Starozgodovinske čertice. O božanstvu Korsa. Spisal Davorin Terstenjak. V pesmi ruski znani pod imenom ,,Slovo o piku Igor o vera" se imenuje božanstvo Krs (Chrs), in sicer stoji: „Vseslav kniaz vikom rvskase iz Kvjeva doryskaše do kur Tmutorokania velikomu Chrsovi vikom put pre-ryskašeu J), to je: „Vseslav knez v noč kot volk bežal, iz Kvjeva dobežaldo kuropetja do Tmutorokana velkernu Chersu kot volk cesto predbcžal". To božanstvo se tudi razun oblike Kers (Chers) pri kronistih pisano nahaja v obliki Cors. Chors, Cors a, Chorsa. Pri Wahrmundu 2) je to božanstvo zrisano in eicer v človeški podobi s pasjo glavo, s kozjima rogama, človeške roki imate orlove kremplje, noge pa ste v stopalih k o nj s k e. Tudi v Wollmerovem ;J) basnoslovskem elovniku je to božanstvo zrisano. Pred božanstvom je viditi ognjen plamen. Ogenj pričuje, da je Korsa božanstvo luči, in res je to ne samo po imenu , temoč tudi po vlastitostih. Kakor so imena božanstev Vi ne ta, Koleda, Perkun ariške do-mačnice. tako tudi je Korsa. V staroperzijanskem jeziku pomeni khor, khur — solnce 4). Zavoljo oblike Korsa, Korša primeri osebne slovenske imena: Hnevsa, Jarsa, Mursa, Dokša, Jaki a, Lu psa itd. Tudi vlastitosti pričujejo, da je Korsa ali Korša božanstvo s o In ca. Solnce ima lastnosti rodivnosti, znamenje rodivnosti 1) Glej „Slovo o piku Igor." ed. Hanka str. 34. 2) Wahrmund „Relig. Moscov" Nr. 3. 3) Wollmer „Myth. Lex." 2. Auflage Tafel XXVIII. 4) Pott „Etym. Forsch." XLIV. 340 in plodivnosti pa je kozel, zato se v vediškem spisu Tai-tiriya-Brahmaua-tu l) solnce veli: Adža ekapad, to jey kozel enonožen, der einfiissige Bock, kteri izhaja v iztoku razveselijoč vse stvari. Anquetil 2) terdi , da je v tempeljski spelji elorski našel kozla z imenom Mendes. Menda pa je rudeča koza, na kteri Surja, to je, bog indiski solnca 3) jase. V Sanskritu pomeni men d ha, „Hodenu in pa „Bock" slovenski mode 4), in sicer, kakor Benfey razlaga, se kozel veli m en d ha „wegen seiner Samengemengeu primeri slov. mode, mude, raunde, „Hodenfci in pa munda = bik. Tudi v staro egi p tisk em jeziku je bila ta beseda znana. Herodot 5) piše, da so Egipčani častili Pa na pod imenom Mendes. Pan pa je bil po preiskavi naj učenej-eih basnoslovcev izvirno solne no božanstvo 6) in Jablon-eki 7) razlaga egiptiško besedo mendes z „Zeugungs-glied, Zeugungskraftkfc. Iz teh primer vidimo, da so si stari narodi rodivuo solnce radi pod podobo kozla predstavljali8). Tako raz-umimo zakaj solnčno božanstvo Korsa ima kozlova roga. Vročnatega letnega solnca znamenje pa je bil pes; še zdaj se pri Slovencih veli čas naj večje vročine pesji god; tako se razjasnuje, zakaj solnčno božanstvo Korsa ima tudi pes j o glavo. Pa stari narodi so si solnce tudi mislili kot zlato-krilatega ptiča, kteri sane 9) (drake) teme razkavsa, in zato najdemo orla, kanjuha, sokola za lastine solnč-nih božanstev 10). Egiptiški solnčni bog Horus ima konjsko glavo, in slovenski solnčni bog Radogost ima sokola na glavi n), sirokaldejski solnčni bog Bal pa se veli Nisroh od nisr =zz orel. Tako zapopademo, zakaj Korša ima kremplje ptiča orla ali sokola na rokah. Zakaj pa še konjske noge? Konj je bil v basnoslovji vseh starih narodov znam-nje sol n enega božanstva. Imata ga slovanska solnčna bogova S veto vit in Radogost, ima ga perzijanski Mi-thra 12) in v Vendidadu 13) se solnce veli naravnost berzi konj. Lepo opazuje pisatelj članka ,,Mithrau v Wetze-rovem 14) cerkvenem slovniku: „Mithra, der Sonnengott, hat jene Thiere zu Svmbolen, vvelehe sich durch Scharf-blick, Schnelligkeit, Warme und Kraft auszeich-nen, als: Habicht, Adler, Rabe, Huad. Lowe, Pferd". Tako ste tudi konjske nogi pri solnčnem božanstvu Korsa izpričane. (^Konec sledi.) ') Dr. Weber „lndische Studien" str. 96. 2) Anquetil Zend-Avesta I. 249. 3) Niklas Miiller „Glauben der Hindu" str. 559. 4) Benfey „Griechisches Wurzellexikon" II. 43. ) Herodot II. 46. ') Glej Fr. Lauer „System der griech. Mythol.u 7) Jablonski „Pantheon" I. 273. 8) Tudi Indra se veli Mešan d a, kar je ostroumni Kuho v „der mit Widderhoden versehene" prestavil, in razložil, da ta izraz „die allbefruchtende mannliche Kraft des Himmels" poznamlja. Glej Kuhn na omenjenem mestu. Zvedel sem po dopisih iz Češkega, da je na Ceskem še dosti rodbin z imenom Indra, Indruh itd. in zares sem med popotniki naj del v graških letošnjih novinah: \Venzel Indruh. c. k. žandar. Indra, c. k. inženir Glej „Grazer Zeitung" Nr. 191. 192. 9) V staroceskem jeziku se veli san, sen, drak. V fari novo-cerkveni blizo Celja je kmet z imenom Senegacnik. in sicer v dolini, v kteri še dnešnji den so znane povesti od sanov. senov, lindvortov in ji po nemški pravijo Lindwur m graben, toraj Senegacnik ~ Lindvvurmgrabner od senz: lind-wurm, in gaca na Stirskem — Graben. ,0) Radogostovega sokola najdeš po gostem na rimsko-slovenskih kamnih, glej Muh ar „Gesch. der Steierm." I. Abbild. Tafel IV.. Tafel XI., tudi na kamnu vzidanem v steno Št. Lorenškega fa- rovža v Stranicah blizo Konjic. n) Glej Weber „Indische Studien" III. 355, Max Dunker „Gesch. des Alterth." I. 59. Nanos Dionys 40. 495. 528. ir) Xenophon Anab. IV. 5. 13) Vendidad XIX. 91-93. 14) TVetzer in Welte „Kirchenlexiconu von Mithra. 344 Starozgodovinske čertice. O božanstvu Korsa. (Konec.) Spisal Davorin Terstenjak. V gori navedeni versti iz slova ,,o piku lgorovem" smo vidili, da je Vseslav kot rolk cesto predbežal, to je, prišel je do tempeljna Korsovega pred solnčnim izhodom se ponoči. Volk je znamenje nočne teme, zato v indiškem spisu Nirukti stoji po Kutinovi l) prestavi: „Aus dem Hachen des Wolfes ihr wahrhaftigen Fiihrer habt ihr im Kampf die Morgenrothe befreit und den klagenden K a visu* Tudi v nordiškem basnoslovji se peljata volka za s o 1 n c e m in mesecem, in se grozita ju požreti 2). Sedaj razumemo, zakaj Polaci o prazniku K o le de 3) nosijo mer tvega volka od vesi do vesi. Ko led a je hči solne a, solnce pa je po zimskih solncostajah ušlo temam megel, ktere volk zaznamlja. Kavi s je priime božanstva S a vi t ar. Savitar = Sobo te lj — S ob o t ar pa je priime solnca, toraj Kavi s ni druga kakor solnce. ') Kuhn v „Zeitschrift fiir die VVissenschaft der Sprache". her- ausgegeben von Dr. Hoefer I. 381. =9 J. Grimm „Deutsche Mjtholog." II. 668. :i) Glej Linde-tov „Slovnik" besedo „Koledau. Indiškega K a vi s a najdemo v litevskem basnoslovji pod imenom K a vas *), sicer že kot božanstvo boja, ker solnčni bog je tudi bog boja; vendar se je izvirno Kavas častil kot solnčno božanstvo, ker se mesec sušeč (Martius) veli Kavas in s tem mesecom se začenja litev-sko novo leto. Solnce se tudi veli Bhaga, in ne samo v tako zva-nih zagvozdnih napisih (Keil-lnschriften) je bhaga priime Ahuramazda-ta (Ormuzda), božanstva luči, temuč tudi v Rigveda-tu se omenja božanstvo Bhaga, ktero Savana s Surya-tom, to je, solncem enači. S tem indiškim Bhaga-tom se ujema slovenski Bog. Koronika je bha, „lucere, splendere" kakor besed deva, deus, glagolna oblika div „lucere". Pa kakor je iz div postalo: divus, dives, d i vi t iae, tako iz bha, bhaga, bog, in bogat-stvo primeri vediško (v Rigvedi XXIV. 5.), „bhaga bha k ta, thesauros possidens". Sem spada tudi sležkoslovansko božanstvo Bohutazz Bogo ta v človečji podobi ali s kozlovima rogama in kozlovo brado, v roki pa deržeč rinko v znamenje moči 2). ') Narbutt „DziIje narod, litevskiego." I. 12. 298. 2) Glej Vollmer „Mythol. Lex.« besedo „Bohutatt in pa Tafel XXI. Nr. 76.