji ceni z dobrimi benečanskimi cekini.« »Ne bodi no tak onetečen in in molči nam vsaj zdaj o kupčiji, lakomnost čifutska!« ga osorno zavrne vitez Ahac, hlastno pristopi k neznanemu dekletu in ogleduje verižico. ! »Škoda, škoda^ da je križec odkrhan, au!« obžaluje Šmul. »To je od tuške puščice.« de vitez Ahac in mrmra: »Križec s smaragdom ... grofovska krona . .. črka B ... Blagaj . . . Drago dete, kdo ti je dal verižico s križcem?« »Moja . . .« Ihtenje ji vzame glas. »Pomiri se, ljuba moja, in odgovori mi! Kdo ti je to podaril?« »Mamica. Nobenega drugega spominka nimam od do- ma, nego samo tole in — in pesem o grlici.« Vitez Ahac pogleda navzoče in čudno se mu trese glas. Ico jim veli: »Prosim, pojdite vsi ven! Ostani samo ti. Marko!« Ko odidejo, vitez Ahac še enkrat pogleda križ in črko ter jeclja v neizmernem veselju: »Moj bog... ali je mo- goče? Kdo bi... Kako... Ali je res? Ali se mi le sanja?« Marko in tuja deklica ga gledata vsa zavzeta. »Kaj pa je vendar?« vpraša baron Gradnikar, I videl viteza Ahaca*še nikdar tako ganjenega in ga \ nikdar slišal govorečega tako mehko in ljubo. »Marko!« vzklikne vitez Ahac, rahlo potegne r^iU barona k dekletu in zašepeta: »Naša Alijana!« Dober mesec pozneje, vročega julijskega popoldni sedela osemnajstletna kontesa Alijana in baron M Gradnikar v razkošno opremljeni prvonadstropni sobi gajevega gradu in šahirala z navideznim zanimanjerr. šele ko je popolnoma okrevala, je vitez Ahac iz . Ijane obvestil grofa Ladislava. Pred dvema dnevoma vrnila z njim, Markom in močnim spremstvom na rc grad pri Vinici in nestrpno čakala prihoda staršev iz vonije. Udobno novo življenje ji je ublažilo in unežUo nalašč privajefio fantovsko negricoznost v hoji in i nju. Krasna modrina njenih sanjavih oči se je pogU umilila, tajinstveno potemnela. Temen ji je kitil i preprostih, temnordečih zvočnic. Dolgi zlatorumeni so ji bleščali na višnjevobarzunasti obleki, odličeni s kimi srebrnimi vezeninami. Bujno so ji zorela nedi ustna. Sveži obraz ji je bil radosten, jasen. Le včasi je osenčilo otožnosladko koprnenje. Docela novemu življenju se je privadila tako k in tako zlahka, da se je čudila sama sebi. Deset dolgi je morala skrivati svojo nevarno tajnost. Skoraj osan jo je popolnoma novo čustvo velike sreče, ko je s odložili pretežko breme. Globoko ganjena je čutila k veselje do življenja. Bridka, strašna preteklost se zdela od dne do dne bolj tuja; zdela se ji je kakor 9" divje sanje. Sprva je bila v zadregi, kadar je opazil jo gledajo Ljubljančanke s tako nadležno, brezobzirn dovednostjo, da šepetajo in'ugibajo o njej, ki jo je vaio nekaj velezanimivega, kakor vonj daljnih jut dežel. Vitez Ahac jo je imenoval hčerko svoje sest' se rad postavljal z njo. Polagoma se je privadila i stim obrazom in ni več zardevala. ^t. 19 — 13. maj 1976 NOVI TEDNIK — stran 15 alpinistični kotiček NOVA „PRVOMAJSKA" SMER če strnemo rezultate v prazničnih dneh, dobimo pestro sliko dela celjskih alpinistov, ki so plezali težke smeri v stenah Pa- klenice, nad Okrešljem in Kamniško Bistrico. Za praznik OF je deset članov in pripravnikov v slabem vremenu taborilo pod steno čuka v Pakle- nicd, kjer so ponovili v štirih dneh 40 smeri od III. do VI. stopnje in »po- tegnil:« tudi prvenstveno »Celjsko« v deviškem ste- bru čuka. Tečajniki so vadili na Okrešlju in pri- stopili skozá Turski žleb na Rinke. Za 1. maj so bile stene na novo pobeljene, kljub temu se je zbralo na Okrešlju 12 članov in pri- pravnikov ter tečajnikov letošnje plezalne šole. Pod vodstvom člana so pristopili skozi Turski žleb na Tursko goro, Rin- ke in Križ, naslednji dan pa še na Savinjsko sedlo in Koroške BaiJe. Priprav- nika Bergant in Krašovec sta ponovila Dušanov ste- ber v Maii Rinki, čanžek m Bergant pa izpeljala novo smer v zahodnem delu južne stene Mrzle gore, ki sta jo imenovala »Prvomajska«. Smer po- teka po stebru, ki pripe- lje naravnost na vrh. Vi- šina smeri 700 m, čas ple- zanja 7 ur, težave III— IV-h. Plezanje je povečini prosto s krajšimi tehnič- nimi odstavki. Idealna no- va smer za spomladanski in jesenski čas. Na dan zmage, 9. maja, so plezali člani v Koglu in Vežici. Knez in Zupan sta ponovila Kamniško smer, Gračner in Mesa- rec pa Rumeno zajedo v Koglu. čanžek in Palir sta plezala v steni Veži- ce pod Korošico in pono- vila Hunikinovo ter smer Srakar, češnovar. Vse po- novitve so V. in VI. te- žavnostne stopnje. Plezalna sezona se je za Celjane začela ostro in že na začetku v smereh najvišje stopnje. Tudi te- čajniki pridno sodelujejo in bodo po vsakoteden- skih uvodnih vežbah v kratkem doživeli plezal- ski krst v lažjih smereh nad Okreš^ljem. V četrtek odpade teore- tični del plezalne šole, ker bodo v Grmadi vežbe v tehničnem plezanju. — Trenutno deluje v AO Ce- lje 13 članov, 11 priprav- nikov in 10 tečajnikov. S tem je odsek številčno najmočnejši v zadnjih de- setih letih. Grda račka Pismo, ki vam ga pi- šem, je dolgo, vendar vas prœim, da ga preberete do konca. Končala sem srednjo šolo, se zaposlila in poro. čila. Imam nekaj let sta- ro punčko in sem stara nekaj nad dvajset let. To je na kratko vse, toda moja zgodba je vse bolj dolga in zapletena. Moj problem je v tem, da sem grda, zelo grda. To ni misel pubertetnice, tem- več mlade žene, a močno preizkušene. Nikar mi ne recite, da lepota ni po membna v življenju. Obe veva, da to ni res. že v osnovni šoli so fantje dvorili lepim sošol- kam, jim pomagali pri nalogah in se z njimi za- bavali na izletih. V vsem času šolanja nisem imela nobenega prijatelja. Rek. li boste, takrat si bila Še premlada. Toda jaz takrat nisem želela fanta za v posteljo, ker sem mislila na fanta, ki bi me peljal v gledališče ali kino. Tudi mama mi je velikokrat metala pred nc^e dekleta, ki so še imele fante. Rekla mi je, da bom ostala sama, ker sem mrka in se ne znam smejati. To mi je več- krat ponavljala. S starši sem hodila tudi na vese- lice, toda tudi tam sem večinoma sedela. Ko sem končala šolo, sem prosila za zaposlitev v manjšem podjetju. Ob- ljubili so mi, a čez dva meseca je bila na obljub. Ijenem mestu moja so- šolka, ki je bila lepša in prikupna. Imela pa je samo dva letnika šole, ker so jo izključili zara- di ponočnjaštva. V pod- jetju mi je prileten se- kretar odgovoril, da jim ona bolj ustreza. Kaj pra. vite na to? Nisem ne hu- dobna ne objestna, tiha sem, a ne napredujem. Ko sem sîX)znala moža, sem bila zelo srečna. Re- kel je, da me ljubi, da sem mu všeč in lahko si mislite, kaj so meni te besede pomenile. Kmalu sem postala vsa njegova. Ne obsojajte me. Kaj vi veste o dekletu, ki jo do tedaj še nihče ni povabil v kino in ji rekel, da jo ima rad? Ni ga bilo iti sram z menoj v kavarno, peljal me je celo k mami in nie predstavil prijate- ljem. Mene, zavrženo gr- dobo. Njegova mama je sicer skomignila z rame. ni in rekla, da bi bila lahko lepša. Toda vse to še ni skalilo moje teda, nje sreče. Zanosila sem in se po- ročila. Takrat pa se je začel pekel. Mož je če- dalje bolj izostajal od do- ma in na svoja lastna ušesa sem slišala, kako je njegova mama rekla, da mož, ki ima grdo že. no, ne more biti doma. Mora si najti tolažbe pri lepih dekîetih. Vedno se tudi danes in iz dneva v dan bolj ozira na cesti za drugimi, jih ogovarja in moje prisotnosti sploh noče opaziti. Moževa ma- ti pa mi stalno očita ne- simpatičnost. Zelo se sme- ji, ker mi je hči podobna ter hvali pamet ostalih sinov, ki niso bili tako nori, da bi pobrali naj- gršo babnico na svetu. Solze mi tečejo in raz^ bija mi v glavi. Bojim se, da bo spričo takšnega ravnanja prišel dan, ko se ne bom imela več v oblasti in bom nekaj sto. rila, pri tem pa me je strah za hčerkico. Kaj naj storim, če me bo ne- kega dne vprašala, zakaj nobena sošolka noče se- deti pri njej, kar se je dogajalo tudi meni? Mo- ja mama se je obrnila stran in zajokala. Naj tudi jaz tako storim ali naj udarim ljudi okoli sebe, ki me žalijo in po- nižujejo? Najraje pa bi umrla. MARICA DR.\r.A >I.\RICA. Ivoje pismo me je pretres- lo, verjetno pa bo tudi v.sa- kcga, ki ga bo prebral. Nih- če, ki ga bo prebral ne bo mogel mimo občutka, da lahko ljudje delamo drugim ljudem veliko krivico. Pri- pombe o telesnih napakah pa so tiste vrste, da najbolj za- bolijo. Človeka ne ubija sa- mo strup, ampak tudi na- vadna beseda. Velikokrat pa ni potrebna niti beseda, ker je že kretnja dovolj, zla-sti & je namenjena človeku, ki mu je tako kot tebi življe- nje vsililo pečat manjvredno-' sti. Zanimivo in čudno je. da smo za telesne napake vsi ге1о občutljivi, čeprav vemo da za nje nismo krivi. Vsi ljudje, ki so prilili v tvoje življenje toliko pelina, najbrž ne bodo nikoli obču- tili krivde za svoja dejanja. Lahko je biti prijazen z le- pim dekletom čeprav tudi vemo, da je tak,šen pojem lahko zelo sprejemljiv. Večji del težav, ki ti gre- nijo življenje, res ni odvi- sen od tebe. Ti nočeš spre- meniti svojega obraza, ne moreš prepričati svojih pred- postavl,jenih pri delu, da le- pota ni vse, ampak je več vredna tvoja delovna .sposob- nost. Niti opazk svo.je tašče ne moreš preprečiti, niti mi- moidočih. Bojim pa se, da si prepad, ki so ga ustvarili drugi, poglobila še sama, na- mesto, da bi ga skušala pre- mostiti. Vzrok temu pa je tvoja manjvrednost in zagre- njenost. Ce si iskrena s se- boj, mar nisi vedno mislila samo na to. da si grda in da ti ljud.je zaradi tega de- lajo krivico. Drugi se ni.so zanimali zate. pa si se ti za druge? Tvoja mati te je sla- bo pripravila za življenje, ko je nad tvojo grdobo jokala, namesto, da bi ti dajala po- guma in te naučila, kako moraš postati simpatična. Za- to svoje hčerke ne vzgajaj na ta način. Kje pa .je tudi zapisano, da je hčerka ravno takšna kot ti? Trdim sploh, da na svetu ni grdih ljudi, ker morebitne telesne okvare lahko nadomestijo s simpati- jo veselost jo in samokritič- nostjo. Še nekaj t)est'd o obnaša- nju tvojega moža. Se ti ne '.di. da je to kar ti očita, samo opravičilo, da si lahko privošči maio več svobode? Nekoč si mu bila dovolj pri- vlačna in zanj tudi lepa, je mar zdaj spremenil svoj okus? Naveličal se te je, pa bi se iudi lepe in očarljive ženske. Se mar dandanes ločujejo samo grdi pari? Ozri se oko- li sebe in opazila boš, da ni tako, NAT.ASA Stasa Gorenšek Dekliški stil Moda dekliških oblek bo razveselila povsem mlada, nežna dekleta, ki imajo rade nekoliko romantičen, otro- čki način oblačenja. Kajti prav takšen način oblače- nja priporoča moda med drngimi predlogi za poletje, pa vse tja do pozne jeseni. Predlogov je več. Kratek životec in nekoliko dvig- njen pas, v pasu nabrana obleka in napihnjeni široki rokavi — ti so najpogostejši. Lahko je zgornji del tudi v kimono kroju, pa s štirikotnim izrezom ali okroglim otroškim ovratnikom. Tkanine so seveda bombažne, pralne. Spet bo treba omeniti črte in pike, njim pa se pridružijo drobni cvet- lični vzorci, veliko je tudi enobarvnih oblek. Za vse drugo pa poskrbijo majhni detajli: prešiti okrasni ro- bovi, drugobarvne obrobe, drobni volančki in čipke^ nabor ki, prišite krepnice in podobno. Dekliški stil je pač dekliški, mladosten in zatorej primeren le mladostnim postavam. Novi tednik in Radio Celje prirejata javno radijsko oddajo v nedeljo, 23. maja ob 10. uri v domu Svobode v Libojah z bo- gatim kulturno-zabavnim programom. ie. stran — NOVI TEDNIK St. 19 — 13. maj Medtem, ko organizacijski odbor za letošnje BAI 76 de- la v teh zadnjih dneh pred pričetkom največje športne prireditve v našem mestu s polno paro, pa tekmovalci AD Kladivar kot za stavo dose, gajo dobre ^tekmovalne rezul- tate na najrazličnejših tekmo- vanjih. Tako je bilo finale mladin- skega ekipnega državnega pr- venstva v Zrenjaninu, kjer sO nastopile mladinke in Zenici, kjer so nastopili mladinci. Medtem, ko so mladinke do- segle uspeh, ki ga nismo pri- čakovali saj so bile tretje, pa so mladinci nekoliko razoča- rali. Bili so tako kot lani dru- gi za Sarajevom. Med njimi je najboljši rezultat dosegel Boris Čop v skoku v višino, ko je preskočil 208 centimet- rov. V Ljubljani je bilo tradicio. nalno tekmovanje »Po poteh partizanske Ljubljane«, kjer je ekipa AD Kladivar osvoji- la prvo mesto in to v najtežji disciplini partizanskega mar- ša na 25 km. V ekipi je na- stopil tudi Peter Svet. V Atenah je že drugič na- stopil na velikem mednarod- nem mitingu celjski atlet Du. san Prežel j. V višino je pre- skočil 215 cm, s tem izenačil svoj republiški rekord in os- vojil drugo mesto za odl:> nim Madžarom Kelemenoui (isti rezultat). Ker je Dušan v odlični formi upamo, da bo na naslednjih tekmovanjih uspel preskočiti 218 cm, kar je olimpijska norma za na- stop na 01 v Montrealu. Drugače pa se stadion »Bo- risa Kidriča« počasi spremi, nja v pravi čebelnjak. Vse je v duhu zadnjih priprav za BAI 76, ki morajo miniti v najlepšem redu in najboljši organizaciji na zadovoljstvo vseh. Dobili so že semaforje, posejali travo na pomožnem igrišču, uredili pomožno tri- buno (stojišča na severni strani) ter zasadili novo živo mejo, v prihodnjih nekaj dneh pa bodo opravili še tisto, kar da »glanc« na tako pomemb- no prireditev. Med BAI 76 bo v Celju tu- di kongres atletskih zvez bal- kanskih držav in mednarodni športno medicinski simpozij z osnovno temo »Karakteri, stike vrhunskega treninga in tekmovanj v pubertetni dobi«. Vsekakor gre za zanimivo te- mo, saj danes ni malo šport- nikov, ki že v pubertetni dobi razvoja dosegajo svetovno po- membne rezultate. Kako to vpliva na njihov nadaljnji razvoj — o tem pa bo tekla beseda na celjskem simpozi- ju, ki bo vsekakor izredno za. nimiv. Ob tem bodo še razne dru- ge spremne prireditve, tako da bodo BAI 76 resnično za- dovolile najrazličnejše okuse in želje. Seveda uspešno za- dovoljile! TONE VRABL KOŠARKA: 4. V SFRJ v finalu klubskega državne- ga prvenstva, ki je bilo v Cačku z na-stopom ekip Ju- goplastike iz Splita, beograj- skega Partizana, Celja in do- mače ek¡i)e, .so mladi teljani po dramatičnem poteku tek- movanja bili četrti. Vodja celjske ekijie tov. Martič je ob povratku v Celje med drugim dejal: »Turnir .je bil na izredno kakovostni ravni, rezultati ob izenačenih ekipah zelo tesni z izjemo srečanj s Čačkom, ki so zasluženo bili prvi. Naši mladinci so vse tri U'kme igrali odlično. Proti Cačku so bili mladinci še utrujeni, saj so igrali tek- mo že kar 5 ur po napornem potovanju. V II. polčasu je bilo že tesno za domačine — točka ali dve prednosti, ven- dar so v finišu zmagali do- mačini z 12-timi koši razlike. Proti Jugoplastiki smo vodili vso tekmo. še 4 sekunde pred koncem smo vodili s točko prednosti. Prav v teh zadnjih trenutkih pa so go- stje zadeli koš in zmagali. In 14 sekund pred koncem smo imeli žogo v svoji pose- sti, jo nesrečno izgubili ter tako doživeli nezaslužen po- raz. Proti Partizanu smo za- igrali enkratno, saj je bila to najlepša tekma na turnir- ju. Vso tekmo smo vodili z 8—13 ko.ši razlike. V II. pol- času je l'artizim s svojimi visokimi igralci zaigral zelo agresivno. Pet minut pred koncem smo vodili še za 10 koš«'v. Zaradi petih osebnih najwk smo izgubili Rozmana, troica in Trobiša. Praktično .smo bili brez branilcev. Od- bite žoge od košev so uspeš- no lovili Partizanovi igralci, ki so bili tudi fizično moč- nejši. Se v zadnji minuti smo bili v vodstvu, pri tem zgre- šili 3 proste mete in navse- zadnje še izgubili srečanje 7Л koš razlike. Ob takšnem ne- srečnem razpletu dogodkov nam je v tolažbo, da je bil Pipan sogla.sno od žirije pro- glašen za najboljšega igralca na državnem mladinskem pr- venstvu in je prejel od orga- nizatorja .lep pokal. Zamudili smo enkratno priložnost za sijajno uvrstitev. Kljub temu pa velja našim mladincem za odlične igre in prikazano kva- liteto izreči vse priznanje.« Biti četrti v državi ob »ve- likatiih« zveznih ligašev po- meni za na.še mesto г-кекаког lep uspeh. Pogled pa je se- daj uperjen naprej v nadalje, vanje republiške lige. kjer so se včeraj spoyrijeli doma s Fructalom. Celjani kljub tek- mi manj še vedno vodijo v republiški ligi. K. JUG SREČANJE NA PLAZU Tudi lelos je področni zlwr viiditeljev, učiteljev in trener, jev smučanja pri SK Izletnik t:elje, ki združuje predstavni, ke (več kot 14Ü po številu) iz Celja, Slovenskih Konjic in Velenja, pripravil takore- koč sredi toplih spomladan- skill dni srečanje s tekmova- njem na plazu pod Planjavo v Logarski doliniv Ob odlič. nih snežnih pogojih je 6.50 m dolgo progo z 31. vratci po- .stavil Danijel .lagrič. nasto. pila pa ,je samo dobra tre- tjina vseh članov, kar je po besedah zbora Petra taktorja vsekakor premalo. REZULT.4TI: CLANICE — 1. Marija Melanšek (Velenje), 2. Jasna Veber, 3. lida Mraz, 4. Vilma Nunčič, vse Celje. CL.4NI DO 30 LET: 1. Mar- jan Rosina, 2. ljubo Jovan, 3.—4. Zvone Brilej (vsi Ce- lje) in Tone Ravnjak (Vele- nje) itd. ČLANI OD 30 IK) 40 LET: 1. Boris Lepšina (Slov. Ko- njice), 2. Alojz Ll-sec, 3. Pe- ter Kopin.šek 4. Jože Švegl (vsi Cel,)e) itd. STAREJŠI ČLANI: 1. Mar- jan Nunčič, 2. Oto Tanjšek (oba Celje), 3. Jure Veršec (Velenje). 4.-5. Rudolf Baj- de (Slov. Konjice) in Gorazd Kovačič (Celje) itd. Najboljši .so dobili prizna- nja NOGOMET: PODVIG Pred dnevi je za celjske nogometaše v SNL kazalo precej kritično. Bili so že v nevarnih vodah pri dnu lestvice. In se- daj se vrstijo presenečenja po tekočim traku! Tri zaporedne zmage, 6 priborjenih točk in že ^ Kladivar trenutnó na 4. mestu! .Ali ne drži pravilo, da je žoga resnično okrogla? Kladivar je v 20. kolu poskrbel za izredno presenečenje, ko ,)e sredi Ljubljane premagal Slavijo, doslej drug^ouvrščeno ekipo v SNL. Franjo Kočar je med drugim povedal: »Celjani so igrali tako kot smo jih bili vajeni gledati v njihovih najboljših ča- čih. Zmaga s 4:1 je bila povsem zaslužena. Razpoloženi Mar- jan Dobrajc je dosegel vse 4 gole, kjer so mu nesebično po- magali ostali igralci!« TK NZS je srečanje Drava : Kladivar registrirala s 3:0 za Celjane in sedaj je Kladivar trenutno z 21 točkami četrti. Šmartno je na domačih tleh z Vozili iztržilo le točko in je s 23-timi točkami trenutno na 2. mestu v SNL. V VCNL je Steklar doma slavil visoko zmago nad Rudarjem iz Velenja, v gosteh pa so bili uspešni tudi Konjičani. S porazom v Ro- gaški Slatini so Velenjčani še vedno na 2. mestu, vendar jim je Branik že ušel za 3 točke . . . Rogatčani so bili poraženi od Branika. Steklar je trenutno na 4., Straža pa na predzad- njem mestu. K. JUG STRELJANJE: CELJANOM v počastitev občinskega praznika Zaboka in obletnice o.svo- boditve tega mesta je hilo tekmovanje z malokalibrsko puško serijske izdelave. Nastopilo je šest občinskih ekip in to tri iz Hrvatske in tri iz Slovenije. V dokaj izenačeni konkurenci je trofejo osvoboditve osvojila ekipa Celja z 987 kro^'i. Za ekipo Celja so nastopili: Vili Dečman 228, Ervin ing. Sensen 241, Jože Jeram 248 in Tone Jager 2.50 krogov. Uvrstitve naših zastopnikov v konkurenci posamezno: drugo mesto Tone Jager, ki je dosegel isti rezultat kot zmagovalec, tretje mesto ,je za- sedel Jože Jeram, Ervin Seršen je bil sedmi. Vili Dečman pa štirinajsti. Tone ja(;er ŠAH: POKAL PEŠCU Ob zadnjih praznikih je bil tudi letos v Rogaški Slatini tradicionalni brzopotezni turnir, na katerem so sodelovali naj- boljši šahisti celjskc regije. V finalu je zmagal celj.ski šahist FR-ANC pešec, ki je zbral 9 točk. Sledijo: Kranjc (Trbovlje) 7, Štorman (Šempeter) 7, Sorčnik (Kovinar Mrb) 6.5, Brino- vec (Žalec) 6, Djurkovič (Rog. Slatina) 6 in Pertinač (CX-lje) 5,5 točke. " Odlična organizacija turnirja ,je bila v rokah Steklarne »Bo- ris Kidrič« Rog. Slatina. J. KUZMA Trun akcije »POT POD NOGE KREPIMO SRCE« se je ude- ležilo 1314 občanov, in sicer je trim pot Skalna klet—C;eljska koča prehodilo 535 ljudi, krožno pot na gričku 289, Štore— Svetina 270 in Dobrna—špik na Paškem Kozjaku 120 ljudi. -Akcijc se je udeležilo tudi 132, družin, tako da je bil najmla.j.ši udeleženec star nekaj manj kot dve leti. Izven teh akcij pa je trim pot na Gričku prehodilo tudi 161 učencev in pedagogov posebne osnovne šole. Kolesarska akcija »VSI NA KOLO ZA ZDRAVO ТЕШ« bo v nedeljo, 23. 5. na krožni poti okoli Celja. Štiu tna mesta bodo kot do sedaj na Otoku, Oslrožnem, v šmartnem v < Rožni dolini, v Gaberjih, v Štorah in na Skalni kleti. Na enem izmed teh mest boste morali kupiti kontrolni kartonček, ga izpolniti in dati potrditi kontrolam, ki bodo ob progi. Vsi občani, ki se nameravajo udeležili te akcije, naj bi že sedaj preverili svo,je »železne konjičke«, če so spo.sobni prevoziti brez okvare tako dolgo pot. ROKOMET Celjani ugnali tudi Slovan, zdaj jih čakajo kvalifikacije — V republiški ligi Minerva iz Griž ne pozi ovir — V isti ligi je Šoštanj prav tako odličen četrti — V ženski ligi novinke iz Šmartnega tretj Veienjčanke prav tako uspešne — Skratka, rokomet je vedno bolj popularna in kvalitetna športi igra v celjski regiji Skoraj 3000 gledalcev si je v soboto ogledalo na igrišču Skalne kleti pod mogočnim celjskim Starim gradom sre- čanje prvih dveh ekip v II. zvezni ligi — domačega Celja in ljubljanskega Slovana. Kljub temu, da je prvak (Celjani) bil odločen že pred tem srečanjem, pa je bilo srečanje vseeno' zanimivo, kaj. ti šlo je za prestiž, kdo je v trenutni situaciji resnično najboljši v Sloveniji. To je bilo že četrto srečanje obeh ekip v letošnji tekmovalni sezoni. Pred celjskim sreča- njem so Celjani zmagali tri- krat. Ljubljančanom so od- vzeli obe prvenstveni točki v jesenskem delu, izločili so jih v pokalnem tekmovanju in za nameček so jih ugnali še za zimsko prvenstvo Slo- venije. četrti Slovanov skalp so si privoščili po ostri in brezkompromisni borbi v so- boto, ko so dobrega nasprot- nika ugnah z 31:29. Ob poročilu s tekme, ki je pomenila pravi gurmanski ro- kometni dogodek, " ne more- mo mimo tega, da so Ljub- ljančani pokazali veliko roko- metnega znanja in da je to zelo solidna ekipa, ki se spo- zna na igro z drobno žogo. Seveda pa so bili Celjani le toliko boljši, da so usijeli ug- nati žilavega nasprotnika, ki se je uspešno upiral večji del tekme in delno popustil sa- mo sredi drugega polčasa, ko so domačini povedli s štirimi goli razlike, kar pa je bilo dovolj, za končno zmago. Ob tem je treba opozoriti na dva momenta: Ljubljanča- ni so igrali brez ix)sebnih ob- remenitev, saj niso imeli kaj izgubiti, medtem ko si celjski rokometaši niso smeli po osemnajstih zaporednih zma. gah dovoliti spodrsljaja in to pred vemo domačo publiko ter še z večnim rivalom Slo- vanom. Vse to je dalo svoje, da so domačini igrali nekoli- ko slabše kot sicer, vendar tudi to ni vplivalo na končni rezultat. Trener Tone Goršič je tudi tokrat mojstrsko vo- dil ekipo, ki je navkljub vse- mu delovala ko dobro ugla. sena violina. Proti Slovanu so nastopili: Presinger, Marguč, Mrovlje (2 zadetka), Luskar, Miha Bo- jevič (6), Božič (2), Guček, Peunik, Vlado Bojevič (7), Levstik (9), Anderluh (4) in Ivezič (1). Kaj čaka Celjane v nasled- nja kolih? Do konca prvenst- va so ostala še tri kola in C Ijani imajo ob sedanji fon vse možnosti, da prvenstvo II. zvezni ligi osvojijo br poraza, kar bo brez dvon svojevrsten fenomen. Pote jih čakajo težke in vedno n prijetne kvalifikacije za vst; v elitni razred — I. zvezi ligo. Po dosedanjih razplet vse kaže, da bodo v kvaliflK cijah nastopili proti bivšen prvoligašu Bosni iz Saraje' in z njimi odigrali dve sreč nji. Kapetan ekipe in eden ni starejših ter najiskušenejš igralcev Bojan Levstik je ' tem povedal, da bodo potre ni maksimalni napori za d sego končnega cilja, vend da zaupa v soigralce in up da jim bo uspel želeni veli met: uvrstitev med naj bolj š To je bila tudi najlepša o dolžitev verni publiki, ki največjim spoštovanjem spi ml j a igro Celjanov na vs' srečanjih. Tudi sami upamo, da bo generacija usp>ela in da bort v jeseni gledali v novi dvora pod Golovcem najboljše juS slovanske rokometne ekip katerim nasprotnik bo č^' pogumnih fantov trenerja T neta Goršiča. Pred polno tribuno je vse svoje sposobnosti dokazal tudi državni reprezentant Vlado Bo jevič (v padcu), ki je kar sedemkrat ukanil nasprotnikovega vratarja Rebernika. Za Bo jevičem je nekdanji igralec Celja Mejavšek, desno pa odlični obrambni igralec, ki se h kaže tudi z goli, Mrovlje. Foto: TONE TAVČAl Zaključena so področna prven- stva pionirjev, pionirk, mladincev in mladink cel.jske regi,je v ro- kometu. Nastopilo .je nad 1000 miadih i.gralcev že na tekmova- njih ŠŠD na osnovnih šolah. Obe področni prvenstvi sta bili za pionirje in pionirke v Velenju. Vrstni red pri pionirkah: 1. ŠŠD G. šilih (Ve), 2. .Slivnica pri Ce- lju. 3. Laško, 4. Prebold, 5. Voj- nik, 6. Gornji Cirad in 7. Zreče. Pionirji — 1. Š.ŠD F. Skok (Сл«), 2. Polzela, 3. Radeče, 4. A. .Aškerc (Ve), 5. Mozirje, 6. Šentjur in 7. II. Oš Slov. Kon,iice. Tudi tekmovanje v nogometu se približuje kraju. V tekmova- nju pionir,jev ,je nastopilo 45 ŠŠD. V polfinalu je Rogaška Sla- tina s 5:1 premagala Loče, Voj- nik pa Šmartno ob Paki z 2:1. V finalu za naslov področne.ga prvaka se bosta spoprijela Voj- nik in Rogaška Slatina na celj- ski Gbiziji. V tekmovanju sred- njih šol je na.stopilo 16 ŠŠD. V Celju .je zmagala tehniška pred gimnazijo, v Velenju pa RSC Ve- lenje. S prvakom iz Zasavja se bodo omenjena štiri moštva spo- prijela za naslov področne,ga pr- vaka. Osnovna šola ŠENTJUR PRI CELJU ponovno razpisuje za nedoločen čas delovno mesto pomočnika ravnatelja Na razpisano delovno mesto pomočnika ravnatelja se lahko javijo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — da izpolnjujejo pogoje za učitelje osnovne šole po zakonu o osnovni šoli in imajo višjo ali visoko izobrazbo in najmanj 5 let pedagoške prakse; — da imajo ustrezne moralnopolitične kvalitete; — da imajo organizacijsko vodstvene sposobnosti. Kandidati naj pošljejo vloge ter podatke o dose- danjem delu in ostala dokazila na osnovno šolo Šentjur. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. ^t. 19 — 13. maj 1976 NOVI TEDNIK — stran 17 -.buski jadralci izmom USPEHI j^etošnjo pomlad skoraj m pflčnega dneva, ko ne bi ^ celjskem nebu, visoko pod ¿limi komulusi opazili vitko jegantno ptico, ki nemirno pži in hip nato odleti ne- gano kam. Celjski jadralci so to se- рпо odlično začeli. V začet- ^ je malo nagajalo vreme, !j pa se je v maju popra- jjjo. Jadralni piloti kot so çsec. Rojnik, Klinar M., jinar P., Milač, Peperko, tarovič. Poglajen in drugi, |jn za dnem sedajo v ja- ralna letala, se vzpenjajo v jije višave, ter nabirajo ki- ,metre poleta in ure le- iiija, obenem pa je to tre- ing za republiško prvenst- V jadralnem letenju, ki bo v drugi polovici maja. Od 1. do 8. maja je bilo za jad- ralce zelo ugodno vreme. Do- seženi rezultati so presegli še tako optimistična pričako- vanja. Jadralci so v teh ne- kaj dneh preleteli skoraj 4000 kilometrov. 7. maja je bil planiran polet slovenske- ga trikotnika Maribor-Lesce- Novo mesto-Maribor, to je 300 kilometrov in obenem pogoj za zlato C značko. Ven- dar vreme le ni bilo tako ugodno kot je kazalo in po- let ni v celoti uspel. Jadral- ci Starovič in Lilija sta štar- tala iznad mariborskega le- tališča že sredi dopoldneva. Pozno popoldne, ko termični vzogrniki pojenjajo, pa je dva pilota prisililo, da sta predčasno pristala; Starovič v Sostrem pri Ljubljani, Li- lija pa v Mokronogu. Sicer pa je najdaljši pre- let teh dni 265 km uspel Mi- lošu Pešcu v prvih dneh te- ga meseca. V. S. V vsak dom NOVI TEDNIK 18. stran -- NOVI TEDNIK Št. 19 — 13. maj 197,, jt. "f® — NOVI TEDNIK - stran It CELJE 47 dečkov in 27 deklic ŠENTJUR PKI CELJU 1 deček LAŠKO ^ J02E SLAPŠAK, 63, upokojenec, Olešče; ANA BREĆKO, 67, gospodinja. Trnov hrib; JERA POŽIN, 76, gospo- dinja, Globoko; JANEZ STOPINŠEK, 81, upokojenec, Lahovgraben; FRAN- ČIŠKA MLAKAR, roj. Kolar, 98, pre užitkarica. Breze; ANDREJ CERNI- LOGAR, 74, upokojenec. Laško, JOŽE- FA KRAŠEK, 82, druž, upokojenka, Trnov hrib. LNINON: do 21. maja ameriški barvni film »Zrelo« METROPOL: 13. maja še jugoslo- vanski barvni film »Košava«, od 14. maja dalje italijansko-francoski barvni film »Komisar brez kolta« DOM: do 19. maja ameriški barvni film »Vojna sreča» Sobota, 15. maja bo ob 19.30 uri Ivan Cankar: »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski« za abonma Kulturna akcija in izven; Nedelja, 16. maja ob 19.30 uri Du- šan Jovanovič: »Igrajte tumor v gla- vi in onesnaženje zraka« — gostova- nje v HNK Zagreb. Pokrovitelj predstave »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« je »T« — Tehno- mercator Celje. Milivi tvii.^vi MARIJA KAMHLET, Ü5, iz 1'onikve, je vodila vprego z dvema kravama iii vozom, naloženim z dračjem ter prečkala železniški Ijrehod v Ostrožnem pri Ponikvi. Tedaj je mimo pripeljal potniški vlak. Kampletova je najprej hotela poriniti kravi nazaj, saj sta bili že na tirih, ker pa ji to ni uspelo, je odskočila sama in se tako rešila. Mak je kravi potiskal pred seboj še 44 metrov in lastnik ol>eh krav. ki sta bili takoj mrtvi je utrpel škode za 1".(H»« dinarjev. OÜPOVKU.ALE sO ZA\OKK Na mostu v Ločah pri Poljčauab je usta- vil voznik avtobusa STEFAN CIOLER, 46, iz Poljčan, ker je videl, da prihaja nasproti tovornjak in bi bilo srečanje na mostu ne- mogoče. Pričakoval je, da bo voznik tovor- njaka STEF.AN FlJAVž, 30, iz Stranic, za- peljal nekoliko nazaj. .\a tovornjaku pa so bile pokvarjene zavore in tako je prišlo do trčenja na mostu, pri čemer je nastalo ško- de za 6.000 dinarjev. Ugotovili so, da je bilo na tovornjaku 12 m^ hlodovine, pose- kane »na črno« STROJEVODJA M USTAVIL Cez železniški prehod v Opoki pri štorah Je zapeljal voznik osebnega avtomobila BRA.NKO LESKOVsEK, 2*. iz Šentjurja. Ni se pa prej prepričal, če je proga prosta. Tako se je vanj zaletel tovorni vlak, ki je obrnil avtomobil za 180 stopinj in ga zbil tri metre s proge. .Strojevodja na kraju nesreče sploh ni počakal in je odpeljal da- lje; k sreči telesnih poškodb ni bilo, mate- rialne škode pa je za 15.000 dinarjev. POSKOUOV.ANA DEKLICA 3-letna KARMEN SOL.MAN iz Rogatca je stala ob desnem robu ceste v Rogatcu in opazovala avtomobile, ki so vozili mimo. Nenadoma je stekla čez cesto, tako da jo je zadela voznica osebnega avtomobila HED- VIKA DEBEUAK, 21, iz Rogatca, ki je si- cer močno zavirala in zavila povsem v levo. Verjetno je zapeljala čez deklico, saj so ugotovili, da ima Ic notranje in ne zunanjih poškodb. ZADREMAL JE ZDENKO FELICIJAN, 22, iz šmarčne, je na ravnem delu ceste v Radni pri Sevnici zapeljal v levo, vozil po levi bank ini okoli 10 metrov, nato pa se z osebnim avtomo- bilom prevrnil v potok. 8 metrov pod cesto. Voznik je med vožnjo verjetno zadremal, saj se je zgodila nesreča ob 3. uri zjutraj. ZDENKO FELICIJAN in RUDI FELICIJAN sta se teže poškodovala in se zdravita v celjski bolnišnici; škode je za 16.000 dinar- jev. ČELNO TRČENJE V kraju Dvorce pri Brežicah je voznik Dsebnega avtomobila SRETEN GVOIC, iz Zagreba prehiteval tovornjak in zato čelno trčil v osebni avtomobil, s katerim je iz nasprotne smeri pripeljal ALOJZ LUKIC, 35, iz Sp. Rečice pri Mozirju. Oba >oznika sta se teže poškodovala, predvsem (ivoič, k vte- rega so iz brežiške takoj prepeljali v za- grebško bolnišnico, škode je za 70.1X10 di- narjev. V JARKU JE OUSTAL Iz Šoštanja proti Velenju je vozil z oseb- nim avtomobilom IVAN B.AL.VZLc, 22, u Velenja. V desnem nepreglednem ovinku v Pesjem, pri odcepu ceste proti skladišču razstreliva REK Velenje, ga je začelo zana- šati, saj je pripeljal prehitro. Zapeljal j- v desno in v jarek ob cesti kjer se ji prevrnil na desni bok, tako drsel okoli It metrov ter obstal. Telesnih poškodb ni bilo na avtomobilu pa je škode za 5.000 dinarjcA NEPREVIDNI 01R(K;I Na avtobusnem postajali.šču v I^čji vasi je stala na vsaki strani ceste gruča otrok Mimo je pripeljala z osebnim avtomobilom AMALIJA PURNAT 43. iz Bočne, in zaradi otrok ob cesti, vozila po sredini vozišča. Nenadoma pa je tik pred njo slekla čez cesto 7-letn3 SUZANA PR.AZNIK iz Lačjr vasi, ki jo je voznica zadela v desni bok. Deklico so iz nazarskega zdravstvenega do ma odpel.jali v celjsko bolnišnico. POBEtiNIL JE V križišču cest Drnovo—Mrtvice—Krško je IVAN ARH, 29, iz Mrtvic izsiljeval pred nost vozniku kolesa na pomožni motor IGNACU BAKšEtU. 15, iz Šentjerneja, ki se je pri trčenju laže poškodoval. Ivan Arh na kraju nesreče ni počakal; miličniki so ugotovili, da je vozil brez vozniškega dovo- ljenja, z neregistriranim avtomobilom. Občinska gasilska iz Zaka je pripravila . Preboldu podčastniški čaj, ki je trajal kar tt| mesece. Na njem se je ¡j gasilcev potegovalo za predovaiije v čin gasilsk¿ ga podčastnika, kar 81 te. čajnikov pa je tečaj tutij uspešno opravilo. Kako prizadevni so bili novi ga. silski podčastniki pričj tudi dejstvo, da je pov. prečna ocena tečaja prav dobro. Zaključne slovesnosti ob napredo^aпju 81 gasilcem v čin podčastnika se j{ udeležil tudi predsednik občinske skupščine ža. lec. Vlado Gorišek. Foto: TONE TAVCAB Prazen »uradne« mode — tiste torej, ki prihaja z modnih sejmov, z revij in iz modnih časopisov — je zelo zanimiva in precej zgovorna moda iz izložb in z ulic. še posebno pariških. Pariške izložbe so izredno lepe. Niso prenatrpane kot recimo tržaške ali včasih tudi naše; prej bi lah- ko rekli, da so skromne, da so razstavljeni le naj značilnejši artikli, pa zato ti toliko bolj skladno in z okusom urejeni. Takrat, v začetku aprila, je iz pariških izložb že sijalo poletje. Torej so bile odete v rdečo, modro ali belo, njihovo in kot po naključju tudi našo trnbojnico. Rdeča izložba je ponujala rde- če pletenine, rdeča ozka krila, rdeče hlače, kcmbine- zone, bluze in vse pripadajoče dodatke. Za steklom druge izložbe so bela oblačila pokazala, kako se bela barva najlepše kombinira z rdečo ali modro, pa seve- da še s črno. Spet za tretjo izložbo je bilo slutiti, da notranjost trgovine »premore« le tri osnovne barv- ne tone in tako naprej. Veliko bolj svobodna, veliko bolj sproščena je moda s pariških ulic. Seveda k temu veliko doprinese ta neverietna pomešanost najrazličnejših ras in na- rodnosti, ki nosijo s sabo vsaj kanček svojega prvo. bitnega načina oblačenja. Ob isiko bežnem in površ- nem potepanju po pariških ulicah, ko skušaš uloviti in zbrati najrazličnejše vtise, si pravzaprav težko ustvariš sliko prave Parižanke. Pa vendar dobiš vtis, da so to visoka, lepo raščena dekleta, ki je vsaka zase posebej ranimiva, ker se oblači v svojem stilu. To pomlad in poletje bodo Parižanke torej nosile dol,ge ravne hlače; veliko hlač: od novih ozkih kav- bojk, svetlih in lahkih platnenih hlač do vseh kraj- ših dolžin in seveda kombinezonov. Zraven že sedaj nosijo dolge ravne tunike v kitajskem stilu, ki sicer ni doživel popolnega razcveta in je skorajda že v zatonu. Sicer pa je težko potegniti črto pod tako raznoliko, slikovito in zanimivo mesto kot je Pariz, še težje si je ustvariti sliko njihovih prebivalcev oziroma pre- bivalk. STAŠA GORENŠEK ŠE ŽIVIJO LJUDJE KAMENE DOBÍ Dam, pleme na Novi Gvineji ob severovzhodni obali Avstralije, so prava zakladnica za raziskoval- ce, za znanost. Tu dobiva- jo arheologi potrdila za svoje hipoteze o minulosti na območjih, ki jih pre- iskujejo, kajti na stopnji, kakršna je med divjaki Dani, so bila vsa človeška bitja v nekem obdobju svojega razvoja — prej ali kasneje. Dani živijo globoko v gozdu, pod zasneženimi hribi, kjer navsezadnje ni več niti hudo toplo, ven- dar ti ljudje živijo brez oblek. So na stopnji ka- mene dobe, saj imajo za orožje in orodje predvsem kamnite reči, če pa je kaj kovinskega, tisto ni njiho- vo, je bilo zamenjano, za- plenjeno. Dani veljajo za lovce na človeške glave in v tem plemenu so lepši spol moški. Od deških let naprej sicer goli Dani no- sijo edino »oblačilo« na svojem moškem ponosu. Penis si pokrivajo z ne- kakšnim tulcem, ki ga na- redijo iz gozdnih buč. Bolj ko je možak pomemben in cenjen, daljše je njegovo skrivališče za dvonamen- ski ud. Tulec si privežejo z nitjo iz rastlinskih via- ken ali struno iz črev oko- li led^.j. Včasih nosijo na glavi še nekakšno mrežo in poglavar sme glavo in vrat okinčati s pisanim perjem kakšnega lepega ptiča. Dani zakona ne poznajo, vsak moški si lahko vza- me katerokoli žensko, se- veda mora biti tudi ona za to. So pa naravnost grozljivi ob j oko vaici umr- lih. Za vsakega, ki jim je bil drag in je umri, si od- režejo prst. So takšni, ki nimajo nobenega prsta več, tolikokrat so žalovali. Najbolj ugledne mrtve- ce, poglavarje in vrače, mumificirajo. To storijo na prav preprost, čeravno precej neokusen način. Mrtveca natre j o s svinj- sko mastjo in ga v dimu prekadijo. Takšne »spome- nike« postavijo pote med koče, da se lahko p tem plemenski člani »g svetujejo« z njimi, če v težavi ali pred neri Ijivo uganko. Na našem posnetku na levi takšna ■imumij na desni pa živ Dani, mora biti kar precejšn »sarža« sodeč po tulcu, ga krasi. Zgovorna porlioba »prekajene mumije« MEDICINA POBERITE POSEKANE UDI Zamenjava oziroma ope- racija srca je uspela slav- nemu južnoameriškemu kirurgu Barnardu in še ko- mu za njim. Ruski zdrav- niki so prisili zdravemu še drugo pasjo glavo in dvo- glavo ščenečje strašilo je živelo nekaj dni. Tudi ope- rira noi s tujim srcem v pr- sih niso dolgo živeli, toda upanje je, da bo nekoč uspelo tudi z umetnim sr- cem, kjer bo tisto od roj- stva onemoglo. Kirurgija slavi nov uspeh. Mikrokirurgija je tisto, kar je sodobni »ču- dež«. V Nemčiji so na kli- niki v Isarju že nekajkrat uspeli z replantacijo. Uga- nili ste, da je to nasprotje od amputacije, ki ima v kirurgiji častitljivo sta- rost. Gre za ponovno ope- rativno »pritrjevanje« po nesreči odrezanih udov, od celih dlani, do posameznih prstov, nog itd. Profesori- ca dr. Urschula Schmidt Tintemann je s svojo eki- po rešila doslej 26 prime- rov. Opišimo enega, ki je tudi na naši fotografiji. Turški delavki (zdomki) Balban Ducan, ki je dela- la v neki knjigoveznici, je po nesreči roka prišla pod obrezovalni nož, ki ji je odrezal štiri prste. Med- tem ko so onesveščeno de- lavko prevezah in spravili v rešilni avto, so sodelav- ke pobrale štiri odrezane prste in jih dale ekipi. Na kliniki je trajala operacija ure in ure, saj so morali delati z mikroskopom, da so sešili s skoraj nevidni- mi šivankami ožilje, kite in živce, dostikrat ne de- belejše od pol milimeti Osem tednov po operac je Turkinja že prijela pii lo z zdravim palcem prišitim kazalcem. Ta! so rešili roko nekemu Í ku, roko Žagarju in dai> velja novo pravilo — po nesreči kdo izgubi ki ud, ne pošiljajte ga v t" nišnico brez njega. Spoi čila o uspelih pono nih prisaditvah odrezal udov prihajajo v medici sko literaturo iz vseh ' lov sveta, tudi s Kitaj si -Avstralije, ZDA, Japonsl NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slov. Konjic« Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina in oglasi: Tfi V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan BC žič. Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Brane Stamejčič, Damjana Stamejčlč, Zdenka Stopar, Milenko Stri šek. Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena poss mezne številke 3 din — Celoletna naročnina 120 din, polletna 65 din, četrtletna 35 din. Za inozemstvo je cena dvojni Tekoči račun 50102-601-20012 CGP »Delo« Liubliana — Telefon: 22-,23-105, oglasi in naročnina 22-800.