En ttspeh — a 100 razočaranj. Severna ameriška Kanada je danes največja privlačna sila za \'se one, ki bi radi obogateli na brzo roko. Tamkaj pač ponuja zemlja zlate zaklade. Do bogastva pa ni mogoče brez truda in je ipredpogoj za dvig zlatih zakladov težko delo in tolikokrat je dolgotrajno iskanje zaman. Le redki so oni otroci sreče, kateri zadenejo na večje zaloge zlata. V kanadskem okolišu Klondvke se je iskalec zlata naveličal brezuspešnega brodenja po zemlji in je iskal onega bedaka, ki bi mu odkupil domneva.no .zlato polje. Ni mogel naleteti na nikogar, ki bi ga bil odrešil. V eni krčmi pa je konečno naletel na Šveda, katerega je začel pripravljati na kup z žganjem. V pijanosti je podpisal Šved kupno pogodbo, s katero se je zavezal, da bo izplačal iskalcu zlata osem sto dolarjev za zlato polje. Šved je kupnino tudi resnično naštel; ko se je pa zjutraj streznil, je skušal pogodbo razveljaviti, kar se mu pa ni posrečilo, ker jo je bil prodajalec že popihal. Švedu ni preostalo druzega, kakor da je obdržal kupljeno zemljišče. Izposodil si je nekaj denarja, da je lahko pričel z delom in se je podal navzgor ob reki,. da bi pregledal svojo posest. S pregledom ni bil nič kaj zadovoljen, pa se je le lotil dela, ki mu ja ivrglo nad 1 milijon dolarjev zlata. 0 milijon8ki zlati najdbi se prvotnemu posestniku niti sanjalo nil Nek drug iskalec zlata v Klondyke je proidal svojo posest za nekaj funtov tobaka in par kilogramov konzerv. Kupec je pa zadel kmalu za tem na zlato, ki mu je vrglo tisoče in tisoče dolarjev. Večinoma so pa ta usodepoina stikanja za zlatom brezuspešna. Ubogi izseljenec je zadovoljen, če je naletel y enem dnevu na toliko zlata, da izkupi zanj vsaj en dolar. Ako ;pa najdejo iskalci zlata nekaj več, potem se pa pije ter raja in to že imenujejo izredno sreŽ9i Kljub. temu pa sq trudijo tisoči kana*skih brezposelnih po zlaitih poljih, da S8 vsaj preživijo!