PROSVETA * - h • _ glasilo slovenske narodne podporne jednote IEAB XXXVIII Ueia H SS.00 - shington zahteva izpustitev eričkih letalcev v 48 urah ' 1 ——————^——— III III W I ■ ———— rttti^lžarssig i^cSkgS 15 ^rSTSST CHICAGO 23. ILL. PETEK. ta. AVGUSTA (AUGUST S3). 1S4S Subscription $6.00 Yearly $TE V. NUMBER 184 Acccptanca fw »alltni at »pacial rite of postage provided farJnjacUon^l 103, Act of authorUed on Junt PROSVETA 2657-58 So. Lawadale Ave.. Chicago 29, Illinois plotovi i- Trst je prirodna luka Jugoslavije (Nadaljevanje in konec) Temelj tržaškega kopnega prometa pa je v pokrajinah najnepo-srednejšega zaledja s čisto slovenskim in hrvatskim prebivalstvom. Na pretežno slovensko in hrvatsko ozemlje je odpadlo preko 38' c vsega''tržaškega železniškega prometa bivše Avstro-Ogrske. * * ** Tudi v prometu po morju (izvoz in uvoz) je Italija v tržaški luki sodelovala leta 1913 le z 12.11% v količini in 7,98% v vred nostl blaga. ' A Dalmacija ih'Hrvatsko Primorje sta leta 1913 prispevala k tržaškemu pomorskemu prometu z 12.57% v količini in 9.65% v vrednosti blaga. Italija je bila torej celo manj interesirana kot Dal macija in Hrvatsko Primorje. Prometne statistike sicer prikazujejo med obema vojnama velik del prometa z Italijo. Te statistike pa ne morejo biti mero-dajne in ne piorejo veljati za normalo iz sledečih razlogov: Prvih 12—13 jet po svetovni vojni je Trst izgubil velik del svojega prometa s (češkoslovaško in Avstrijo zaradi nemške tarifne politike na škodo tržaške luke. Dalje je—najbližje naravno zaledje Trsta—Jugoslavija usmerila svoj uvozni in izvozni promet preko Sušaka. Končno potvarja smisel statistike tržaškega prometa blago, ki nI prišlo iz stare Italije in obratno, temveč je izviralo, odnosno je bilo namenjeno v Julijsko Krajino. Ako v tej dobi odbijemo od številke prometa z Italijo ono količino blaga, ki se nanaša na Julijsko Kralino, nam statistične številke zopet dokazujejo, da je bila Italija soudeležena pri tržaškem prometu v približno isten* malenkostnem razmerju kot pred prvo svetovno vojno. Naravno zaledje Trsta je ob progi južne železnice industrializirano. Vsa industrija, tako v Jugoslaviji kakor tudi v Avstriji, se prometno izživlja preko te železnice na Trst ln obratno. Predll-hka proga prihaja mnogo manj v poštev, ker predvsem ne služi toliko Industriji, v drugI vrsti pa je tfovoz po tej železnici k gospodarskim središčem napornejšl in neracionalen. Misel protežl-ranja predilske proge ima svoj izvor samo v političnih razlogih ln imperialističnih težnjah povojne Italije. Se manj pa more biti merodajna statistika zadnjih povojnih let. Splošno je znano, da Je Italija usmerila preko Trsta del svojega uvoza samo kot zasilh«i#nero. Italija je uvažala preko Trsta samo izjemoma rezervni zaloge za pripravijajočo se vojno, surovine zn svojo vojno Industrijo itd., kot n. pr. rude, premog, mineralna olja, maščobe ln žito Iz Madžarske in Romunije. V normalnih tazmeruh mora ta promet odpastl. Navzlic temu je v letu 1938 promet za preko 600,000 ton manjši kot leta 1913, in sicer točno za tisto količino, ki jo je Jugoslavija preusmerila od tržaške na svoje luke. A tudi površna analiza vrKtc blaga v /jidostni meri dokazuje, da je vrednost blaga tn proti t» mu renumeracija prometa v 1. 1938 nerazmerno majhna v primeru z letom 1913 (tekoča goriva, premog, les, železna ruda), do-čim je promet f dragocenim blagom (kava, kolonljalno blago) /natno padel. Porast prometa z Italijo v letu 1938 je determiniran v največjem delu od siromašnega blaga, od tega 70% pepela ln odpadkov železne rude, premoga, kamenja in peska za tržaško industrijo. To pomeni izgubo zaslužka pri manipulaciji blaga, Sledeča tabela prikazuje primer (v tonah): NEKAJ VTISOV S KONVENCIJE SNPJ Ogleaby, 111. — Želim opisati moje vtise a konvencije SNPJ, ki se je vršila v Evelethu, Minn., in kako sem se počutila v sredi našega aktivnega članstva. Te vrstice pišem na vlaku. Nekaj mlajših članov me je smatralo za zastopnico angleške* poslujočega društva in tako sem se znašla v sredini teh agilnih mlajših delegatov in delegatinj iz raznih držav. Spoznali smo se na vlaku med Chicagom in Evelethom. Z menoj je potoval na konvencijo naš dobro znani L. Zevnik, delegat društva 98, La Salle, 111. Nazaj pa se je odpeljal z avtomobilom, tako da sem ostala sama iz naše okolice. Kar se tiče mladine, moram reči, da sebe ne smatra več za mladino, kajti mnogi imajo že družine. Meni se je videlo, da so bili po večini stari med 25. in 40 letom. Brat Rudy Lisch je dejal: "Ne varajte same sebe, mi nismo več otroci, mi zahtevamo pravičnost in izboljšave pri jednotl, prav tako kot starejši člani." Dejal je, da so mlajši člani stoodstotno za starejšimi člani, da dobe, kar zahtevajo. Seveda, mladina je bolj dobrosrčna in bolj razumna kot so nekateri starejši člani. Tako se je saj izkazalo na zborovanjih. To pa še ne pomeni, da sem jaz stoodstotno za zahteve mladine. Toda oni so močni in delujejo skupaj. Izražajo se pravilno v svojih zahtevah, katere smatrajo za koristne v bodočnosti. Jaz sem zastopala starejšo članstvo in sem vseskozi glasovala v prid njih in sebi. Le žal, da ni imel glavni odbor pripravljene resolucije za odbor za pravila še pred konvencijo, tako da bi ta priporočal nekoliko zviša-naj za težje operacije. Glavni tajnik je seveda podal vzrok, namreč da bi morali z zvišanjem operacijskih odškodnin tudi povišati asesment, kajti ta sklad ni sedaj dovolj močan. Vendar pa je nekaj izboljšav, prav ta ko so vključene tudi nekatere manjše operacije, ki poprej niso bile v pravilih. Kakor sem že omenila, to pi- šem na vlaku med Chicagom in La Sallom. Nekatere delegate iz Clevelanda, ki so nameravali ostati v Chicagu nekaj dni, sem videla na poeta j i. Čudno, kako se človek sprijazni z ljudmi, s katerimi potuje. S težkim srcem sem se poslovila od Tončke Simčičeve, blizu nje pa je stal brat Kaferle. Na postaji La Salle sem pa videla zadnjega delegata brata Joeva Duma. Tam je bilo več Clevelandča-nom, ki pa mi niso toliko znani. Ne vem kaj se, je zgodilo z Detroitčani? Zmanjkalo jih je kot kafro. Z Josephine Spen-dal sva se seznanila na vlaku. Ona je res "lejst pu»,ca". Ko je je na konvenciji razburjena stavila neko vprašanje, je odgovoril neki delegat, naj pove slovensko. "Okej!" je vzkliknila, "bom pa tudi po slovensko povedala." In res je ravno tako gladko povedala v slovenščini kot angleščini. Vidite, bratje in sestre, take zmožne moči imamo v angleško poslujočih društvih. Po večini govore oba jezika. Ray Travnik, brat od Josephine, je naš novi prvi glavni podpredsednik SNPJ. Samo da se ne bo raz-« burjal tako kot se je enkrat na zborovanju . . . . Vlak sedaj stoji, pa nič ne vem kje smo. Moje misli so v družbi naših delegatov in dele gatinj ... Ko bomp dospeli v La Salle, bo sprevodnik zaklical "La Salle" in tedaj se bom zdramila, nakar bodo prišle druge misli, hočeš ali nočeš'. . . Pozneje! . . . Sem že doma, a ne bom rekla "hvala Bogu!" Rekla pa bom "hvala Slovenski narod ni podporni jednotl/ker smo se videli." Čitali ste kako so nas lepo sprejeli v Evelethu. Veselje in hrup ter godba, tako da je bilo vse veselo, Michael Vr-hovnik, ravnatelj mladine, pa je snemal slike,fko smo dospeli tja. Kar naenkrat sem zagledala moje sorodnike: družino Antona Štruklja iz Gilberta, Minn., in Antona Turka iz Calumeta, Mich. On je bil delegat tamkajšnjega društva. K meni je prišla mrs. Hrvatin, njena hčerka in sin iz Chicaga. Veselo svidenje v daljni Minnesotl. Sin Predsednik Truman podpisuje zakonsko predlogo,'Id daje goto ▼e olajšave odpuščenim vojakom. Poleg nJega sedi kongreenica Edith N. Rogers la Massachusettsa. SladlM .................... Rombih .................... Bomjftftni tekstil..... Suho sadje ..... Olje in maščobe .... Ste Steklo ln kristal ... 1913 433,822.5 177,701.3 50.481.3 140,934 0 67.704.4 .. 51,098.1 . 69.630.3 58,5576 1938 111,622.0 110,888.5 20,292.5 102,006.1 36,2761 21,202.3 35,083.0 15,302.5 Trat tudi med.ylx'ma vojnama nI mnogo spremenil smeri svojega prometa. Pičel uvoz blaga v Italijo tako pred svetovno vojno kakor tudi med.italijansko okupacijo Trsta zopet potrjuje trditev. da Italija ni tržaško zaledje. T« je nov dokaz, da more tržaški promet zajemati svojo živ Ijenako silo (»d prej omenjenih zalednih drfav in nikakor ne od Italiji S temi zalednimi dr/av.inu pa Je Trst, kot rečeno, povezan t železniškim omrežjem, ki teče Izključno po alovenakem ozemlju. Država, ki JI to železniško omrežje pripada, Je latočasno odločujoči faktor tržaškegia prometa, ker more s prefercnclalnlml tarifami prtypft usmeriti po svoji volji in po svoji konvenlencl. Tudi v tem pogledu je Trst popolnoma odvisen ln povezan s svojim naravnim zaledjem ih še posebno s svojim najbližjim zaledjem Jugonlavijo. Drugi faktty Iraškega goapodaiatva je njegova Industrija. Med italijansko upravo Julijske Kiajine je del tipične ln poltlplčne Industrije: solatne, ki so preti prvo svetovno vojno dajale 26.'UMK) metrskih atotov mjIi in zaposlovale 1700 delavcev; mlin v Ajdovščini; tekstilne tovarne v Gorici, Krminu, Ronkih, Stražicah in Ajdovščini; slrdhji dve tovarni sta rapoalovali nad 1000 delavcev in uslužbencev Dalje tovarna vreč v Trstu, čevljarska industrija v Mirnu pri Gortct; od 291 destilacij, ki so obratovale pred itall jansko okupacijo, Jih Je poslovalo pred drugo svetovno vojno le fte 24. Zaradi konkurence drugih enakih iUUjanskth podjetij Je pro-padla stara velike tovarna piva "Adrla" v Senožečah, znatno ao »k rč t le svoje obMtovanje čtattlnlce riia v Trstu ln na Reki, ki ao pre) delovale akurej u ključno za svoje naravno zaledje, to je ta Jugoslavijo, Avstrijo. Češkoslovaško ln Ograko Zna« tlno tn nenaravno pa je, da Je btla istočasno, ko ao domače industrije propadale, netipične industrij* umetno povečana. Razlog za razvoj netipične Industrije v Jul krajin* in zlasti v Trstu je treba iskati v tem, da je Italija zato, da vsaj deloma prepreči gospodarsko propast Trsta in Reke kot odpomoček pospeševala netipično industrijo. Ker sta Trst in Reka odvisna od trgovskega prometa, ki pa je bil spodrezan zaradi odtrganosti obeh luk od naravnega zaledja, je bilo torej treba najti nenaravno, umetno rešitev gospodarskega propadanja. Drugi glavni razlog, zaradi katerega je Italija v Trstu in na Reki gradila netipično industrijo, je v tem, da je imel Trst služiti za odskočno desko prodiranju italijanskega imperializma na Balkan in v Podonavje. To dejstvo je Italija priznala in proglašala. Ako odpade—kakor tudi mora odpasti—razlog odskočne deske, je jasno, da bi n. pr. ladjedelnlška ln druga Istovrstna Industrija (strojne tovarne, tovarna mostov, livarna itd.) ne mogle obstajati. Kakor n. pr. industrija v Tržiču ne bi mogla dalje obstajati, ako bi bil Tržič odrezan od Trsta, t. j. ako bi med Triičem in Trstom tekla državna meja. Isti razlog velja za ves kompleks tržaške industrije in industrije v Julijski krajini na splošno za primer, ako bi bila industrijska središča odrezana od svojega naravnega zaledja, t. j., ako bi nova državna meja tekla vzhodno od teh industrijskih središč. Italija ima precej razvito Industrijo, ki dela v veliki meri za izvoz. Jugoslavija pa je eminentno agrarna država z zelo slabo razvito industrijo in more zaradi tega v polni meri absorbirati iz delke tržaške Industrije. Tržaška industrija je v veliki meri od viana od dobave surovin od svojega zaledja, to ja slovenskega Pri-morja, Istre in Jugoslavije, od koder prihaja v glavnem les, premog, železo ln druge rude—surovine, ki jih Italija ne more dobavljati. Na drugI strani je tržaška Industrija prav tako odvisna od Jugoslavije, kar se tiče prodaje svojih izdelkov. Imeti je treba na vidiku, da tržaška ladjedelniška industrija izdeluje tudi celo ve$to stranskih izdelkov, kakor stroje, mostove, žerjave, letala, vagone. Itd. Ti izdelki bodo tudi z ozirom na obnovitvena dela. ki aa vršijo v Jugoslaviji, absorbirani od jugoslovanske države. Tritaiani se zavedajo, da bi bil Trst v rokah Italije ali pod pokroviteljstvom kake druge države aH skupine drlav nevarna točka ta Vzhod in Balkan. Zaradi tega bi zanj odpadlo ono aodelo-vanje In pomoč zaledne države, to je Jugoalavlje. katera edina mor* ovirati ali pospešiti promet preko Trsta tn razvoj tržaške Industrijo To Je nepobiten gospodarski moment, ki narekuje pripadnost Trsta k svojemu naravnemu zaledju in itključuje vsako, kakršno koli drugo rešitev. V industriji Julijske krajine je bilo leta 1931 taposlenih 83 i?f>f> prebivalcev. Če računamo, da odpadejo na vsako zaposleno osebo povprečno trije družinski člani in pomnožimo to številko s štiri, vidimo, da Je v dobi največje svetovne gospodarske krize živelo v Julijski krajini od 958.618 prebivalcev 333.000, to Je 34 7'*, od industrije. Ker odpadejo imperialistični razlogi, ki so tej industriji dhjalt motnost razvoja, bi velik del prebivalstva gospod ar ako trpel, če bi ae Julijska krajina s Trstom ne priključila državi, ki edina more pospeševati obstoječo Industrijo z dobavo surovin in uporabo izdelkov, to Je Jugoslaviji. Tako govorijo številke navedenih statisUk. ki se ne dajo spre-meniU. kakor ae ne da spremeniti dejstvo, da Trst prirodno gospodarsko spada k svojemu naravnemu taledju. je snemal slike. Jože, le glej, da boš slike kmalu sem prinesel, da jih bom videla. Kam pa ste odšli, da vas nisem več videla? Mary Udovich, ali si že poje-la tisti fižol in krompir, ki si ga odnesla iz Eveletha? Tam so res dobri ljudje. Nežka, hvala za popotnico! V Evelethu je pa res lepo. Čisto mesto, sveži zrak, da se človek res dobre počuti. H koncu pa pozdravljam vse delegate in delegatinje, kuharice in strežnice. Posebej pa pozdravljam mrs. Peterko, sorodnike in vse druge, ki ste prišli gostovat z nami. Christine Nadvesnik, delegatinja. PISMO MLADEGA JUGOSLOVANA Chicago. 111. — Pisma, ki jih prejemamo od naših sorodnikov z Jugoslavije, nam najbolj nazorno kažejo razmere v novi Jugoslaviji, prav tako mentaliteto novih Jugoslovanov. Posebno so zanimiva pisma mladine, katera je v teku štiriletne Gol-gote dozorevala v trdne znača-je^ kateri ne poznajo kompromisne strani, zlasti ne glede jugoslovanskih mej. Sledeče pismo sem prejel od mojega nečaka Ljubota Medve-ška, ki mu je bilo tri leta, ko sem se jaz poslovil iz stare domovine in odšel v novi svet. Spominjam se ga kot dečka s kodrastimi lasmi in visokim čelom, danes pa je v trpljenju dozorel mladenič, s pozitivnimi idejami in utrjenim stališčem. Pismo je datirano 14. julija v Javorniškem Rovtu in se glasi: "Dragi stric Milan!—Pisal sem Ti že eno pismo tik pred veliko nočjo, toda do danes še nisem dobil odgovora, niti nisi omenil v kakem pismu stari mami, da si prejel mojo pošto. Kakor sem Ti že zadnjič obljubil, bom danes malo bolj obširen. Sedaj se nahajam na Gorenjskem nad Jesenicami, in sicer radi mojega zdravstvenega stanja. Gotovo že veš, da sem zbolel v italijanskih kaznilnicah za tuberkulozo ln da sem se po o-svoboditvi zdravil skoraj leto dni v zdravilišču Golnik. Moje stanje se je sicer zboljšalo, to de je še vedno resno in nekaj let ne bom mogel opravljati ni-kakega resnega dela. Radi bo lezni sem se moral izpisati z ljubljanske univerze, kjer sem študiral medecino. No, pa u-pam, da se bom vsaj toliko popravil, da bom lahko nadaljeval študij, kajti biti na ramah mojih staršev vse življenje tudi ne morem. Sicer pa je pri nas de la za vsakega xposobnega člove ka in upam. če ne bom nada ljeval študija, da si bom poiskal primerno službo Zgoraj sem omenil, da sem zbolel v ječi. Morda se boš čudil. kako sem prišel v italijanske ječe. toda povedati Ti mo ram. da smo bili razstreaem po vsej Italiji—od Milana do Ta renta in še na Sredozemskih o-tokih Ko bi Ti samo vedel kako Je postopal ta "civilizirani" in "kulturni" narod s Slovani! Jesti so nam dali samo enkrat na dan in še to toplo vodo z dvema ali tremi makaronami ali rižem ter pesinim listjem. Spa li smo na tleh, tla pa so po vsej Italiji iz cementa, ker lesa ni majo. Mučili so nas na vse načine, ki so dostojni naroda z 2000-letno kulturo. Imeli so po: sebne celice-samice, v kateri si po en teden dobival kruh in vo do, tako da ko si prišel ven, si se radi onemoglosti zrušil. Kako so nas hranili, Ti je razvidno tudi iz mojega slučaja: visok sem 1 m in 76 cm, tehtam pa 54 kg, to je 17 kg manj kot je normalno za mojo višino. Če smo dobili kak paket od doma, so nam fašistični pazniki pokradli polovico in to same boljše stvari, kot so sladkor, slanina, konzerve in slično, s pretvezo, da gre za italijanske ranjence. V nekaterih kaznilnicah so imeli razne delavnice in kaznjenci so morali delati razno opremo za fašistično vojsko, kakor zaboje za topovsko muni-cijo, šotorska krila itd. V kaznilnici Castelfranco so tudi nas, politične kaznjence, silili k delu. Mi pa smo se uprli in izjavili, da za fašizem ne bomo delali. Seveda so nas potem hoteli prisiliti na delo z raznimi discipli-narskimi ukrepi, toda zaman! Nismo popustili—in smo vzdržali do konca. Niti en politični kaznjenec ni delal. Drugo naše orožje za zboljšanje življenskih pogojev so bile gladovne stavke. Teh so se Italijani bali kot živega vraga. O tem Ti bom pisal prihodnjič. In danes, po tolikih letih grozne vojne, v kateri so bili Italijani naši in vaši (ameriški) nasprotniki, je vaša "dična" vlada podprla na široki črti njihove zahteve do NAŠE zemlje in do naših ljudi! Nam se to vidi čudno in ne moremo razumeti tega postopanja do svoje zaveznice Jugoslavije. Tako absurdnih meja in pogojev ni ustvarila še nobena država niti vlada v vsej človeški zgodovini. Se ko so delili Poljsko, so imeli malo več obzira. (Mislim na tri delitve poljske kraljevine).—Tudi ta vojna bo prešla v zgodovino, če že ne po svojih grozotah, pa po stališču vlad treh "demokratičnih" držav, te so Anglija, Amerika in Francija, ki ga zavzemajo do Julijske krajine in do našega Trsta. Prepričan sem, da bo "tržaško vpra sanje" ena najbolj umazanih strani ameriške in francoske zgodovine. Angleže sem izpu stil, ker je njihova zgodovina že tako in tako umazana od propa da španske mornarice naprej. Čudim ae tudi, da vaše ameriško delavstvo relativno mirno gleda na te dogodke in ne podpira naših upravičenih zahtev. Ali se ne zavedajo, da bi morali biti oni najnaprednejši razred in prevzeti vodstvo v svoje roke? Kaj je vzrok, da je ameri ško delavstvo tako nedozorelo in ne zavzema bolj napredne smeri? Zdi se mi. da gre pri vas vse na podlagi kompromisa, to pa ni prav! Revolucionarnost ste zavrgli in brez nje ne boete in ae morete doseči nikakih trajnih uspehov' v Am i premočna oligarhija Cnc M*, da bi se k® bal delavskih groženj s * menim, da v Ameriki ne £ šlo do nadvlade delav reda kajti delavski razred -s živi mnogo bolje nego 1 ^Jugoslaviji. Morda * razgibal malo bolj, če bi na le permanentne krize Naj Ti omenim, da prejd mo redno Prosveto. Zelo zanima, posebno ker si tik član njenega uredniškega šli vendar pa Ti naj po pravici vem, da nas tudi malo raze Ne morem razumeti, zakaj je uredništvo prostora člani Ivana Molka, ki sploh ne zna dejanskega stanja pri na spravlja na papir take neurr, sti, na primer, da partizanski! lahko voli za osem nedorai otrok. Pravi, da je prejel te datke od nekega inženirja Trsta. Pozabil pa je pripon ti, da je dotični inženir beloj dist in da je iz strahu pobei pred našo oblastjo. Molek s s svojim pisanjem postavil pozicijo reakcije. Prihodnjič Ti bom pisal o gih zadevah, ki Te bodo got zanimale, vsekakor pa želim, mi čimprej odpišeš. Mnogo zdravov Tvoji ženi, obema pu kama, posebno pa Tebi—T nečak Ljubo." Milan Medvešal OSTANITE V STARI DOMOVINI 1 Cleveland. Ohio. — Ker znano, da precej Slovencev Prosveto v stari domov upam, da bo kdo čital moj svet, ki namerava iti v Amer Moje mnenje je, ako imate tako malo zemljišče, je bolje, ostanete doma. Tukaj v Ami ki nima tovarniški delavec tam pa ste na svoji zemlji spod. Tukaj je tovarniški d< vec suženj. Je sicer res, da ameriško delavstvo precej or nizirano, toda kadar vas ne trebujejo, vam enostavno pa do, da nimajo več posla za Ako nimate denarja, kot se večkrat pripeti, je življe brezupno. Ni treba verjeti tistim, ki bahajo, da imajo avtomobili Ameriki. V kakšno korist pa je? Se morda pelje enk na teden ven iz mesta, da U me par vzdihov svežega zri Saj mu prav pride, ker v tov ni uživa slab zrak ves teden v starem kraju pa imate ve< svež zrak. Naš goriški slavj je dobro vedel, ko je zapel:" kralj po planini visoki pohaj za tropo ovčic." V Jugoslav imate sedaj napredno vlado, ste lahko ponosni na Jugosll jo. V tem kratkem času st« precej opomogli; samopašna l ra kraljevina vas ne bo vec c rala. Le tam ostanite! Julils Pocks] n: SMRT ČLANA DRUŠTVA 594 SNPJ Berkely, CsL - Dne 14 m je preminil Anton Ferkov član društva 594 SNPJ. nik je bolehal 12 let in sest I secev, končno p« podlegel Californijo se je preselil pred ti z namenom, da bi mu b. zrak povrnil zdravje, a^ vse zaman — usoda je >fj svoje in mu zst.sn.la qci>] vedno. lm.,| Pokojnik je prišel v AmeJ L 1903. k Slovenski SJJ podporni jednoti pa K i"1 I 1906. V stari domouni »i OŽpnil s Pctro Bn-Kh terosta srečno ni razdruž.la smrt lotčene sop«* "f^rM Antona, hčer Ano. živi z materjo, tn P**™ re in drug* $oi*W*VU stari domovini. j An,"n i 17. maja I WW \ m j »ki Kotar. Od P^ poftlovll V »menu dr^" J^iK. Društvo mu poklonilo ^ zdrsv. Vdwa|r: )ll vicha se lepo ta*** ženo soialje v ur mu 1*> l»Kk* . _ FH0SV1? A nove, Mjje in Jugoslavije M /urizrna na Jadranu ■j, jadranskega morja, ki lepote kulturno spomenikov in u-JKtskih pogojev sve-fcs privlačuje ze dolgo Kremno število obis-L iz Jugoslavije in vse-^ Obisk turistov je do-m višek nekaj let pred Jem pa je P™*1 Paf" 'L vojne je pretrpel tu-^mno škodo V tre- Ina okupatorskih sil iz bazena je bilo 80? neuporabnih. /oboditvi so pričele ljudje obnavljati z vsemi si-igpnu z množičnim orga-,i letovičarske naprave jnnu. Pri tem pa so nana ogromne težave, ker je tfevalo uporabo precejšnjih $ sil in nabavo inventar-ogromno število poškodo-kotelov. Dela za obnovo ie organizacije so ..bila kpna federalnemu hotel-podjetju Hrvatske. To ie je takoj pričelo obnav-otelc na Jadranu ob naj- loči ljudstva, močjo ljudstva in ljudskih je temu podjetju uspelo iti do konca junija 90% ; ki spadajo pod upravo podjetja razen hotelov "Te-" v Cirkvenici in "Excel-f Dubrovniku, ki sta tako fcvana, da bo potrebno za njihovo obnovo. Po-judatva, ljudskih oblasti, Brv hotelske industrije, za-I državnih gradbenih pod-t najboljši dokaz za med-sodelovanje, da bi se i sledovi upostošenja in ična industrija, ki pred-pomembni činitelj v go Bkem življenju naše deže-ko ponovno zaživela. Horn]" v Novem je bil ta-kodovan, da strokovnjaki jo, če se splača njegova Ljudstvo pa je kljub mišljenju strokovnjakov o obnavljati hotel in ga ■to v enem letu obnovilo v mesecu. Ljudstvo je dalo iovo tega hotela ogromno o prostovoljnih delovnih je tudi z lastno pobudo ilo največji del notranje Na Rabu so popravili »tela z veliko pomočjo Iva n množičnih organiza-«o dale 10.850 prostovoljca ureditev nekaterih ho-objektov in parka. kri hotelov v Zadru, ki so "to poškodovani v vojni, 'ečena posebna pozornost bo pomenila obnpva tu-prometa v Zadru pre-doprinos k obnovi gospo-M življenja v tem mestu, W 25 let pod tujo oblast-Irvat» 'n Italijani v Zadru. Wilno razumeli napore • oblasti za obnovo hotel-F"WJe in so mnogo pri-** njo. Ili pomoč za obnovo »h objektov je nudilo M gradnje LR Hr ^okrožna gradbena pod P to mnogo pr ihranila ne lr čmu radi pravilne m™1 Prostovoljna delov- 'judstva. j. poslale T podJc.tJe po E?Uu 50 vagonov razne-u »na. pohištva, porcela F Wci„a- brezplačnega ^ kako salo go M«-li Z a izjie pohištva je do dustrljo jT* * tovarn« za po- tit S\!*'/arskf' mojstre , • »čr> /a opreme Po terr. ,.„." 'li,ia mrHorna in * /a 1200 sob. ' "hruno hotelov ^»navijati federalno ,udl fc"pališča ie »ri/«U .... i. L ' '■V r ■ J® pričeto ure upt ' ' množični afni- kopal»»ca pe J u o porabo kra h^ti. Kopali r v Dubrovniku na Jadranu * IMr»lno hotelsko podjetje.' Prav tako obnavljajo kopališča v Makarski. 1. julija bodo pričeli obratovati v Makarski trije hoteli. S tem bo pričel delovati eden najvažnejših turističnih centrov na Jadranu. Problem prehrane je rešen na ta način, da bodo dobivali turisti hrano \z izrednih kontingentov racionirane hrane, ki pa bo še izboljšana z dobavami krajevnih zadrug. Na ta način ne bo zmanjšana prehrana krajevnega prebivalstva. Racionirana hrana turistov pa bo pojačana še z neracioniranimi življenskimi potrebščinami tako, da bodo dobivali vsi oni, katerim je potreben odmor, hrano s polnimi 3000 ka lorijami dnevno. Federalno hotelsko podjetje Hrvatske, ki je bilo ustanovljeno na pobudo ministrstva za trgovino in preskrbo, je omogočilo širokim ljudskim množicam odmor, da bi tako poživilo turistično industrijo. - Delavskim množicam se nudi možnost, da prijavijo preko svojih sindikalnih organizacij skupine, katerim bo omogočeno, da prebijejo v okvirju svojih materialnih možnosti dopust na obalah Jadrana, ki so bile do sedaj pristopne samo onim, ki so lahko plačali visoke cene v hotelih. Tako bodo hoteli na Jadranu iznova oživeli in nudili delovnemu ljudstvu možnosti, da uživa v lepotah primorske obale in si nabere novih sil za nadaljnje napore pri obnovi in izgradnji domovine. Umetniška skupina jugoslovanske armade se vrača v domovino Ljubljana. — Po šesttedenski turneji po Franciji, Belgiji in Švici, se vrača v domovino u-metniška skupina jugoslovanske armade, ki je v tujini nadvse častno in uspešno predstavila našo pesem in folklorna bogastva. Umetniško skupino sestavljajo: zbor primorskih Slovencev "Srečko Kosover, reprezentativni pevski zbor naše armade, ustanovljen že v letih o-svobodilnega boja, katerega u-metniški sloves je že na široko poznan po njegovih koncertnih nastopih in turnejah po Italiji, po osvoboditvi po vsej Jugoslaviji, po Bolgariji, Češkoslovaški ter v coni A in B. Zbor vodi dirigent Rado Simoniti. V u-metniški skupini sta nadalje še folktyrna skupina Lole Ribarja in skupina beograjskega baleta pod vodstvom poznane Mire Sa-ninove, ki izvaja stalizlrane plese in končno še skupina Makedoncev iz Lazaro polja. Celotna grupa šteje 145 izvajalcev. Turneja v zapadne dežele je bila široko zamišljena. Prvikrat po osvoboditvi so Francozi, Bel gijci in Švicarji imeli priliko se seznaniti s kulturnimi vrednota mi naših narodov, ki so v svobodni državi naile svoje pravo in resnično meato. Umetniška skupina je nastopila s koncerti naših narodnih, partizanskih in umetnih pesmi ter s prikazi srb ikih, hrvatskih in makedonskih iarodnih plesov v Parizu. Len-;u, Grenoblu, Lyonu, Marseillu, Niči, Bruslju, Anversu, Liegeu, Charleroiu, v Ardcnnih, v Baslu in ZOrichu. Vsi ti nastopi so se ooleg izrednega umetniškega u-tpeha zmerom razvili v spontane množniCTie manifestacije za novo Jugoslavijo, za maršala Ti ta in za pravično ureditev vprašanja Trsta in Primorske. Pre bivalstvo je z veliko simpatijo in navdušenjem pozdravljajo nastopajoče, kamor so prišli. Ta ko so bili izvajalci zmerom in oovnod priče ugleda in pozorno sti, ki ga uživa v svetu nova Ju poslavlja. V Parizu je nastopila umetni tka skupina v treh največjih koncertnih dvoranah, tako tud v "Velodrome d' hlver"—dvora ni. ki ima prostora za preko 10. 000 ljudi. Prvega koncerta, ki «e Je vrftil pod pokroviteljstvom ministrskega oredeednika Goul-na. so se udeležili poleg članov francoske vlade ln najvidnejših političnih osebnosti ter najvid Governer države Indlane Ralph Gaiee Ja poelal državno vojaštvo proti stavkarjem, članom unija elektrarekih delavcev CIO. Zaatavkall so proti drušbl Bex Mfg. "Domov gremo; na svidenje v BosniF Pod Rotovžem v Mariboru je zložen velik kup paketov, okrog njega se vzdiguje iz gneče živ-žav, človek se komaj prerije do vhoda. Zadnji transport Bosanč-kov se vrača na svoje domove, Niso sami. Z njimi so učitelji, predvsem pa njihove nove mamice, ki si skrivaj brišejo solze in s težkim srcem tolažijo objokano deco, čeprav so morda same tolažbe najbolj potrebne. Deklica, ki je bila pri znani mi družini v Studencih, prihiti k meni: "Tovariš, domov grem, na svidenje! Boste prišli kaj*k nam v Bosno?" "Bom, tovarišica; greš rada domov?" "O, že, že, pa . . Oči se ji ovlažijo in solze ji zdrknejo Čez ravnokar se še smehljajoči obraz. "Tam imam mamico, pa tukaj tudi. Ne vem, katero imam rajši. Kar pri dbeh bi hotela biti". Trenutek odhoda prihaja. Prihiti fotograf, toda s slikanjem je težava. Nemirni otroci begajo sem in tja in se skrivajo za svojimi mamicami. "Nočem, jaz hočem ostati tukaj!" "Mamica, pri vas bom ostala!" se deklica krčevito oklene priletne žene, ki jo dvigne v naročje. Tolaži jo in v poljubu se mešajo njune solze. Žena se obrne k meni: "Veste, nikoli več ne bi hotela kaj takega doživeti. Tako sem jo vzljubila. Z njo bom šla v Sarajevo in naprosila starše, da ml jo dajo. Kako bi sedaj brez nje? nejših predstavnikov francoskega kulturnega in umetniškega življenja, diplomatskega zbora tudi predstavniki naše delegacije na mirovni konferenci s tov. Kardeljem in Beblerjem na če-u. Pozdravne besede Je govoril veliki francoski pesnik Aragon, d je naglasil upravičenost naših zahtev, da pripade Trst in Pri morska Jugoslaviji. Predsednik srbske ljudske skupščine Siniša Stankovič Je v zahvali poudaril nerazdružljive prijateljske in kulturne vezi med Francijo in novo Jugoslavijo. V prvem odmoru je prišel pozdravit skupino zastopnik sovjetske misije, kar je spontane manifestacije še stopnjevalo. V Parizu Je umet niška skupina nastopila tudi v delavskih predmestjih, prav ta ko z velikim uspehom. Dalje Je nastopila v vseh radijskih postajah, koncertni program so sner mali na plošče v Parizu in Brus lju, plese pa so posneli tudi za film Pevski zbor "Srečko Kosovel" je prejel v Parizu pova bilo za koncertno turnejo po Ameriki. Umetniška skupina Jugoslo vanske armade se vrača v domo vino s kar najboljšimi vtisi. Bi la Je na vsej poti iskreno pozdravljena in sprejeta tako od predstavnikov kulturnega in u metniškega življenja kakor od ljudstva ter je tako s avojo uspelo kulturno misijo doprinesle velik delež k zbllžanju med na^ širni in zspadnimi nsrodi. S svojimi nastopi In t nepoered nim stikom z najširšimi ljudskimi plastmi v zapednlh deželsh p« Je prav tako mnogo dopri-nesla k pravemu ln resničnemu pornsvanju. k ustvaritvi resnič ne podobe življenja in prospehe naše ljudeke driav*. ki ga skušr mednarodna res krt i a na vse mo gočr načine prikriti in klevetat* pred svetom. Moja je, naša." Pogled ji zdrsi okoli, ganjena zašepeče: "In vsi so naši . . ." Nato se obrne in tolaži deklico, ki odhaja: "Pojdi srček, da se boš slikala. Obiskali bova Bosno in se vrnili". Pred paketi še končno strna grliča, vedno več je žena in mož, ki jo obkrožujejo. Delavci, kmetje, intelektualci. Dalo in težko življenje jim je zaznamovalo 11 ca, današnje slovo pa Jim je vtisnilo še nOv pečat. Ljubezen in vera sta v njih. Ljubezen do bratov, ki je bila nekoč samo na papirju, in vera v tisto življe nje, ki so ga v prividu gledali očetje teh otrok, ko so daleč nekje v bosanskih gozdovih juri Šali s stisnjenimi zobmi in so umirali, pa jim Je v poslednj minuti smehljaj ožaril lica: "Tito! Za svobodo in srečnejše življenje". Slikanje je končano: Bosanč-ki odhajajo v bazo. Sami? Ne! Kdo bi jih pustil. Vsaj še malo časa, vsaj nekaj minut hočejo biti slovenski tovariši in tovari-šice Še z njimi, čeprav čutijo, da bo slovo potem še težje. Pa si ne morejo pomagati, tako tesno so zrasli. "Zdravo, tovarišice in tovariši!" "Zdravo, pridite k nam, ne bomo vas pozabili!" "Pisali vam bomo iz Bosne". Počasi se gruča odmika. Kakih sto jih je. Mali se drže svojih rednikov, starejši uhajajo k izložbam, na koncu ulice izgine jo za oglom, pa še čuješ čebljanje, vzdihe, jok . . . "Mamica, ne grem. Naj ostanem tukaj". Trda delavska dlan v odgovor nežno poboža otroško glavico. Poslednji transport Bosančkov odhaja. Čakajo jih novi domovi, ki so kakor v pravljici vstali v obnovljeni deželi, ki je v najtežjih časih največ žrtvovala, pa nI klonila. Še s« tam "pr-kosne djevojke", ves narod stoji "prkoso" ln zre a svetlim pogledom v bodočnost. Iz dima in ru šuveni vstaja nova Bosna in sprejema dečlco, ki »e vrača ln nosi s seboj svetle spomine. Iz Slovenije se preko Bosne in Ma kodonije plete vez bratstva in edinstva. Sen je dosanjan. Na Kozari planini med ovcami po lejo pastirji slovensko pesem, čez prekmurske ravni ln pohor ske gozdove kipi v nebo: "Dru-že Tito, moli te djevojka . . V. Cvetko. "bela nadvlada"-pretnja demokwoji I Večina ljudi se niti ne zaveda, da v tej veliki demokraciji ne delamo vedno tega, kar bi soglašalo s principi, na katerih je bila ta dežela ustanovljena. To ie bilo posebno vidno ob priliki pri« marnih volitev v državi Georgiji in Mississippi. Volilci v Georgiji so nomini-rali Eugene Talmadga, apostola ideje "bele nadvlade" (white supremacy) za governerskega candidata. Senator Bilbo in kon-grešnik Rankin pa sta prišla na nominacijako listo v državi Mississippi — oba zagovarjava politiko "bele nadvlade". (V obeh državah je potrebna samo enostranska nominacija kandidatov, ker je v moči le demokratska stranka, kar pomeni, da nominacija pomeni obenem izvo-itev.) Vprašanje "bele nadvlade" je na našem jugu ie staro vprašanje. Prvič se je pojavilo za časa civilne vojne, ko so za kratko dobo po zmagi prišli ponekod v državno upravo osvobojeni črnci in oni belqi, ki niso zgubili volilne pravice, oziroma niso podpirali nadaljevanja sužnje-driatva. V tistih dneh so pričeli oni, ki jim je bila odvzeta pravica do volitev — in tudi mnogi u-pračenl beli volilci — nanovo vzpostavljati "belo nadvlado" grožnjami direktnim nastopom proti črncem, katere so hoteli držati stran od volišč. Federalna vlada je skušala to novo avobodščino ščititi, toda spričo organiziranja Ku Klux Klana, je imela težave. Sicer Je ob ttajal 14. dodatek h konstitucijl in 15. je določal, da se Črncerfc na ame v nobeni državi UNIJE preprečevati ižvajanja njihovih državljanskih pravic, navzlic temu p* ao južne države stremele za tem, da se izognejo u stavnim dodatkom in ohranijo ■vojo "belo nadvlado" na Jugu. V svojem prizadevanju ao deloma tudi akoro vedno uspeli, kajti Črnci še danes povečini ne gredo na volišče na jugu.' Spo Četka so Južne države hotele u* vesti volilno postavo, po kateri bi smeli voliti samo oni v držav' ln njih pbtomcl, ki so Imeli to pravico že pred letom 1B61, knr bi avtomatično izključilo vse črnce. Vrhovno sodišča Zed. držav pa je ta poskua prepreči lo, ker ga je proglasila ta neustavnega. Južnjaki pa niso odnehali, pač pu so poskusili nekaj drugega, ki je bilo ln je še danes — uapeft-no, ker prepoveduje črncem u-deielitev v primarnih ali nomi-nacijskih volitvah. Zadnjo pomlad pa je vrhovno sodišče Zed držav odločilo, da imajo črnci v državi Georgiji pravico glasovati v primarnih volitvah. Kot x)sledica tega se je registriralo ta volitve 128,000 črncev, kar je dvorilo devetino vseh registriranih glasov za primarne volitve. V državi Mississippi je števi-o črncev v več krajih prvič oddalo svoje glasove za nominaci- o kandidatov v primarnih volitvah, to navzlic dejstvu, da je bilo veliko groženj in plašenja. Pred dvemi leti je vrhovno sodišče Zed. drŽav odločilo, da ifrncl v državi Texas ne morejo biti odgnani od volišč, ako sr priglasijo za primarne volitve V državi Mississippi je števi-o črncev v več krajih prvič oddalo svoje glasove zu nominacijo kandidatov v primarnih vo-itvah, to navzlic dejstvu, da je bilo veliko groženj in plašenja. Pred dvemi leti je vrhovno sodišče Zed. držav odloČilo, da ijrnci v državi Texas ne morejo biti odgnani od volišč, ako ne priglasijo za pfimarne volitve ustava jim registracijo zu take volitve dovoljuje. Tako poma-lem odpadajo umetne ovire, ki se jjh meče na kot demokratičnim izvajanjem principov enakopravnosti. Tretji način zanikanja pravice do glasovanja pri volitvah Je volilno obdavčenje — to zadene enako bele ln $rne revne držav ljane na jugu. Tako obdavčenje Je uvedeno v sedmih Južnih državah. Po zadevni postavi mora plačati vsak volllec od e-nega do dveh dolarjev davka letno, ako hoče voliti. Računa se, da je revščina na jugu tako velika, da je okrog 10,000,000 državljanov, ki so upravičeni, da volijo, pa ker nimajo nikdar tistih par dolarjev za volilni davek, enostavno ne amejo na volišče. DrŽava Georglja, ki je dolgo imela davek na glasovanje ob volitvah, je zadevno po stavo ukinila. Z vidika vseh treh restrikcij, ni nič čudnega, da je število gla hov majhno v državah, kjer Je veliko črncev med' prebival stvom. Georglja n. pr. Imu vse-ga skupaj 3,128,723 prebivalcev (I. 1940) in od teh je l,OH4,»27 Črncev. Kljub temu Je bilo v rudnjih predsedniških volltvuh oddanih samo 311,550 glasov v celi Georgiji. Isto leto je imela Mississippi 2,183,7906 prebivalcev, od katerih je bilo 1,074}> 578 črncev, za predsednika pa je bilo oddanih v državi samo 175,» 626 glasov. Za primero kontrasta naj navedemo število glasov oddanih v državi Minnesoti, ki je agrarne država in torej nlmn velikega prebivalstva ter je torej v gotovem pogledu slična južnim dr-žavom. Leta 1040 jo imala ta država 2,792,300 prebivalcev, meti temi 9,920 črncev. In v tej državi je bilo v zadnjih predsedniških volitvah oddanih 1,-120,470 glaaov) Tekom zadnjih nekaj let so pričele progresivne sile juga prodirati tu in tam. V Georgiji je sicer zmagal v primarnih Volitvah Talmadge, toda kot manj-šin»ki kandidat. Inifl je komaj nekaj tisoč glasov več nego nje-aov nasprotnik J. V. Carmrlchael, katerega je indorsiral sedanji liberalni governer Arnall. Varok Carmichelovega poraza je pripisovati okrajnemu volilnemu sistemu države Georgije. Po tem sistemu imajo nagosto naseljeni okraji 6 glasovnih enot, 30 bolj redko naseljenih okrajev pa ima po Štiu enotna glasove vsak, ostali okraji imajo po dva enotna glasova vsak ln teh okrajev je 121, Uar pomeni, da morejo okrožja z manjšim številom volilcev zmagati nad na-goato naseljenimi okrožji — s drugimi besedam1, povedano, 4 i krožja a »kupnini številom 20,-ooo prebivalcev morejo « B 001 UinffsUpil, polku Y*t*le vdova, polk« H 002 ftHfena Msrsl«, polka Z*l*nl hribi, val/ek _ ^ Toni Om«rw Orskestrs C-411 Priljubi)*"* P»lk« Po polj sva so sprshsJuls, vsi K u..> O j mi 0 urchostrs C-1120 n»r Usrnl polka Mrki.« polk« — Ki».llia polk« Mu fa's Muntta Orehaatrs V-2SOU Fa jaaaro Wi* 'IfW— Ok, ah ara la kija V 2SOSS Jurij Banko vwml !>a«ka Pobi/ earn star Ma IS lat v mtl Fa M aej««r*kjy -Haas pe cW» hell V l*0f* Mlinar, n*r>4 pasaie v.. . Jataltn. Unor 13-ia. racardo II Ji < Oil, pla* poata*« V-7eoei fttoie parčka. t. ' Zlata poraka. M t. V-7S00S k»4r« imela vsi JaAeU pod Botrlnja, Chrlataalna part/ "ASna" i« H»fir Trto WrUe far tr~ rsuU*«« «# ali »a« *IX)VKNK KKX OKD^CH PALANDECH'S SM S. dark Stseet, Ckkage Sf UL LAHKO« ZANIMIVO DELO AI* CONDITION TOVARNA VIE NA ENEM NADSTROPJU Vsem ki so smelnl ... In sploh nI potreba poeebnik gmošnoeti . . . sl lahke prodat s vi te delo ss vse vale življenje. Večina naših delavcev le s nami fte mnoge lat. mnogi od njih niao dalall še nikjer drugje. PLAČANE POČITNICE PLAČANI ZAČASNI ODDIHI Proate bolniške aavarovanje la se-udelešaoet bolniške podpore eo drage ugodnoetl pri Johnaoa future druibi. Ml vam preskrblme uniforme obleko In peramo bres vsa* klh stroškov od vale slrsnl. NIZKO CENO GORKI PRIGRIZEK "HOT LUNCH" V naši prljasnl Jedilni sobi lahko dobile dobra gorka Jedila sa manjše od redne oeae. Dobile sabavo s sodelavci. Pil nas damo čas tudi sa sabavo, godbe . . . partije In sport. ČISTO LAHKO PRIDETE DO TUKAJ Nahajsmo se na »001 Wee! S7th Street S9rd S. poulične kara vaa pripelje do Lavergne Avenue i a od lam }e le kratek pohod de naše tovarne. Lahke pa rs ame le I udi Ctceeo Bus do Stih Streets la potem hodile sepedno dva bloka PRIDITE TAKOJ ZDAJ DIREKTNO DO »001 WEST «7th Sl. U»AD JE ODWIT OD PONDELKA KOZI DO PETKA OD «iM DO I JOHNSON. SUTURE CORPORATION 5101 W««t 67th St. • Chicago »eaaaaeeaaae* a e a»»»»»»»»»a MRTVA SRCA Povest SPISAL DR. IVAN TAVČAR (Nadaljevanje) V tem je bilo pristopilo tudi nekaj druge družbe. Tudi Ernest Malec. "Zakaj ne odrine*, Sodar?" vpraša malomarno. 'Tale ženica moja, ki je radovedna, kakor vse, bi rada vedela, komu zvoni. Kdo je umrl, Tine?" "E," odgovori Tine zaničljivo, "tista žival, ki se je plazila po Nižavi in Višavi! Pa ssj morate vedeti?" "Kdo?" zdihne Meta. "No, tisti Lipe, ki je stradal pri vas tam gori. Pa sem mislil, da veste." "Lipe!" In mladi ženi se je zazibalo vse pred pogledom. "In kaj mu je bilo?" zastoka v smrtni grozi. "Pravijo, da se je sam ustrelil. A to ne bo res, ker bi sicer nsš duhovni oče ne pustili zvoniti!" "Ustrelil! Jezup, Marija!" Ns zemljo bi se bils zgrudila, da je ni prestregel oče, ki pa je bil v tistem trenutku bledejši od zimske odeje, ki je krila pokrajino. Bil je otožen povrat iz cerkve. Nevesta je ležsls brez csvesti v vozu, svstje pa so si šepetali različne opezke na uho in hudobni jeziki in jezički so se ferusili, milovaje sicer, ali s tak-šnim milovanjem, ki je dosti zbadljlvejše od očitnega zasramovanja. Spomin ns Is dogodek je ležql potem nsd svstovščino, kakor leži časih nsd cvetočo rsv-nino temsn obisk, ki grozi sedaj in sedaj s ploho in točo poeutl vse! Dvaindvajseto poglavje Kakor bi se udeleževali sedmine, so sedeli svstje krog dolge, s cvetjem bogsto okrašene mize. Malo se je govorilo, mnogo jedlo in mnogo pilo. Šele proti večeru se je c^ružbs nekaj bolj ogrele in vojski, ki so ae med obedom odločno dolgočsslli, so izrekli ie celo željo, nsj bi m v sosednji sobi plesalo. Učitsljs Veko-•lsvs Kožico, ki so ga samo v ta nsmen povabili k ivstovičini, so poklicali h klavirju. Po-štenjsk se ni branil fa kmalu je z debelo pestjo udrihal po j&eli slonovini, da so vse strune grmele in 'female. Izpraznila se je jedilnica. Mladina se je sukala po ozkem prostoru, ob strani ps so sloneli stsrejši svstje ter-zabav-Ijsli, ds je ženitovanje dolgočasno, da tudi jed ni preslastna in da je smešno, če se poroči tako star Človek z mlado krasno žensko itd. Pri mizi sta ostala samo hišni gospodar in stari Ženin Lovre Sodar. Le ta se je nekoliko časa trudil, da bi zabaval mlado svojo ženo. Brez uspeha. Meta je sedela tik njega bleda kakor mrtva, ni jedls, ni pila in vse ns njej je pričalo, da je v mislih vae kje drugod nego pri hrumeči svatovščini. Morda je bila v mislih pri njem, ki je tedej ležal v osamljeni višsvski sobi ns mrtvaškem odru in že počival v dolgem —večnem spanju, iz katerega se do sedaj še ni probudilo človeško bitje. , Ko je Lovre Sodar videl, da ne more ženice svoje ogreti, je pričel sebe ogrevati; proti večeru je vedele vpe družba, ds je stari ženin do-dobrs pijan. S težkim jezikom je jecljal o kupčijah, o žitni ceni in o slabem vinu, ki se je to leto pridelalo. Pri vsaki priliki je nspljal Ernestu Malcu in tuintam ee tudi pričksl z njim, če ni vsemu pritrjevsl, kar je govoril. Časih je glasno kričal, koliko se mu ima Nižava zahvaliti in da bi marsikdo—bersčil, če bi Lovre Sodar ne živel. Hišnemu očetu se je ohladilo srce, ko se je odpravila družba na pl^t. Bal se je, da bi oni v svoji pijsnosti preveč ne govoril in ne rszobešsl hišnih skrivnosti. Ernest Malec nanje niti mislil ni rad! Mets je z drugo družbo vstala in skrivaj šla iz sobe. Menils je, ds je ni opszil nihče. Ali opazilo jo je skrbeče materino oko. Gosps Helens, ki se je bils v teh čssih postarala za lets ter se usušils kakor trsvnsts bilks v jeseni, je hitels zs hčerjo. Dohiti jo v sprednji sobi. "Ksm^reš, Metke?" vprsša boječe. Ni se ji upsls pogledati v trpeči obrez. "Glsvs me boli, mams, in rszpočils mi bo, če še dslj čsss ostanem tu! Prodsli ste me stsremu možu!" Poslednje besede je ssmo zdihnils, sli vender jih je čulo materino uho. Vsa se je pretresla stara ženica. Imela je predobro srce in za svoje otroke bi bils preliU srčno kri. Tods v hiši ni veljsls mnogo in Ernest Mslec je čssih sam dejsl, ds je žens njegovs tsko tihs, ds skorsj ne ve, je li oženjen, sli ne. "Meni ničeesr ne očitsj, Metke!" odgovori proseče, "ds je po mojem, bi bilo vse drugsče, vse drugsče!" "Sedsj je tjognano!" reče hči zsmolklo, "in drugegs mi ne ostane, nego pusto, obupno življenje. Filip (to veste, ds je morsl umreti!) je dejsl pri priliki, d* mors človek čssih živeti nsvzlic svojemu mrtvemu, umorjenemu srcu! Meni je dano tsko življenje z mrtvim srcem, in sum večni Bog ve, ksko ga bom preživele!" Sli sts v hčerino sobo. Ondi je Mets rszme-tsls cvetje in drug svstovski lišp s sebe. Potem ps je eedls ter a suhimi očmi zrla v mrak in občutils z vso grozno težo nesrečnegs življenja nesrečne trenutke. Njej nasproti je^ sedela gospa Helena, vila suhe roke in. venomer točila bridke solze. PotolsŽils bi bils rsds otroka svojega; sli trds usoda ji ni hotels dodeliti to-lažilnih besed,* tsko ds ni vedels, ksj nsj bi go-vorila k njej, ki ji je nssproti v neskončnih mukah kopmels. Tsm v sobi pa je klestil Ve-koslav Kožica z debelo roko po klavirju in mladi svet je plesal in se smejal, kakor bi nsbeška radost kraljevala pod to streho! Notsr Sodar je bil že tisti dsn velik rSvež. Če je le izpregovoril besedico s tem sli onim dekletom, ga je drezala ostarela nevesta z leh-tjo očitno pred vio družbo in strupeni njeni pogledi-so mu preprečili besedo še prej, nego jo je izpregovoril. Sedaj in aedaj ga je pretresel mrsz, čs ae je ozrl po stsri svoji ženi, ki je ns njegovi strani v nenaravno deviškem 11-špu razkazovala ogrodi svoje in ga neprestano preganjala z zaljubljenimi svojimi pogledi. "Denarna Je resM-*i je mislil—"s življenje ns njeni strsni bo ps tudi—tožno dolgo!"—Ts misel gs ni hotela več zapustiti potem. Zdelo se mu je, ds gs pričenja boleti glsvs. Obrnil je pogled ns kupo, ki je polne šsmpsnjcs stsls pred njim in ki sp se neprestsno drobile v njej od dna proti vrhu iskrsm enake pene. "Morebiti so to solze, ki jih še pretočim v življenju!" (Dslje prihodnjič.) Ob 10-letnici smrti Maksima Gorkega IS. junija 1936 Ko jc lota 1005 caristična policija zaprla Maksima Gorkega zaradi revolucionarne dejavnosti, se je vzdignil ves napredni svet in zahteval njegovo osvoboditev. Tiste dni je velik francoski pisatelj izjavil: "Gorki ne pripada le Rusiji, temveč vsemu svetu!" Te besede veljajo v nič manjši meri tudi danes, ko praz. nujemo desetletnico smrti, ki je po besedah aovj. zun. ministra Molotova "najhujša izguba, ki Je. po I^cninu, zadela našo zemljo in človeštvo." Delo Maksima Gorkega je že zdavnaj postalo eden najbolj dragocenih zakladov človeštva. Našemu ljudstvu eo bila njegova globoka in svetla dela dol-go prikrita. Naši nekdanji vladarji so se bali, da ne bi ob tem velikem u< itel)u. ki je o tebi zapisal: "Prišel sem. da se ne pokorim'", tudi naše ljudstvo spregledalo in se še bolj zavedlo svojih verig in poti, ki vodijo do uvobode. Maksim Gorki ni u-stvaril svojemu narodu le nesmrtne umetnin* jlil mu Je tudi mol in pogum ta borbo, vzdignil samozavest dal navodila in pravo znanja. Ko )* slišal nekoč nekoga učiti, da na) umet- nost umiri duše. je Gorki vzkliknil: "To je prokleta laž!" In s svojim delom je to tudi pokazal. Cilj njegove umetnosti je bil: "Navdahniti srca nesrečnih in zatiranih," pokazati ree-nico o družbi in ljudeh, podžigati na borbo za lepše in vrednejše življenje, kot ga zaaluži, človek, ki ga Je tako ljubil in cenil. Ljubezen do človeka, sovraštvo do krivice, zatiranja, vsega, kar zavira razvoj človeštva, preprost, ljudska modrost, izredno poznavanje življenja, — vae to so lastnoeti, ki so ga napravile za ljubljenca naprednega človeštva. Tudi nfcšemu ljudstvu bo poeta 1 eden najdražjih prijateljev, čim ga bo spoznalo! Temu cilju je posvečen tudi današnji skromni prispevek "Kmečkega glasu". Veliko llvUeoJe Med neštetimi deli Maksima Gorkega je prav gotovo najlepše — njegovo življenje samo. Alekeej Maksimovič Petkov, kakor je pravo ime GorkSfcs, Je bil rojen 28 S. IMS v Nižjem Novgorodu. ki Je danes preimenovano v Gorki — Deška leta mu potečejo v prav faloetnlh i ur merah, ki Jih le sktomno razsvetli dobra babica Zr t dese- timi leti mora zapustiti dom in služiti kruh. Nabira cunje, ko-atl In druge odpsdke, pomočnik, vajenec. S 17. letom i odprsvl v Kazan, kamor ga vlečejo višje šole. Kajti že ga le obsedla strast po znanju. "Če bi mi kdo predlagal, pojdi in uči M, — vendar pod pogojem, da jih boš zato dobil vsako.nedeljo s brezovko, javno, na Nikolajev tkem trgu, — bi predlog sprejel z največjim veseljem." tako piše sam o svoji mladostni žeji po znanju V Kazanu ni mogel v šole, seznanil se je pa z zavednimi delavci in študenti, z revolucionarnimi nauki in organizacijo Zapoalen čez den kot delavec v pekarni prebije vae noči z bra njem In razpravljanjem. Vendar ni prišel do notranjega miru. V napadu take potrtosti je poizku lil celo samomor. Kmalu nato pa Je zapustil Ka zan, premen jal najrazličnejše zaposlitve, preromal zvečine peš skoraj vao Rusijo in si nabiral ogromno doživetij, poznanstev in Iskušenj ki jih je pozneje obdelal v svojih povestih. trn dolgo se je bavll s pisanjem. Slednjič je nek kavkaški časopis objavil njegovo povest "Maker Cundra " Objavil Jo Je pod tamišljentrn Imenom Ma kaim Gorki. — kar pomeni "trpki". TO Ime Je v nekaj letih zaslovelo pn Kusijt In vsem svetu -V U čas pade na J pomembne) PhPSVETA ši dogodek njegovega življenja: arečanje V Leninom, s katerim ga je odslej vezalo globoko in zanj in njegovo ustvarjenje toliko koristno prijateljstvo. Gorki je začel sodelovati aktivno v levem krilu socialdemokratov —- bolj&evikov. 2e zdsv-na je postal sumljiv policiji, ki ga je povsod zasledovala in stra-žila. L. 1005, ob izbruhu revolucije, v karteri je bil Gorki pomembno udeležen, pa ga je aretirala. Zaradi protestov, ki so prihajali z vseh strani sveta, pa ga je morala po dveh mesecih izpustiti paradi bolezni na pljučih, deloma pa, da se izogne policiji, ki mu je bila zopet za petami, je (ferki K 1906 zapustil Rusijo in se napotil v Evropo in Ameriko. Povsod je razkrinka-val carlstično nasilje, ps tudi o-s ta le svetovne imperialiste. Ves čas je najtesneje sodeloval z Leninom in boljševiki. L. 1913 se je vrnil nazaj v domovino, najLfninov nasvet, in začel a revolucionarno dejavnostjo v domovini. Ostal je ves čas med redkimi odločnimi nasprotniki prve imperialistične vojne, ki je kmalu po njegovem prihodu izbruhnila. Tako je dočakal oktobersko revolucijo, Leninovo vrnitev in državo sovje-tov delsvcev in kmetov. Kon-čnq je doživel čas, ko je začutil kako "nepoaredrariz monžic ruskega naroda raste nov človek, človek vedrega duha, poln o-gnjevite želje, da si osvoji kulturo, človek, ki se je otresel vdanosti v usodo in potrtosti in ki zato sposoben za ustvarjanje." Napisal je: "Živimo v deželi, v kateri si je delovno ljudstvo postavilo težko in čudovito nalogo: Uničiti vse tisto, ksr maliči človeka od otroških let. Borimo se za pravo svobodo človeka, ki to' možna šele tedaj, ko. bodo izgjnili Vff vzroki zavisti, lakomm*ti, sovraštva. Prepričani smo, de je mogoče te vzroke uničiti." Tej drŽavi delavcev in kmetov je posvetil vse sile in znanje do svoje smrti. Bil je ena naj pomembnejših opor velikega Stalina in poleg njega eden največjih učiteljev sovjetskih narodov. Ni čudar da je bil trn v peti sovražnikom '>sovjetske države, predvsem trockistom, ki so z zločinsko zaroto tudi pospešili njegovo smrt. To so le skrolmni in najglav-nejši podatki iz prebogatega živ- ljenja, o katerem bi bilo mogoče napisati debele knjige. "Kmečki glas" se bo k Maksimu Gorkemu še mnogokrat povrninl. Z vsemi močmi si bo prizadeval, da postane Maksim Gorki tudi našemu kmečkemu ljudstvu tako drag, kot veliki prijatelj in učitelj delovnih ljudi v resnici zasluži. Nekaj glavnih del: "Na dnu," "Otroci sonca," "Mati," "Matej Kožemjakin," "Poletje," "Foma Gordjejev," "Spoved," "Moje detinstvo," "Pri tujih ljudeh," "Moja vseučilišča," "Artamano-vi", "Klim Samgin" in druga. Razni mali oflui DELO DOBI SLUŽKINJA. Domača hišna dela. Oglasite se pri: HOLY AGNES CHURCH na 607 Oak wood Boulevard MAID FOR GENERAL HOU6EWOBK To assist in running a small apartment. North Side family. Couple, one child, school age. Stay. Phone—LONGBEACH 4084 TOOL ROOM MACHINIST UNION SHOP Steady all year round work. Excellent working conditions. HINSDALE MFG. CO. 1720 W. Walnut St. MEN Rasni mali oglati HISIN JA • Polna odgovornost vzdrževanja doma Kuhinja, čiščenje itd. 3 odrasli 'Dober dom Kličite DEA. 0085 PUNCH PRESS OPERATORS ASSEMBLERS and LABORERS Good working conditions Incentive bonus BRISKIN MFG. CO. 4243 W. Ogden OPERATORJI ŠIVALNIH STROJEV za otročje obleke. Stalno delo, počitnice s plačo. Nova tovarna. 8 dni v tednu. Lahko zaslužite $1.25 do $2.00 na uro. LITTLE BLOCK ORIGINALS __231 S, Green Street S^LAVGUCTaJ R»*ni nuji 0jl Punch Pre« Op* J BENCH MECHAmc, AUTO SCREW MAO operators plater helpers Good paying job*-su Also Shipping Room P^ Garden City Plati, & Mfg. Co 1430 8. Talman a* n.m q ReliablTwoman' to take Charge of 3 month old Light housework Must stay on premises. Good Phone: HIŠINJA ZA MALI HOTEL ZA POSTLJANJE POSTELJ IN ČIŠČENJE SOB 5636 W. Lake Street AUSTIN 2282 v BLACKSMITHS — (KOVARJE) na "Bradley Hammer" in "Grinders," ki imajo nekaj izkušenj na strojnih noieh. Stalno delo skozi celo leto z dobro plačo. AMERICAN BAW fc TOOL WORK8 241» W. 14ih Street DELO DOBI DEKLE ALI ŽENA Lahko hišno delo. NI kuhanja. Lahko perilo In skrbeti za otroke. More biti zanesljiva, voljna ostati pri dobri trgovski dvojici. Kličite po 10. uri A. M. Phone LAKEVIEW 3055. POTREBUJEMO DEKLE for General Factory Work Experience not essential Salary commensurate with ability. Steady jobs - 40 hour week Tested Appliance Co. , 2627 W. 19 th Street Bishop 2627 «ee»ee»*#e»#ee»e#»e»»»e»e#»»e#»#e»e Listnica uredništva Ker pošta! aakon prepoveduje vsako oglašanje ■ kakršnega koli dopianike, kft oglašajo"priredbe svojih društev ali drugih orge nlsacij, ali pa kako drugo akcijo sa zbiranje denarja« naj v.evojih poročilih ne oMtfeJo srečk ali sre&kanja, kakor tudi ne kartnlh sli tombulakih sabev, ako Je sanje določena vstopnina. Poštna uprava sahteva od nas* da mora vse tako oglašanje Is lists. Pro. slmo. držite se iegsM ! - P0M0Č!-P0M0Č! MOŠKE POREBUJEMO TAKOJ ZA TOVARNIŠKO DELO Stalno delo »kosi vae leto v stabilni Jedilni induetrlji NAJVIŠJA PLAČA ln DOBRA PRILIKA ZA NAPREDOVANJE I s vrst nI delavski podporni programi v DOBRE DELAVSKE SORODNOSTI Zglaeiie ee pri katerem koli navedenem uradut CORN PRODUCTS REFINING CO. ' 63rd AND ARCHER - AROO, ILLINOIS U. S. E. S. 817 - 825 Exchange Ave. - Chicago, Illinois U. S. E. S. __6321 f. Ashland Avenue - Chicago. Illinois diamond t motor car co. NEEDS AT ONCE That cut oparata International Elactromatlc - STEIMMIUUPNERS - TYPISTS f C - ST00X RECORD OURKS 11 - SWIT0N BOARD OPERATOR Automatic Multlpla 2 Position—12 Trunk Board Ideal Working Conditions 40 Hour Week Good Starting Rale % , Applj DIAMOND T MOTOR CAR CO. - 4517 W. 26th Street za SPLOŠNA HIŠNA DELA Dva otroka . Dobra plača Osebno manjše pranje. Phone—BRIARGATE 0234 LABORERS 81.03 PER HOUR TO START 81.09 AFTER 30 DAYS Muat be capable of doing heavy digging of trenching work Peoples Gas light & Coke Co. 122 S. Michigan Ave. ROOM 787 JANITORS NIGHT WORK Mopping ft Light Cleaning in a Modem Loop Office Building. Opportunitiee for Overtime Paid Vacation after one year Peoples Gas Light & Coke Co. 122 S. Michigan Ave. ROOM 7S7 MONROE 3673 OPERATORICEl ŠIVALNIH STROJI DOBRA PRILIKA ZA DEKLETA IN ŽENSk s izkušnjo in brst ukuini Zsučimo vas, sko irnat« zskladne sposobnosti PLAČANE POČITNICE -40-URNI TEDEN SEALY MATTR CO. 3140 W. Roosevelt Rd. .......... ■—rfftrrnjjj^., GIRLS-WOMEl 18-35 LIGHT FACTORY WOR 833.80 to $36.40 Starting Automatic incrssss 2nd !c 4th Earn up to $«5.00 ptr wm| on Pises Work Permanent job, free life and ho insurance. Sick benefits. Cafe in plant. Vacation with pay. and evening work. Bonus for ning work. NACHMAN COR 4560 W. ARMITAGE AV ALI GLEDATE ZA DOB! PLAČO IN STABILNOST? Telefon kompsnijs Ima as takih prilik HIŠNICE (janitresses) Takoj od sačatka plaža 72 Vi« uro, po trsh mesecih 77>4c os i In po Ustih messcih po 12 H uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VS DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do ure ponoči. Oglasite se pri ilunois beuj telephone company v uposlovalaem uradu sa v pritličju 308 W. WASHINGTON 1 naroČite si dnevnik prosveto Pesklepu 11 redne koavendje se lahko naroči na lisi Prosvetoja prUtoJe eden. dva. tri Iliri all pel članov is eai družina k eni ears* alaL Ust Prosveia slana aa vae enako, sa člaae ali načlae* UM si eno lefao naročnine. Kar pe člani še plačalo pri esesmantu II 20 «a tednik, ae Jim ie priiteje k naročnini. Terej seda) ni woks. rt«, da Je Hal pradraf m člane SNPJ. List Prosveia Ja vala lastnins i« »•tove Je v vsaki druilni nekdo, ki bi rad člisl lisi vsak dan. Pojasnilo«—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs biti t sa SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam rroii»* tednik, bode moral tisti član ia dotične druiine. ki Je tako »kupno naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti uprsvniltvu mu. in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvets Ako tefs n» ■tori, tedaj mora upravniltvo rniiatl datum za to vsoto naroms«. Jei Ze Zdrui. dria ve In Kanado 8640 1 tednik In_________4.00 2 tednika ta--------8.88 3 tednike ln______2.40 4 tednike ta_______1.20 6 tednikov la ......* nič Zs Esiapu Je Za Chicago ln okolico J« 1 isdnlk ln------------ 1 tednika in----— 3 tednike in ------------- 4 tednika la -- ~ ft tednikov in ........— ........ ftl.00 ri* $ ii in u Iapolnlta spodnji kupo«, prllotiie potrebno Money Order v pismu la si naročile Pros vete. ML M Je ^ PNO«VETA. SNPJ, 8888 So. Lawadale Ave. Chlaata 23. m. Prllofteao potiljsm naročnino sa Uai Prosvete vsot« I L Ima... . ......ti druitvs It-------- ............ Ustavila tednik la ga pripUile k meji nsr». j članov meje drvUaet _____ČL dndt** a—— ČL dn**» * ČL drv*" ČLan*"* Driavs ~ -—' Star aeroče* □