,0f' kupujte X^NE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v iem lisiu so uspešni BUYf •tate«. 5VAR NDS ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI LETO xxvm. ^^^izniška vojaška vlada v 'mji preganja komuniste KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest Slovene Daily in Ohio ★ Best Advertising Medium VICTORY BUY .WAR iNOS MAMPS CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA). SEPTEMBER 5, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 206 [P Ijst (O. N. A.) — V Italiji se širijo avgusta ^Uni f zavezniški vojaški vladi, češ, da zatira ko-po^ . organizacije in z nedemokratičnimi metodami T ^onarhist Pondent ične kroge v severni Italiji. Vaš kores-je jG podal včeraj v Novaro, želeč dognati koliko nekaterih govoricah in dolžitvah proti zavez-vladi, da upotrebljava agente provokatorje kam panje proti "rdečim." Pi^vakov in je ^^}r.i' je iziavn Ary V^^lo .^escatelli, ki je bil* dv( ojica ^^javil, da je bila ' prejšnjih po- ■ fi ^Por-^; ^^^tirana in vržena v •y et^ O)!. M*' A R ir« brez vsakega zasli-^Ve^uiJ obtožbe, s strani dj . ^^°j3-ške vlade. Videl "Mi ^escatelli ves zbegan "ja, y ®o^ražnega nastopa-''^slovajj.' njegovega župan, temveč le je bWora plačati za to, l^iorie^ if^'^ interview z '^chie-jem, pokra le v ^ —"Barjem Sovo>. J a sem dobil od- vojaške J -*) a ociiL uuuii uu- ''"Volje^. dobiti najprej ® Polkc^v. Thomasa V Turinu. Murchio je pokazal, da je razjarjen radi tega, ker si prizadevam dobiti podrobne informacije. Thomasov pobočnik mi je odbil prošnjo za interview, češ, da moram najprej priti v Turin. Ko sem pozneje ujel Thomasa na telefonu, mi ni dovolil interview, dokler mu nisem zagrozil, da bom objavil sarkastično in zlonamerno vsebino svojega telefonskega razgovora z Murchie-jem. Imel sem torej dovoljenje za interview, toda Murchie, ki je bil obljubil, da me bo počakal, jo je odkuril v Streso, lokalno za-bavališče. Zdi se mi, da je nekaj resnice v teh italijanskih obtožbah. Stavke ustavile produkcijo avtomobilov v Detroitu DETROIT, 4. sept.—Danes je bilo na stavki okrog 20,000 mož v avtomobilski industriji, kot rezultat unijskih pritožb, ki so se nakopičile tekom treh let vojne. Delo na novih avtomobilih se je ustavilo v sedmih tovarnah Briggs Manufacturing Co. in v štirih oddelkih Hudson Motor Company. Istočasno je Fbrd Co. ustavila produkcijo v svoji velikanski tovarni v River Rouge in v podružnicah v Edgewater, N. J., Louisville, Ky., in v Dallas, Tex. Zastopniki CIO unije so danes izjavili, da je v Briggs in Hudson obratih nehalo z delom 11,-000 mož, in da so delavci šli na stavko, ker uprava noče ničesar ukreniti glede pritožb, ki so se nabrale tekom zadnjih treh let. off i 1"' Je bif ^5^ Lewisa Mumaw-a, clevelandskega P kluba "Indians," v ;ih 5« -.0 Mestne novice /'»'taik žel g j. . — '. potegnjeno trup- V smrt bilo iz jezera na em %bo pa je "v velike športne imel v nastopiti "Areni," i -ik io .^_^®velandu. Mrliški ^il je Mumaw da CXT Njegova žena , fa-,. Olož očividno v i reči odpadek vojaške vrednosti atomske bombe. Ako hočemo, da se uresničijo te progresivne možnosti, ki so še zakopane v razbijanju atoma, je končni prehod iz vojne v mir zares zadeva največje nujnosti. še smo živi! Start se je torej posrečil in so bili pomisleki, s katerimi nas je strašil profesor Godard, res samo zavist tekmeca, ki sam še ni bil pripravljen. Blaznost je imenoval naše potovanje na Mars v taki raketni podrtiji. Moji številni prijatelji, znanci in seveda tudi sorodniki so imenovali ta podvig udeležbo pri samomoru, škoda, da jim ne morem poslati razglednice. Tudi naša radio postaja ne deluje. Mogoče naši ljudje ne znajo ravnati z aparati, ali pa je Heavisideova plast v visoki atmosferi res nepropustna za električne valove. Majer pravi, da je bila zveza z zemljo dobra samo nekaj minut, potlej pa kakor da bi odrezal. Marsovcem pošiljamo neprestano brezžične klice, ali živa duša se ne odzove. Nemara je tudi njihov planet oklenjen v nepropusten plašč. Vsakdo izmed nas vsemirskih letalcev piše svoj dnevnik. Nekateri službeno, večina pa zato, ker se spodobi, saj smo zdaj vsi tolikanj "prominentni" ljudje. Zakaj bi ne pisal tudi jaz. Recimo "dnevnik izgubljenca v vsemirju". Nedvomno so listi mnogo -in ganljivo pisali o poslovilni svečanosti. Zanimivo bi bilo čitati tiste sestavke. Glavni posel potnikov je itak čita-nje listov. Sprva smo imeli obilo posla. Zdaj pa je prava brzina dosežena, raketa naravnana v pravo smer in nič na svetu nas ne more vreči s prave poti. Brzino bomo množili s časom, pa bo pot na Mars opravljena. Vprašanje je samo, kam a časom, ki ga je tolikšna brezkončnost še pred nami. Ko bosta naša znanstvenika končala svoje beležke, bomo nemara nekoliko kvartali. Matematik Koder je puščoba. Pravi, da primitivne kombinacije, ki jih dopušča ta igra, niso dovolj kapricirana hrana za njegove matematično ustrojene možgane. Zdi se mi, da se za tem skriva samo bojazen za de-narce, ki bi jih utegnil zgubiti. Drugega dne . . . Živimo brez koledarja. Za nas ni ne dni ne noči, ali bolje; vsi dnevi so si podobni-kakor jajce jajcu. Sicer je pa v kabini kar prijetno, skoraj kakor v spalnem vagonu, samo da ni nikjer postaje, kjer bi stopil venkaj, da bi si malce razmajal odrevenele noge. Na kemični zrak sem se navadil. Sprva je res dišalo kakor v kemičnem laboratoriju, kar dokazuje, da je nos vendarle občutljivejši od kemične analize. Zdaj vdihavam naše teoretično brezhibno ozračje kakor vsak znosen zrak, toda vzlic temu bi mi bil desetkrat ljubši vzduh po bencinu z naših cest. Razvedrila pam manjka. Prve dni smo se morali postavljati v vrsto pred daljnogledom, zdaj pa Š9 ne pogleda nobeden več proti zemlji. Uh, ta zemlja! Kar smešna je videti iz te oddaljenosti. Zvezdnato nebo je res čudovito lepo, ali slednjič je vse prav tako kakor v planetar-ju; človek se ga naveliča. Spoznanje, da je zemlja opasana z obročem kakor planet Saturn, je bila za nas velikanska senzacija. Profesor Koder se spet hvali, da je to že predvideval. Luna od zadaj ni videti dosti drugačna kakor s.sprednje plati, ki jo poznamo na zemlji. Kaj prida novega do Marsa najbrže ne bomo več videli. Potovanje bo trajalo še 28 mesecev. Kar zdi se mi, da se bo tudi profesor Koder še vdal kartam. Zgubitev teže je zares najbolj Svetovna vojna je že trajala predolgo. Ako ne bomo ji^abavna stvar pod soncem. Sre-zelo pazili in se čuvali, bomo izgubili vse svobodščine — posebno, ako nameravamo nadaljevati borbo, da jih dosežemo. Voj^% zahteva zase toliko žrtev, da utegne, ako bi se nadaljevala, prinesti s seboj dobo, v kateri bodo žrtve postale cilj, pamet pa suženj blaznosti. Ako pa bomo prišli do tega, utegne biti res, da se bomo nahajali prav na pragu nekega novega in strašnega razdobja teme in barbarstva. ' reč ni prilagodil splošnemu zmanjšanju teže. Če iztegnem roko, prav gotovo kaj prevrnem in če skušam prav polagoma vstati, šinem zmerom do stropa. Nikjer ne najdeš opore. Premikamo se kakor pod časovnim mikroskopom v filmu. Sprva nas je zabavalo, če se je kateremu zmuznil krožnik iz rok, ko je padal lahko kakor svilen-papir, toda počasi postane človeku tako metuljčkovo življenje nadležno. Posebno sitno je z obleko. Rokavi so ti povsod na poti in hlače mahajo na be-drih, kakor da bi bile iz cenenega patiraa. Naše životarenje je vse prej kakor lepo. Vsi smo nataknjeni in neprijazni. Brez najmanjšega povoda, začenjamo prepire. Matematik se je zaradi praznega niča spri z Majerjem in zdaj se več ne pogledata. Mnogo si itak ne vemo več povedati. Če še kdo katero zine, samo premleva že stokrat povedane stvari. Zato pa rajši molčimo. Svinčeni molk, ki nas pritiska, pa vendarle še ni tako neprijeten kakor zavest, da smo za večno navezani drug na drugega. Najzlobnejša tašča bi mi bila prijetnejša od mojih tovarišev. Oh, kako prijazni ljudje so bili "na zemlji. Tovariši ravnajo z menoj kakor s paglavcem. Nihče se več ne spomni, koliko denarja sem žrtvoval za ta podvig. Če ne bi bilo mojega denarja, bi zdaj še vsi tičali v svojih laboratorjih in bi jim ne bilo treba grizti se med seboj. Saj mi ni žal denarja, ko mi itak ne bi dosti koristil. Drugi si grade zanj luksuzne jahte, meni je bila pač ljubša vsemirska ladja. Želel sem si nekaj povsem novega, ne sluteč kakšno neumnost si bom skuhal. In na celi ladji niti enih vrat, da bi jih človek jezno zaloputnil. Profesorja Modroviča sem še enkrat natanko izprašal, kaj se nam prav za prav obeta na Marsu. Poprej ga je bila sama gorečnost. Veroval je Marsovce, ki so kulturno za tisoče let pred nami. Zdaj gleda na vse svoje hipoteze z docela iztrez-njenimi očmi. Tam, kjer je na Marsu "najlepše", mora biti nekako tako kakor v sibirskih tundrah o mraku. Poleti utegne biti na soncu 20 stopinj, ponoči pa zmrzuje. Torej bo treba še avgusta nositi kožuh. Zrak je redek in tla naglo izžarjajo toploto. Veseli me edino, da je na Marsu tudi voda. Ni ne rek ne jezer, ali vsaj rose se. bo doHilo, prave sveže vodice, mesto neokusne luže, ki jo pijemo zdaj. Voda, ki jo vozimo s seboj, je sicer res destilirana, filtrirana in z ultra-violičastimi žarki obsevana ter na vse načine požlahtnjena, to da zmerom ista, že de-setkrat pretočena skozi naše želodce, da se nam kar gabi. Sicer pijemo tudi na zemlji zmerom isto vodo, ki se v večnem krogotoku povrača v cevi naših vodovodov, toda na vsemirski ladji je ta krogotok prekratek in preoči-ten. Naj bo še tako destilirana vendar se mi želodec obrača pri misli, da se je tale voda, s katero se mislim zdajle umiti, že enkrat pretočila skozi telo profesorja Kodra. Pijemo za enkrat še svežo vodo, toda kmalu nam bo tudi za žejo ostala sama pretočina. Mrrrrr . . . Preleteli smo že popolnoma iz območja zemeljske privlačnosti. Vse reči vise v prostoru. . Od tega trenutka sem si obetal silno zanimivih prizorov. Prismo-da! Ničesar neprijetnejšega si ne morem misliti, nego je breztežnost. Najsi bo naša vsemirska ladja relativno še tako majhna, je vendar nebesno telo kakor vsa druga, ki plavajo v vsemirju in mora torej imeti neko privlačnost, neko gravitacijsko' središče. Res je gravitacijsko središče naše ladje pre- ča, da je prišlo vse tako polagoma, sicer bi ne bilo moč vzdržati. Visemirske bolezni nimamo. Organ za ravnovesje imamo v ravnotežju in ne čutinio I cej točno v sredini kabine in ne omotic ne slabosti. Toda, da I zdaj vse reči streme tjakaj, če so postale vse reči in naša te- ne bi bili vse premičnine trdno lesa tako lahka, je pa kar ostudno. Občutek mišične sile se nam- pribili ah privezali na stene, bi se nabrala sredi kabine v zraku kepa vseh mogočih nepotrebnih .stvari. Najneprijetnejše je s tekočinami. Voda je pod pritiskom, pa se glisti kakor zobna krema iz pipe ter se zlobno stiska v okroglo kepo. Prav tako je — če smem biti odkrit — tudi z vsemi telesnimi tekočinami. Rabljene tekočine se "zlivajo" v izparilnik, včasi pa se zlije seveda tudi kaj mimo. Posebno profesor Koder ima grdo navado, da poliva vodo, kadar si umiva roke. Potlej pa plavajo tiste umazane vodne kaplje proti sredini kabine. Po cele ure vise v zraku in se ti lepijo na obleko, kakof da bi te kdo oplju-val. Povsem resno se že bavimo z mislijo, da se bo umivanje nehalo. Prav za prav smo imeli v načrtu vrtečo se kabino, tako, da bi težnost nadomestila sre-dobežna sila, toda načrta ni bilo mogoče uresničiti, ker bi se iz take kabine ladja ne mogla krmariti. Trdni odpadki niso tako nadležni kakor tekočine, ker se sproti biološko "uničujejo". Je pa vendar le vse-skupaj velika svinjarija. Pozimi mora biti na Marsu neznosno mrzlo. "Severni tečaj" sega tamkaj prav v širine našega zmernega pasu. Do 60. ši-rinske stopinje je vse pokrito z ledom. Gora na Marsu ni. Pozimi pihajo vsi vetrovi proti severu. Spotoma zvrtinčijo v zraku velikanske oblake prahu, zakaj izvzemši močvirji, je ves Mars ena sama velikanska peščena puščava. Ledenomrzli peščeni viharji in nikjer nobenega zavetja . . . Saj bi zblaznel, e bi hotel razmišljati, kaj nas še čaka. In vendar, morajo biti gori neka živa bitja. V Marsovem ozračju je prost kisik kakor na zemlji. Kisik je aktiven in bi moral biti že zdavnaj vezan v vsakovrstnih oksidih, če bi ne bilo rastlin, ki razstavljajo ogljikovo kislino. Prosti kisik je nevarljiv dokaz, da je na Marsu rastlinstvo. Rastlinstva si pa brez živali ne moremo misliti. Vprašanje je samo, kakšne utegnejo biti tiste živali. Naše visoko razvite živalske vrste so nastale v močnih kli-matičnih spremembah v ledni dobi. Na Marsu pa lednih dob ni bilo in zaradi tega tudi ni bilo pogojev za razvoj kake višje inteligence. Življenski pogoji so ugodni .sarno za močvirske živali. Morda bomo srečali bobre kot najpopolnejše prebivalce Marsa. Bobre v zelo debelih kožuhih, s širokimi prsi in neto-pirskimi očmi. Nemara bomo naleteli celo na prave netopirje, ki se hranijo od rojev kobilic. Teh mora biti preobilica nad marškimi močvirji. Netopirji morajo imeti vsekako precej velika krila, da se lahko drže v redkem Marsovem zraku. Ljudi, ki bi živeli po mestih, pa na Marsu prav gotovo ni, ker bi se večje razsvetljeno mesto ponoči moralo videti skozi velikanske teleskope, ki jih premoremo na zemlji. Bože, kako malo me slednjič brigajo vse te reči. Vse Marsove senzacije bi zamenjal za eno samo dobro cigaro. Zemljo vidimo le še kot drobceno zvezdicQ. Kako lepo je bilo v davnih časih na njej! V najbolj puhlem kinu bi se zdajle bolje počutil, kakor v temle vzdušju najvišje duševne kulture., Profesor Godard je imel iisto ' prav, ko je dejal, da je prismojeno, kar nameravamo. Žal, je zdaj prepozno in nobene poti nazaj —ali pa . . . Spravil sem med tovariše listič z nadpisom: "Prečitajte in dajte naprej!" Drugače ne gre, ker že zelo dolgo ne govorimo med seboj. Vsaka beseda sproži prepir. To mora biti že v zraku. Biti morajo nekakšni strupi, ki jih izdi-havamo in zastrupljamo z njimi ozračje. Na listek sem napisal: 1. Tako ne more več naprej! 2. Vsi se smrtno sovražimo; "ali naj čakamo, da bomo drug drugega pobili ? 3. Kaj naj storimo ? 4. Kaj naj počnemu na Marsu? 5. Na zemlji je še zmerom najlepše. 6. Vrnimo se! Videl sem, kako so se vsem tresle roke pri čitanju. Samo profesor Koder se je popraskal za uhljem in dejal: "Kajpa moremo, če nas hočete nesmrtno blamirati." Hotel sem mu nekaj oporekali, pa sem se premagal, stopil malomarno k stikalni plošči in vklopil stikalo za vžiganje zavornih raket. Tisti mah nas je vse vrglo pod strop. Kakšen blažen občutek po tolikem času breztežnosti, ko nismo vedeli več, kaj je zgoraj in kaj spodaj. Zdaj smo spet začutili nekoliko teže. V splošni zmedi mi je profesor Modrovič stisnil roko, Majer me je objel in prisegel bi, da sem opazil celo na Kodro-vem licu prijazen nasmešek. Zdaj se spet postavljamo v vrsto pred daljnogledom in opazujemo zemljo, kako postaja vse večja in večja. Če bi nujno ne potrebovali raket za pristanek, bi jih nekaj kar zdajle prižgali, da bi se brzina še povečala. Vsi smo spet židane volje, kakor šo-larčki ko se vozijo na počitnice. V takem razpoloženju bi lahko leteli tudi prav do Marsa. Toda le kaj naj človek tamkaj počne! Ladijski dnevnik smo ves od kraja prepisali. Med beležke smo vrinili usodne vzroke, ki so nas prisilili, da smo obrnili raketo.' Izgovorili smo se na neprevidno katastrofalni učinek kozmič-nih žarkov, na bombardiranje meteoritov, ki smo se jim morali izogibati v velikanskih ovinkih, na katerih smo potrošili skoraj vse gorivo in zapisali tudi, da se je pokvarila kanalizacija, ki jo nameravamo pred pristankom sami ,praviti v nered itd. Poglavitni vzrok, da so nam odpovedali živci, da Zemljan na Marsu nima res ničesar iskati m da je na zemlji lepše kakor povsod drugod, pa smo iz dnevnika, ki nas bo opravičeval razočaranim Zemljanom, seveda sporazumno izpustili. - PRVA REKLAMA Dolga je pot od prvega poskusa trgovske reklame, ki so ga pred časom odkrili v Egiptu, do sodobne reklame, ki uporablja morje električne luči, zaposluje umetno obrt in celo letala, da ji s plini pišejo po nebeškem svo du. Vendar pa je med tema razvojnima fazama komaj dobrih dva tisoč let. Egipčanska najdba dokazuje, da je staroveški šef reklame imel velik smisel za udarno in učinkovito hvalo svojega podjetja, čeprav je imel na razpolago le zelo nedostatna sredstva. Prva reklamna deska sveta je nastala v tretjem stoletju pred našim štetjem. Podjetni razla galec sanj je prišel na sfečno misel, da je občinstvu tudi pismeno oznanil svojo obrt, ker sta mu po vernem kričanju go- SKRAt 12,s J« IfeCtfi fl(i y f/1 \K *% 'Kaj, vlak je že odš^',, - red ii se je spremenil vozni Tako je. Zdaj odhaja r prej je odhajal pozneje, je pa bo odhajal zopet r je." »I k, e» t* Ca h L L la tlj NARAVNE BAJANI^^ • sa' Nekateri rastlinoslovci ^ je dognali, da neka vrs^ line izdaja prirodne za svojem okolišu. IProfeso? Wolf jim je imenoval rastline. Med nje spadaj" . vi vrsti zlatice. V Kalif"^® eW# mičevje, ki kaže, ali j® ste neke vrste belo cv mičevje, ki kaže, ali j® zlato vsebujoči pesek ^ na in v kolikšni razsezi'' Queenslandu poznajo ste divjo češnjo, ki baje ^ ste samo tam, kjer je ^ zlato ali srebro. V Montani poznajo srebrno rastlino, v neko vrste nagelj, ki žišča bakrove rude. ^ ; svetu pozna ljudstvo sk" vsod, kjer so bili vČasi ^ posebne rastline, o ^ uje, da izdajajo bogate ali one rude. V okolici Aalhena P° pr. Calaminsko vijolic^)' ste samo nad ležišči ci" de. Bele breze so značili^®^^ lezne rude, vendar se • kakor trdi Wolf, ni nesti. ^ Rastline so pač ^ na 101 zemlji, kjer uspevajo, virjih nikoli ne rastejo so domače na peščene''® j, in tako je prav verjet^V^ Sti posamezne vrste SP a rale na tak teren, ki ^ bovati vsaj malenkost te ' rude. (k t tovo pošla sapa in gal si je z naslednjii^ "Tvoje sanje, cenjeni '{ Ijen, razlagam po gSv. Srečna bodočnost-s Krete razloži vse!" reklama je v svojein ^ kratka in jedrnata. 2e ■'> besedah mora povedati ^ Kakor vidimo, je te poznal to zahtevo ud reklame. \ hahbe^ -f ks H 'Iž >0 h) Oglašajte ^ EitakopraV^ 5 MR. WARE NOW HOLD/T MRS. OOAKS HERE'S WHY SUGAR IS SHORT II 9 K Jt^Pi still holo lUPORTANT ppoducing ai?£as. mey oesrQoveo canb fields IN ISLANDS we've RerAKeN. LAST veAR CUBA'S DROUOHT^[ii(f-PBODUCnON OF THIS IBAHS CAtK OUS FiaHT£BS MUST have SUSAff-- /r Goes INTO soLDiens food. ohink, MFDlCINe and munitions. om amication for SUOAO CUT INTO ALRSADY SHOKJJ^ ST4RVW& EUROPE sudah is neeoeo tonelp save euoope's staqvcd mil-liom- _ __ANO. MBS. DOAKS IN SP MUCH eeouceo we aer NeARLy 60"» ^ ^ UNireO'NATIONS - i^^^'bra, 1945 SI ENAKOPRAVNOST J f ^^^nski ameriški narodni svet Na 3935 W. 26th Street, Chicago 23, Dl. A inif iji čel »Cleve^^^' konvenciji SANS, ki se je vršila Z. in 3. sqit. 1944 fcfj odboiu^" *** Izvoljeni sledeči uradniki, gl. odborniki in člani šip- tastm ČASTNI ČLANI; LOUIS ADAMIČ, Milford, N. J. Shph MARIE PEISLAND, 1034 Dillingham Avenue, Wis. "R- F. J. Kem, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. ČLANI EKSEKUTIVE: I PodprertA KEISTAN, 23 Beechtree St., Grand Haven, Mich. ^ PodpreaTj ■ ^ANKO N. BOGELJ, 6208 Schade Ave, Cleveland 3, O. J 'fUnote.* FRED A. VIDER, 2657 So. Lawndale Ave, Chicago 23, G. KUHEL, 3935 W. 26th St., Chicago 23, 111. CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. CUai. ■ JACOB ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, HI /^T(J?^OVEc, 1840 W, 22nd PL, Chicago 8, HI. lEOpQ.^^ENC, 1636 W. 21st PI., Chicago 8, HL KUSHLAN, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. FiiJf^i^OVAK. 6117 St. Clair Ave, Cleveland 3, Ohio. *AITz, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, HL lODlg ZFi NADZORNI ODBOR: 'OSH; ^IKAR, predsednik, 351 N. Chicago St, Joliet, HL ^SEpjj^RAJSEK, 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio. •ERTNIk, 309 Tenafly Rd., Englewood, N. J. y 6IRSI ODBOR: -^^Hl F 1930 So. 15th St, Sheboygan, Wis. Cleveland 10, Ohio. Chicago St, Joliet, III te F ..... 15605 Waterloo Rd I^UEsTr^^-'AVEC, 527 No. Chicag JflOM BcuTrT^®^' 334 Erie Ave, W. Aliquippa, Pa. Route No. i, Princeton, 111. Maxb 4676 Washington St, Denver, Colo. KiTT^®®' 223-^7th St, Pittsburgh 1, Pa. 604—3rd St, N. W, Chishohn, Minn. AR' 1936 So. Kenilworth Ave, Berwyn, III. 1?"^' KVar-p^^^^^' 17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich. " ICH At 1 C 41«« O * mAvrSlI A Va ll'DVj 364 Mem Vi ®ESa 1091 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio. In R *658 Rosa Ave, St. Louis 16, Mo. M. IMO N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind. Av 1634 Cedar St., Pueblo, Colo. 706 Forest Ave, Johnstown, Pa. ^ F. U. Bldg, Ely, Minn. 1045 Wadsworth Ave, No. Chicago, HI. Station St, Bridgeville, Pa. 24465 Lakeland Blvd, Noble, OlUo. 364 Menalian St, Brooklyn, N. Y. dušica Rožamarija (SVETNICA IN NJEN NOREC) Agnes Gunther Poslovenil Boris Rihteršič m pec"^ of*' »ali ^^ddal ]o ■jevanje) Roža i" Harro! .1; toda poglej- l»Č'' Marg! Poglejta!" Mna ]e videti zelo negovanju t) ^^"^0 z veliko ,S. i iHQ ^OZijig iznenada ob- \\\ Je spet da oci je srečala. nadaljevati, moraš ^6c miru. je," zastoka, se z njo ime- J®' ° moja hu- 'r,i%daiu Uli! Poglej '{1 W plovek bi se te Ni ^'^^n^išljam, ali ]e sme bolan in N da S tri i ^)Mi i !. zdrave, ne-:h; C d^ti do smrti, ti bo treba za •tilta^ Prej da bi bila ^ Marga je Korintcem." L. ^^(*1 primerjati. Pomisli na Gizelino tenčico ... In jaz bi te takoj pustila, da bi šla k njej, Uli, če bi se mi zdelo, da bi jo ti mogla pomiriti. Toda bojim se, da se ti ne bi posrečilo, kajti ti preveč misliš name. In tudi jaz sem vesela, da je gospod dvorni svetnik očetu prepovedal obiske pri knežnji. Saj je moral dovolj trpeti takrat, ko sta se še kdaj videla. Kaj vse mu je očitala! Rekla mu je, da je samo on kriv, če mora ona toliko trpeti. Da, tako je rekla. In zdaj se on s tem očitkom muči in ona je to začutila, postala še hujša in tečnejša, da sem ga potem komaj pomirila. Ne, z mamo se mora ukvarjati človek, ki jo ima rad. Ljubezen, —čutiti mora do nje ljubezen, ki napravi človeka bistroumnega in trdega hkrati. Z ljubeznijo, kakršna je popisana v pismu reči v pa tega , '• -ivni len v je treba ^ obra: 00' ; M hudo, da "St "Zavs ' ^^klikne Ro-,Ni„.7na je v zgornjem •i« med ljud. ne' in le S: moreš ti iti! na svetu . . iz in zobe." "Drago srce, če bi bilo mogoče to ljubezen odkriti, bi jo takoj vzeli v službo. Ljubezen do te ženske! Ena izmed postrežnic v Švici, ljubka, nekoliko prazna in omejena deklica, je baje poskušala zaradi nje napraviti samomor in Alfred jo je komaj še priti na pro-^^^ešil. Samo pomisli; takšna žen-h, I ska in ljubezen do nje! Tega ni ali TBi-,, v,^ Zdaj se že poskušajo z Rožo- h , ™g0R+ tGbi ne re-», (J. sosto ' :%ienoi ' je ne smeš ^0] J«ast: 'eaiu Odpadki 'nesarju '^vIsi^JPADKI i : 8%.** 6100 C&SOPISE to,. % Odpremo K JU. S jih pobiranje * "%! t^N%i^.!^Gsecu: "kotijo ^'tram: *^6secu marijo peljati vsak dan na kratek izprehod in Henrik je neizmerno vesel, kadar se pripelje mamin voz. Oče jezdi zraven njega. Tudi Henrik se sme peljati, čeprav je njegova navzoč" nost na vozu nekoliko naporna za mamo. Zdeti se ji mora, da njegove kratke noge rase jo, da so povsod in da jih zlasti nekaj privlačuje k maminim kolenom. Ko se tretjič zadene vanje, seže dolga roka po njem, ga prime za rdečo suknjico in ga dvigne na očetovega konja. Izprva se nekoliko boji in krčevito oklepa svojo ročico okoli očetove roke. S sedla se vidijo konjeva ušesa tako grozeče. Zmerom se premikajo, toda potem se jih kmalu neha bati in sedi za njimi z resno samoumevnostjo. In vsak dan se vozijo isto pot, do tja, odkoder se lepo vidi proti Brau-necku. Potem Mart spretno obrne voz in vrnejo se. Nekega jutra pa Harra ne gredo iskat. Pred svojo sliko stoji in strmi v obrise dveh postav. "Z drugo postavo bom vse pokvaril," si misli. "Kako naj jo naredim? Seveda bo dvakrat Roža, enkrat s sivimi, drugič s sinjimi očmi." Dvigne čopič, da bi prekril drugo postavo, tedaj pa pride v delavnico njegova teta. "Roža bi se rada peljala na Brauneck." . "Na Brauneck je predaleč. Na kakšen način jo poskušaj pregovoriti." "Ne bo mogoče, Harro .. . Saj jo poznaš. Sam pojdi k njej!" Harro spusti svoj čopič in gre k njej. "Roža, ali hočeš res iti na Brauneck?" "Da, Harro, očeta bi rada presenetila. Pa naj bo samo poizkus. Do razpotja se bomo peljali. Saj veš, tam, kjer stoje jeseni, tam bomo obstali. Če bom preveč utrujena, bomo pa obrnili." Njeno nežno glavo vzame med roke in jo pogleda. V očeh je nekaj tako prosečega, v srce se-gajočega in hkratu žalostnega, da se ne more upreti. "No, saj lahko poizkusimo. Obrniti se da vsak trenutek, toda na vsak način morajo pripraviti tam za prenočevanje, kajti preveč bi bilo, da bi se isti dan peljali na Brauneck in nazaj." "Prav. Saj lahko oče vse pripravi." V svojem vrtu leži, toda nebo se je že zamrenilo in na teraso padajo rumeni listi. Harro in Uli je všeč, da tako molči, kajti danes bo še potrebovala moči. Okoli poldneva reče iznenada: "Zelo ljubo bi mi bilo, če bi Mart zdajle zapregel. Malo naj se obrne. Zelo mi bo ustregel." Harru se naguba čelo. "Mislil sem, da bi bilo bolje, če bi se peljali šele pozno popoldne." "Dotlej bom pa že utrujena. Ali te smem prositi, Harro? In Harro, veš, če bom preveč utrujena, bomo pa obrnili." "Ljuba Roža, moraš mi povedati, če boš utrujena. Ob pravem času se oglasi. Ko bomo v dolini, ne bomo mogli več obrniti. Tedaj bo treba iti na Brauneck." "Bom že povedala, Harro . . . Prav verjetno je, da bomo prišli čisto na Brauneck." Potem se pripelje voz. Henrika so pregnali na skrajni konec vrta, da ne opazi voza in da ni treba poslušati njegovega kričanja. Harro zavije Rožo v njen lepi popotni plašč. Klobuka nima, pač pa belo tenčico okoli las in vratu. Dosti ljudi tako ne bodo srečali. Potem skoči Harro na svojega rjavca in odjezdi naprej. Dobro je, da Rože ne vidi, kajti ko konji potegnejo, prebl'edi kakor smrt in zašepeče s pojemajočim, slabotnim glasom: "Vrnili se bomo, seveda se bomo vrnili . . ." Šele ko so na glavni cesti, prijezdi Harro k vozu ter pogleda Rožo in reče: "Roža, zdi se mi, da ne boš zmogla." Nekaj kakor odlašanje čuti. Ulrika drži svojo hladno, ozko roko v njeni in šepeta: "Otrok, čutim, da trpiš ... naj bo zdaj tega dovolj." Roža odgovori: "Do razpotja se bomo peljali." To je edini kraj v okolici, odkoder je mogoče videti Brau- neck, pa tudi Thorstein. Tam, sedež na nemogoče vieokem pade cesta v lepih zavojih v dolino in se dviga na drugi strani proti Braunecku. Dosti starih, s travo poraslih poti srečajo. Samo otroci in kmetje jih še uporabljajo. Tu se končuje tudi mrliška steza, po kateri nosijo damskem sedlu tudi ni najboljši, Zdi se skoraj, kakor bi omahovala sem in tja. Harro se ukvarja g svojo vejico in z ■ nemirnim konjem, ki mu postajanje očitno ni prav všeč. Rozine oči se na stežaj odpro ljudje s.hribov še zmerom svoje Nekoliko se skloni, da pozdravi mrtvece na pokopališče v dolino. Zelo lepo je na razpotju: Prastare jerebike rasejo tu, im naprej . .. Potem reče: damo. Čudno, v tej okolici je komaj kdo, da ne pozdravil nje čez nje sega visok, vitek topol. Razpotje samo je obraslo z gostim drevjem. Na njem stoji eden izmed starih, podirajočih se kamenitih križev, s katerimi so v davnih časih zaznamovali kraje, kjer se je primerila kakšna nesreča ali umor. Ljudje s hriba ponoči ne hodijo radi sami čez razpotje. Toda zdaj je jasen dan in neprestano srečujejo skupine otrok, ki se vračajo iz šole s svojimi torbicami in knjigami. V dolino hodijo v šolo in zdaj ima zanje pot proti šoli še čudno mnogo privlačnosti. Dalje spodaj je cesta, obdana s prelepimi jablani, in septembrski veter jeh pretresa. Otroci pobirajo rdečelična jabolka, ki sicer niso njihova, pa jim vendar nihče ne brani, da jih ne bi jemali. Tudi njihovi očetje in matere so se naslajali z njimi, ko so še hodili v šolo. Ko srečajo voz, strme presenečeno vanj, deklice prikimavajo, dečki pa snemajo klobuke z glav. Saj je to knežji voz. Harro zleze s konja in si ovije povodec okoli roke. "No, Roža, ali ti je okrutne igre zdaj že dovolj? Povej mi!" Roža se obrne. Tam vidi Thor-steinovo graščino, vso sivo in brez leska. Sredi gozda je. Tako mračna se ji zdi. "Samo malo bi se rada odpočila, Harro." Kratek, mrmrajoč veter stoka v topolu. Jerebike so polne is-krečih se rdečih jagod. Harro seže po vejici, ki je bogato obložena, in jo potegne navzdol. "Ali hočeš?" Rožamarija mu prikima in obrne spet glavo. Tedaj zagleda na stari, s travo porasli gorski stezi žensko na konju. Ostro se odražajo njeni obrisi proti nebu, ki je črno sivo in ki postaja čedalje mračnejše. Ženske na konju v teh krajih niso prav pogoste. Povsod bi takoj zbudile pozornost. Ženska jezdi okleščenega belca, širokih prsi. Konj ima nenavadno pisano uzdo, ona pa obleko iz temno zelenega. žameta. Žamet ni prav za prav temnoze-len, ampak se živo lesketa kakor mah ob starem studencu. Obleka pa je že zelo ogoljena in po-mazana.. Na gostih laseh ima majhno čepico iz zelene barve. Barva se ne da več spoznati, kajti izpod čepice veje bel pajčolan, kakršnega si je bila Rožamarija ovila okoli las in vratu. Njen "Rožamarija, zdaj se pa ne moreš več obrniti." (Dalje prihodnjič) "Harro, zakaj je pa ti ne pozdraviš?" Kajti pravkar jezdi dama počasi na svojem upehanem belcu mimo nje. Kako strašna je njena obleka, polna madežev, strahotnih temnih madežev, kakršne more napraviti samo ena tekočina na svetu: kri! Pa vendar ni ranjen^? Ko pride mimo Rožemarije, dvigne počasi glavo in jo pogleda. Na smrt bled obraz in iz njega se sveti dvoje višnjevih plamenov. Temno rdeče ustnice, ki so stisnjene druga k drugi kakor v neizmerni bolečini. In zdaj ji ona pokima. Tedaj jo Roža spozna: "O, bog, ti?"—Ženska na konju dvigne počasi roko, v kateri drži z zlatom tkane rjave rokavice in majhen bič. S koncem tega biča pokaže proti griču na drugi strani, kjer stoji težak, teman in mogočen braune-ški grad s svojimi debelimi stolpi pred črno steno oblakov. Potem zavije utrujeni belec v stran in vitka ženska na njem se skrije za ovinkom. "Proti Braunecku!" ukaže Rožamarija tako odločno, da spusti Mart konja, ki ju že tako komaj zadržuje. V diru se pože-neta. Harro komaj odlomi jere-bikovo vejico in jih dohiti šele pri prvem ovinku. Skozi ropot koles in klopotanje podkev ji za-kliče: Društveni koledar 19 4 5 9. septembra, nedelja. — Ženski odsek ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 16. septembra, nedelja. — Združene Slovenke SDZ ples v S. D. Domu. 23. septembra, nedelja. — Odbor za Ameriške vojake prireditev v SDD 29. septembra, sobota. — Cleveland Athletic League of S. N. P. J. ples v SDD. 30. septembra, nedelja. — Ples Kegljaškega kluba v SDD. 6. oktobra, sobota. — Društvo "Brooklynski Slovenci" št. 48 S. D. Z. priredi veselico v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 6. oktobra, sobota. — Strivers C.F.U. -— ples v SDD. 7. oktobra, nedelja. — SANS za collinwoodsko okrožje — prireditev v SDD 7. oktobra, nedelja. —■ Podružnica št. 48 SANS priredi program popoldan in ples zvečer v korist pomoči domovini v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 14. oktobra, nedelja. — Washington št. 32 ZSZ ples v SDD. 21. oktobra, nedelja. — Cerkniško jezero — ples v SDD. 28. oktobra, nedelja. — Betsy Ross A.F.U. — ples v SDD, 4. novembra, nedelja. — Ženski odsek SNPJ farme — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 10. novembra, sobota. — Strug-glers SNPJ — ples v SDD. 11. novembra, nedelja. — V Boj SNPJ prireditev v SDD. 18. novembra, nedelja. — Mladinski zbor Waterloo okrožja prireditev v SDD. 25. novembra, nedelja. — Pevski zbor "Jadran" koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 1946 20. januarja. — Pevski zbor "Slovan" praznuje desetletnico s koncertom v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. SKEBE & ULLE PLUMBING AND HEATING CO. 15601 WATERLOO ROAD KENMORE 7248 Nanovo položimo vodne cevi in sčislimo odvodne kanale. Dajte vaše naprave za gretje na paro in vročo vodo sedaj pregledati! — Mi prodajamo plumber$ki in grelni malerijal ter istega tudi inštaliramo. Nočni klici: MIKE SKEBE—KE 4614 - AL ULLE—IV 1788 Novel Hits Jackpot ■ JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIB AVE. ENdioott 0583 Avtomobili In bolniški voz redno In ob vsaki url na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODBKI URAD: 452 East 152nd Street Tel; KEnmore 3118 "Before the Sun Goes Down," a novel about a small town in the 1880s by Elizabeth Metzger Howard, has been awarded $145,000 in prizes by Doubleday, Doran & Company, and Metro-Goldwyn-Mayer. It is her first novel and will soon be published. Točna postrežba Trgovcem, obrtnikom in posameznikom bodo zastopniki "Enakopravnosti" točno in zadovoljivo postregli, najsibo pri oglaševanju ali poroče-vanju novic, ako jih pozovete, da se pri vas zglasijo. Za st. clairsko okrožje ter za newbursko in zapadno okolico je zastopnik: Mr. John Renko, 1016 E. 76 St. Za collinwoodsko in euclidsko okolico: Mr. John Steblaj, 1145 E. 169 IVonhoe 4680 Doolittle's Raiders Released NOVA IZDAJA Angleško-slovenski besednjak (English-Slovene Dictionary) Sestavil Dr. F. J. Kem Cena $5.00 Dobi se v uradu ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio The first four members pf Lt. Gen. Jimmy DoolitUe's Toli,yo r^d«r« liberate^ by American paratroopers, before thf .surrender of Japan became official.. As shown they are: upper left, Dean litaUraark of Dallas; upper right, Robert L. Hite of Earth, Texas; lower left, Robert j. Medei-, Columbus, Ohio; and lower right, William Glove Faribw, Washington, d. C. SLOVANI! Dolžnost je naša, da moralno in materi-jalno podpiramo osvobodilno borbo naših narodov v stari domovini. Združeni odbor južnoslovanskih Amerikancev pred Ameriko in pred celim svetom tolmači značaj, cilje, in ideale osvobodiliie borbe naših narodov. IZVRŠITE SVOJO DOLŽNOST TAKOJ, DANES! Pošljite svoje prispevke ZDRUŽENEMU ODBORU JUŽNOSLOVANSKIH AMERIKANCEV. Pokažite svojemu narodu, da Vam ni težko žrtvovati nekaj dolarjev, dokler oni žrtvujejo svoja življenja. IZPOLNITE IN POŠLJITE SPODNJI KUPON: The United Committee of South-Slavic Americans 465 Lexington Ave., New York 17, N. Y. Naslov.............................................................................................. prilagam $........................ za fond Združenega odbora kot "Contributing Member" istega. Vse čeke in money-ordere izdajte na ime; United Committee of South-Slavic Americans STRAN 4 ENAKOPRAVNOST ftfiiiii Pomladni sen ROMAN IZ ŽIVLJENJA I Priredil I. H. ifiillillšIiildiildlilaliilaliiUlMlBliilaliilBliilliliilaliilaliilaliinliilaliilaliilauilaliilaliilaliilaliilBliinliilalir (Nadaljevanje) Zatopljena v misli sedi Marija pri Lazotovi postelji. Njegov otrok — nepopisna ginjenost jo objame. Da, bil je njegov dtrok, kakor bi bil izrezan iz njega. Bil je isti plemeniti, drobni obraz, isti temni, kodrasti lasje, katere je tolikokrat gladila — to je bil njegov nos, njegova usta — in njegove temne, ponosne oči, 'ki so jo sedaj gledale iz otročjega obraza v vročinskem sijaju. Toda misli na sličen obraz — samo obdan s plavimi kodri — vroče ji postanejo oči. Na to ni smela misliti, ako je hotela do konca odigrati svojo vlogo. Tedaj pa stopi Gabrijela v sobo. — Tedaj, sestra, kaj mislite? — jo vpraša tiho. — Zdravniki se vedno izogibljejo pravih odgovorov. Moj ubogi otrok! — In pogladi otroka,po čelu. Otrok pa postane še bolj nemiren. — Proč, ti, — zakliče otrok, — saj nočeš nič vedeti o La-zotu. Lazo ti je v napotje, vedno me tepeš. — Gabrijela postane rdeča. — O, sestra, — se pritožuje, — kako sem nesrečna! Odkar je bolan, me kar ne more videti. — To naj vas nikar ne skrbi, — pravi Marija pomirjevalno, — to je navadno pri bolnikih, da one, ki so jim v življenju najljubši, v bolezni pehajo proč In nočejo ničesar vedeti o njih. Nedavno sem imela slučaj, da bolna žena ni mogla trpeti pri postelji svojega moža, pri tem pa sta ves čas živela v najsrečnejšem zakonu. — Pomiri se, otrok moj, — pravi ljubeznivo in položi belo, hladno roko na otrokovo čelo. In to je pomagalo — Lazo vidno postane mirnejši. Neprestano opazuje Gabrijela sestro. Sede na drugo stran postelje, ki je stala sredi sobe. Mimo nje, bogate in razvajene gospe so šla leta, toda na bledem obrazu deklice, ki ji je sedela nasproti, so zapustila sledove, ki so še bolj poglobili trpljenje in bolečine. In vendar si ni mogla tajiti, da je bila Marija nadnaravno ginljivo lepa. Izpod belega klobuka ji je poredno silil šop kodrastih las, katere je neprestano potiskala pod klobuk. In njena milo, mirno obnašanje je bilo v popolnem skladu z resno in priprosto redovniško obleko. Marija je v tem opazovanju občutila nekaj nadležnega mogoče jo je Gabrijela vendar-le spoznala. Toda ne, nemogoče, kajti sicer bi se s kako besedo izdala. — Milostljiva gospa, ali se ne bi hoteli malo počiti? — jo prosi. — Najbrže bomo imeli zelo težko noč. — Ne, ne, sestra, — se brani Gabrijela, — kako naj najdem mir! Pustite me, da ostanem pri svojem otroku. — Sicer pa mora kmalu priti tudi moj mož, Pri teh besedah ostro opazuje Marijo, toda noben migljaj v njenem obrazu ni izdal, da je bila razburjena. Saj je bila Marija na to pripravljena, da se bo srečala z Wolfom in zadnja leta se je dovolj naučila zatajevati se. — Ali ni ta poklic, katerega ste si izbrali, sestra, naporen in poln zatajevanja?" — prične mirno Gabrijela, — priznati moram, da za to nimam ne poguma, ne moči. Gotovo ste obračunali z vsem, kar je v življenju lepega. Marija se milo nasmeje. — Za vse ljudi ni vse prav, milostljiva gospa! Toda me mo- ramo tudi biti. Spočetka mi je bilo zelo težko in včasih je bil že skoro konec mojih moči ter bi skoro obupala; potem pa sem stisnila zobe, da se ne bi obrnila in posrečilo se mi je premagati slabost. Ko sem se nekoliko privadila, je prišlo veselje in ljubezen — in milostljiva gospa — zdaj ne poznam nobenega lepšega poklica; krasno je! — Njene oči zablestijo, • ko tako govori. — Pa kako ste prišli do tega? — vpraša Gabrijela dalje. i— Lazo je ležal mirno, kot bi spal, zato je bilo mogoče govoriti o tem, kar je hotela vedeti. — Kako sem prišla do tega? — pravi Marija z bolestnim nasmehom. — Čisto sama sem na svetu. Starši so mi zgodaj pomrli. Iz daljne dežele sem prišla tu-sem. Neka materina prijateljica, ki sem jo ^našla, me je pripeljala do tega poklica, — Oprostite, sestra, malo preveč vsiljivo vprašanje, — toda seveda v ustih vsake ženske! Ali niste nikdar mislili na to, da bi se poročili? KajO, kogar je narava tako obilno obdarila kt)t vas, ne more biti nikdar daleč od takega vprašanja. Za trenytek oblije lahna rdečica Marijin bledi obraz, Z velikim, mirnim pogledom odgovori: — Ne, milostljiva gospa, na to nisem nikdar mislila. Včasih sem sanjala v svojem mladem, neumnem, dekliškem srcu o sreči in ljubezni, zatem pa pride življenje s svojo trdo roko in pokaže, da je konečno prava sreča samo vestno izpolnjevanje svoje dolžnosti, da se mora posameznik podrediti sploš-nosti. — Moj poklic mi prinaša samo veselje. Ne morem vam popisati, kaj sem občutila, ko sem prejšnji teden nekemu neutolažljivemu očetu treh ljubkih otrok, ki so zboleli na škr-latinki, mogla prepustiti ozdravljenje, medtem ko je mati otrok ležala v otročnici. Ali si niorete predočiti občutke uboge matere, ki je morala ležati in si ni mogla pomagati? Za mene je bilo zelo utrudljivo; ta postrežba — in vendar, kako sem bila poplačana s solzami veselja v očeh starišev! ,0, mogla bi vam mnogo povedati; mnogokrat dobi človek pogled v marsikatero človeško življenje in človeško tugo, česar ne bi nikdar mislil in gre brezskrbno mimo vsega tega. Gabrijela molči nekaj trenutkov, nato pa pravi; — Še nikdar nisem o tem premišljala; človek marsikaj ne opazi. — Lazo postane zopet nemiren; prične se mu mešati in v vročici kliče papana in starega očeta. S trdo roko ga drži Marija in ga podpira pri krčevitih napadih kašlja, ki so stresli šibko telesce. — Prosim, pojdite, milostljiva gospa, — jo prosi, — pogled na otroka vas preveč razburja. — Ne, ne, — vzdihuje Gabrijela, — jaz ostanem! — Proti svoji volji je morala občudovati Marijo, ki je tako tiho, a odločno opravljala svojo dolžnost. Kašelj poneha in Lazo zopet leži, toda vzdihuje. — Ubogi otrok!, — pravi tiho Marija in ga nežno pogladi po čelu. — Ali bo živel ? — . vpraša Gabrijela z bojaznijo v svojih očeh. Njen materinski čut se je vendarle zbudil, ko je videla, koliko je moral otrok trpeti. — Doktor Kornelius je dober zdravnik. Ga bo gotovo ozdravil, četudi vam ne morem prikriti, da je njegova bolezen zelo nevarna. Toda otrok ima zelo močno naravo, četudi izgleda zelo nežen. Molče sedite obe dami in poslušate težko' otrokovo dihanje. Tako poteče precej časa, ne da bi katera izgovorila le besedo. Tedaj pa čujete, da so se zaprla vrata. Gabrijela naglo vstane; to je Wolf! Potuhnjeno pogleda Marijo, ki je komaj slišala. Njene resne oči so neprestano počivale na otroku. Kmalu se vrata tiho odpro in Wolf vstopi. Njegov pogled pade na črno postavo ob postelji. To je bila gotovo strežnica, katero je poslal dr. Kornelius. Njenega obraza ni mogel videti. Tiho stopi k svoji ženi in jo vpraša: — Kako je Lazotu? — Je boljši — malo je sedaj zaspal, — je bil njen odgovor. — Hvala Bogu, — mu pride globok vzdih iz prsi. — Wolf, — nadaljuje Gabri jela, — Wolf, sestra Konsuela nam je res v veliko pomoč. Zdravnik bi nam jo bil lahko že prej poslal. Čudovito zna pomiriti Lazota. skloni, da bi pogledal sestri v obraz. Ali gleda vanj kak strah? Toda tukaj sedi ona, na katero je mislil dan in noč, njegova Marija, ob postelji njegovega otroka! To niso sanje — bila je resnica! Nobene besede ne pridejo skozi njegove ustnice — ■samo okamenele oči vpre v njen obraz. — Kaj ti je. Wolf? — mu udari na ušesa glas njegove žene. Zgane se in si z roko potegne preko čela. Samo en pogled v napeti Gabrijelin obraz z zmagoslavnim izrazom mu je povedal, da je tudi ona spoznala Marijo, da se je veselila njegove zadrege, v njem pa je zrastlo veliko zaničevanje do njegove žene, ki je bila brez vesti, brez srca. — Nič! — pravi trdo in gre iz sobe, ne da bi rekel le besedo strežnici, ki je sedela s sklonjeno glavo. Zaničevalen nasmeh je obkrožil Gabrijeline ustnice; ta trenutek jo je odško-doval.za mnogo. Sicer ni nobena poteza na Marijinem ■ obrazu razodevala njenega notranjega čustva, toda s čutom, ki ga ji je poostrila njena ljubosumnost; je Gabrijela videla, v kaki zadregi je bila Marija, ko je zopet videla njenega moža. In on sam! Nikdar še ni bil tako presenečen. Ves potrt je šel iz sobe; tako ga je to nenadno svidenje prevzelo. Čez nekaj minut reče Gabrijela sestri: — Ali smem sedaj za nekaj časa oditi? Lazo spi in se moram tudi nekoliko pobrigati za svojega moža. že se pritožuje, da ga zanemarjam. Toda, odkar je otrok bolan, nimam nobene misli za kaj drugega. — Gotovo, milostljiva gospa — brez skrbi lahko greste, —-pravi Marija. Zdaj je bila sama. Globok Za delavce Za delavce 5. septembA LIVARJI Izborna prilika pri NATIONAL MALLEABLE & STEEL CASTING CO. Nobenih težav vsled preosnove Civilna produkcija v polnem razmahu Smo 77 let na uslugo transporlacijskim industrijam The National Malleable & Steel Casting Co. 10590 pulncy Ave. Za delavO delajteV. MODERNEMU THE telephone potrebuj« ženske^ delavke hisn''' Downtown P®® Stalno delo—Dobf* Polni ali delni 6 večerov v 5:10 do 1:40 z] vzdih ji dvigne prsi — hvala Bogu, svidenje, katerega se je najbolj bala, je prešlo. Zdaj je morala samo gledati na to, kako bcJ premagala zapeljivi utis, ki ga je na njo napravil Wolf. O, njeno srce še ni odmrlo; ne-pokorno je bilo in njegovo utripanje ji je hotelo razbiti njene prsi. Sklenila pa je, da se bo z vso močjo protivila njegovemu vplivu. Na stare čase ni hotela misliti, temveč samo na svojo dolžnost in na to, zakaj je bila v hiši. (Dalje prihodnjič) Mali oglasi After New Honors Wolf se obrne k^sestri in hoče. nekaj reči, toda beseda mu je zamrla v grlu. Marija dvigne oči in mirno počiva njen veliki pogled na nekdaj tako ljubljenem možu, medtem ko ji srce tako čudno utriplje, da se je bala, da bi ga kdo slišal. Trd od presenečenja stopi Wolf in nobene besede ne more izpregovo-riti. Krčevito zgrabi njegova roka rob postelje in globoko se Weighted with medals and shooting for the national swimming championship is 17-year-old Frances Kenney of Raleigh, N. C., three-time Carolina swimming champion. She also holds three junior AAU national medals as well as relay team first place. Production of Civilian Radios Gets Under Way Production of radios for civilian sale ha^s started in full force. One of the first radio production lines in the country is pictured at a Plymouth, Infl., plant. The capacity of the plant will shortly be 2,000 sets a day. This will aid materially in making radio sets available for almost every need. Production has speeded up beyond earlier reports with every indication that the market will shortly be well supplied. "Street" Outfit Helps Buy Bonds "Sweet as sugar candy" aptly describes a frosty white eyelet-trimmed blouse, worn with purple and pink flower-splashed peplum skirt. Make it with a pattern available at local stores. Watch the War Bonds grow when you add your savings from sewing. S. Treasury Department NAPRODAJ Dobra prilika se nudi hitremu kupcu. Na Addison Rd. se prodaja 3 hiše, vsaka zase na svojemu lotu, vsaka po 2 družini. Vsaka hiša ima 2 fomeza. Hiše so v jako dobrem stanju. Te hi še morajo biti prodane zaradi dedščine. Rojaki, požurite se, ker take prilike ni vsak dan. Hiša 6 sob na Edna Ave., blizu Addison Rd., samo $5,800. Te hiše si lahko ogledate, če se zglasite pri JOS. LUSHIN-U, 7113 Myron Ave., ali pa pokličite HE 6054, ki je edini pooblaščen za to prodajo. Hiša naprodaj Proda se hišo za eno družino. 7 sob, v zelo dobrem stanju; ve lik lot blizu trgovin, busa in kare. 840 E. 155 St., ali pokličite LI 8779. WHERE THE FUELGOEŠ AI^&M YaTR ANS PORT b«ffnt-$3,000 galloi»*bf fod oil, - Dajte vaš fomez sčistit sedaj. Boljša postrežba in boljše delo. For-nez in dimnik sčiščen po "va-cuumu." $4 do $6 National Heating Co. Postrežba širom, mesta FAirmount 6516 Zglasite se EmployinGJ^* 700 Prospeci Ave« od 8. zj. do 5. pop; razven ob nede THE OHIO . TELEPHONE'' Five-Point Recreation 15107 ST. CLAIR AVE.. MU. 9525 Sedaj pod novim vodstvom. Imamo še več datumov odprtih za rezervacije za moške in ženske kegljaške skupine. EKSPERTNA POPRAVILA NA PRALNIH STROJIH 6902 ST. CLAIR AVE. EN 4808 Odprto od 11. zj. do 11.30 zv Zakrajsek Funeral Home, Inc., 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113 Kupujte vojne bonde GEORGE TOM ASI R Cementni kon+rakto Izdelujem hodnike, dovo ze (driveways), zidam kleti in položim tla v garaži 5338 St. Clair Ave. HE 972 Imamo 39 let izkušnje v temu . delu Točno in zanesljivo delo Se priporočam OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI" Oblak Mover Se priporoča, da ga pokliče te vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 E. 61 St. HE 2730 0 MLADA da bi se učila šivala j(« na power machine. ji bo kmalu napredovaj^ plačanega stalnega ' Tedenska THE LYON TAIL^V 2320 Super*®' li.vak J Plača od na plumberski opremi Republic iiiKi 1623 East od Pay^ severno o/ Power Machine ^ Izurjene na f. Tudi izurjene de^ gf šivanje lukenj .j Tedenska THE LYON TAlf 2320 Supe: tež A^' 5 dni v ^ Menjajo^ Plača od " ŽAGAR 23880 Lakela^. Euclid, Mali or J ! B. J. RADIO |23ff3 E. 45 St. I Prvovrstna vrst radio Zanesl^va RADIO ^ Tube preizkusili" Shore Radi« 15232 Waterloo^^ --- Pridite nfiSo zalogo novJ^^y HOMErt^< 7110 St- X Odprto 0® KADAR KOP^ujf' pbodajatEJ;# naprimer hise, z ^g,} no ali farmo, s® na zanesljivo, bo, in to dobite ^ pfi^ polno zadovoljst^" pj šna zavarovalnih nezgodam in za ^ Gradimo tudi vašem okusu. ^ J EDWABP jfiiiV? frank NETTIE ^ Kovač f 960 E. 185 St-