Ob prvi obletnici. . . Na letošnji Miklavžev dan je bilo eno leto, odkar se je zakril grob za velikim slovenskim skladateljem Emilom Adamičem. Nemirni in vedno snujoči duh je našel svoj počitek, njegova mogočna pesem je ostala neizpeta... in narod se je zavedel težke izgube. Klanjal se je pred njim, ki je bil še v smrti veličasten. Ob prvi obletnici je spbmin nanj še vedno svež in topel, tako topel, kakor je bil pokojnik v svojih pesmih, v katerih je utelešena narodova duša. Ravno to bo ohranilo vezi med njim in narni trajne, Adamič bo bstal za vse čase legendarni nesmrtni narodni guslar. Gb prvi obletnki njegove smrti moramo opisati njegove zasluge za Učiteljski pevski zbor, katerernu je bil odkritosrčen prijatelj in vodnik. Posredno z njim je hotel pomagati našemu stanu v glasbenih potrebah. 'Prijatelj je bil kot tovariš, in vodnik kot njegov predsednik! Njegov neusahljivi vrelec akordov je bogatil duše pevcev in pevk s skrivnostnimi melodijami, kakršne je mogel ustvariti le Adamič. Njegova roka nam je kazala vedno pravo smer. Žato je bila njegova smrt najtežji udarec, ki ga je moral prestati zbor v teku svojega obstoja in delovanja. Sredi najlepšega dela za zborovski napredek ga je strlo -zdravega in z nasmehom na ustnicah. Ker je bil pokojnik prVotno sam učitelj, ¦je razumel potrebe našega stanu. Vse njeitovo V^gbjho pfteadevatije na učiteljišču je stremilb za ciljefn, dati narodu res dobre pevce in pevske organizatorje. S tem je pripravljal Učiteljskemu pevskemii zboru dober hafaščaj in danes lahko trdimo, da so sedanji člani zbora z malo izjemo bili skoraj vsi njegovi učenci, s katerimi je že on sam napravil ^eč pevskih turnej po naši državi. Na teh poteh jim je kazal narod, njegovo življenje In njegovo pesem. Za nje mu ni bila pretežka nobena žrtev. O pač, trpel je, ko So ga odtrgali od njih in ga poslali delat drugam! Tedaj so njegove gusle zvenele btožno... Emil Adamič je bil kritik svojevrstnega kova. S svojo kritiko ni nikdar razdiral in jemal veselja do nadaljnjega dela, z njo je dvigal zavest v lastno moč in krepil zaupanje za bodočnost. S svojimi kritikami je pokazal našemu zboru pot do uspeha, z njo mu vlil poguma, ki je bil potreben za dosego slovesa elitne pevske družine. Zaupanje v sposobnost zbora je bilo tolikšno, da mu je poklonil celo vrsto svojih skladb v rokopisu v prvo izvajanje. Napisal je zanj tudi mnogo novih. Zborov arhiv hrani sedaj njegova dela kot svetinje, kot izlive srčne ljubezni do vsega lepega. V neizbrisnem spominu ostanejo pevcem navdusienja poslušalstva v beli Ljubljani, zlati Pragi, 'Brnu, bratski Sofiji in Burgašu, Beogradu, junaškem Skoplju in drugod, ko je z gromovitimi aplavzi dajalo njegovim skladbam odkritosrčno priznanje. Tudi pokojnik ni mogel v takih trenotkih ostati ravnodušen, vesel je bil nas ... Zveza med njim in zborom se je 'jačala po nekem notranjem nagonu, ki je temeljil na stanovskem tovaristvu. Začel je spremljati zbor na vseh pevskih poteh po domovini in v tujini. Njegovi nasveti so bili vedno zborov uspeh, njegovi prijatelji po širnem slovanskem svetu so postali tudi naši prijatelji. Ernil Adamič slovanski romar, Emil Adamič graditelj slovanske vzajemnosti je postal naš amulet, ki nam je prinašal samo sreČo. Povsod so se nam odpirala vrata na stežaj, povsod so nas sprejemali prisrčno in mi... mi smo bili nanj ponosni! Tako je bilo na Ceškem, tako je bilo v Bolgariji in tako je bilo vnaprej... Medsebojno razumevanje se je poglobilo, delo strnilo v celoto. Učiteljski pevski zbor se je čutil dolžnega, da ga vidno odlikuje za delo v zboru in za delo na polju slovenske glasbe sploh. Učiteljstvo ^je enodušno sprejelo predlog banovinske skupščine v Ljubljani, da si zbor nadene njegbvo ime in ga tako ovekoveči za večne čase. Skromen spo- menik njegovemu velikemu duhu, a tem lepši in večji v svojih pesmih; skromen za nas, a za potomce pomemben. Podtem imenom je zbor začel nove naloge kulturnega in pedagoškega značaja. Zbor je odšel ravno po njegovem nasvetu v Južno Srbijo proslavljat ob 25 letnici njene osvoboditve kumanovske junake. Tudi sam se je že veselil krajev, o katerih je pred 25 leti pisal kbt dopisntk tako zanimiva poročila za naše časopise. Tega trenotka ni dočakal... zato je zbor na tej poti proslavljal tudi njegov spomin. In naprej ... različni praktični pevski tečaji, koncerti, izpopolnjevanje arhiva ... Pred njim so ležali osnutki različnih mladinskih albumov, in pole priročne pesmarice za različne šolske prireditve so se polnile z melodijami, ki bi razigrale vsako btroško srce ... Skladatelj in pedagog obenem je bilo samo Emil Adamič! Poleg vsega tega še mnogi drugi zasnutki in načrti... volja, sila, delo ... Smrt je bila neusmiljena! Zbor je stal ob njegovem grobu strt kot velika družina, ki je ostala brez krušnega očeta... Prva obletnica! Eno leto že leži ob Jenku in Hubadu! Eno leto smo že brez njega in vendar z njim! Vedno bomo brez njega in vendar vedno z njim! Emil Adamič bo ostal vsemu zboru svetla pojava, ki stalno opozarja na pot, katero mu je pokazal še v svojem življenju ... Prva obletnica! Učiteljski pevski zbor je zopet stal ob njegovem grobu poln tožečih melodij... Hribi še beli so... Vir. Einil Adamič.