štev. 108. o ijublltMl, s ponedeljek, dne 13. mala 1907. Leto xxxu. ■OfaAI —'Hi'. •JT:.--' :w • •:zij Velja po poŠti: aa celo leto naprej K 26'— 13"— 6 50 7 70 na pol leta na ietrt leta „ d» en mesec „ V upravniStvu: io elo leto naprel K 20 /ii' stol letz uo m > volivcev, kakor ic »Slovenec pisal, od teh so za Glaserja roke vzdignili: štiri osebe iz okolice Loška gora. eden volivec iz Spodnjih Zreč, dva s Stranic, dva s Padeškegn vrha, dva s Skomra, t. i. iz četvero župnij deset oseb. In gospod Glaser bo znal imenovati človeka, ki je, opa-zivši roke. izgovoril: »Dic Haelfte«. V šoli se nismo učili računati tako. š Kocka je pala in RubLkon se je prekoračil. »Domovina« je pisala »po ovinkih« za »svobodno šolo«. Poživljali smo jo, naj odločno in javno pove, da ni za svobodno šolo. »Domovina« tega ni storila, ampak nadaljuje v svoji smeri za »svobodno šolo«. V štev. od 3. maja t. 1. se jezi čez pastirski list mariborskega škofa, o katerem pravi, »da se po vsej svoji vsebini popolnoma strinja v harmonično celoto z ostalo klerikalno agitacijo . . .«, »da se toplo poteguje za klerikalno šolo. za upliv cerkve na šole in zakonodajstvo«. »Domovina« se tudi norčuje iz tega, da stoji v pastirskem listu svetopisemska beseda: »Uboge boste vedno imeli pri sebi« (Mat. 26, 11), ter hujska duhovnike z malo plačo proti bogatim škofom. Tako delajo štajerski ovinkarski liberalci. V »Domovini« zmerjajo pastirski list, v »Narodnem Listu« pa hvalijo isti pastirski list ter pravijo, da se njih program popolnoma strinja s pastirskim listom. Živelo »ovin-karstvo«! Ljubljanske nouice. lj Volivci, ne dajte se ostrašiti! Volitev je tajna! Vsako nasilje bo strogo kaznovano! Novi zakon v varstvo volivne svobode z dne 26. januarja 1907 določa, da bo vsakdo, ki hoče volivce podkupiti ali ki se da podkupiti, kaznovan z zaporom od enega do šest mesecev. Kdor na dan volitev daje volivcem pijače in jedila zastonj ali za navidezno plačo, se kaznuje z zaporom od enega do šest mesecev, v posebnih slučajih tudi do enega leta. Ce kdo razširja napačne vesti z namenom, volivce zapeljati, zapade Kazni z zaporom od enega tedna do treh mesecev. Kdor glasovnico ali izkaznico ponaredi ali glasovnico izpolni proti volji volivca, se kaznuje z zaporom od enega do šest mesecev. Kdor hoče volivca ovirati pri izvrševanju njegove volivne pravice, na primer, da mu vzame glasovnico ali izkaznico, se kaznuje z zaporom od enega tedna do treh mesecev. Istotako je strogo kaznivo, če kdo neupravičeno voli ali poizkuša volitve ovirati, krši tajnost volitev in ovira agitacijo. Pazite na izkaznice, da jih ne izgubite in shranite jih za morebitno ožjo volitev. Volivci! Zato se ne dajte ostrašiti, če vam tudi naši nasprotniki groze z raznimi nasilstvi. Volite po svojem prepričanju. Nihče vas ne sme radi vašega glasovanja oškodovati ali storiti kako krivico, saj vas varuje zakon. Če bi hotel kdo koga ovirati pri izvrševanju vol. pravice, naj ga naznani uredništvu »Slovenca«, da dobi zasluženo plačilo ! Ij Izid volitev v posameznih krajili bomo jutri v torek cel dan do 12 ure zvečer naznanjali občinstvu v oknih našega upravni-štva. lj Cekina ne perite z neresnicami! — Kregar Hribarjeve pristaše razkril za defrav-dante! Program in cekin je priobčil v »Slov. Narodu« oklic svojim volivcem, kjer trdi, da sc S. L. S. bori proti njemu z obrekovanjem, lažmi in izkrivljenimi dejstvi. To trditi je zmožen samo Ivan Hribar, mož izrednega talenta Zavedni volivci vedo dobro, kako stvari stoje. Hribarjevo socialno delo je v sodniiskih aktih dokumentarično osvetljeno. Z bengalično lučio je osvetlil dr. Susteršič Hribarjevo politično delovanje, z dokazi v rokah je odkril strmečemu svetu ne baš priikupljivi lastnosti socialista Hribarja. To niso laži, to so javno dokazana fakta, katerih Hribarjeva globoka verska gorečnost nikol ne spravi s sveta. Laži, obrekovanje in izkrivljanje dejstev je orožje edino le liberalne klike, kateri manjka stvarnih argumentov in umstvenih dokazov. To je pokazala kloaka liberalnih laži, »Slovenski Narod«, ko trdi v neki notici, da so Kregarja vrgle vse tri stranke (katere?) iz bolniške blagajne, ker je kruto postopal z bolniki. Večje lopovščine še ni nikdar zagrešil ta list brez stida in sramu. Liberalci so nesramno sleparili v blagajni in Kregar je bil oni mož, ki je pometel z liberalnimi defrav-danti v bolniški blagajni. Cela Ljubljana ve, kako je Kregar delavstvu rešil tisočake iz liberalnih krempljev; cela Ljubljana je bila ogorčena, da se more defravdirati denar, katerega težko prisluženega plačujejo obrtniki in delavci. Ivan Hribar se je takrat strastno boril proti Kregarju, a takoj, ko je Kregar prišel v bolniško blagajno, je dognal velike defravdacije Hribarjevih pristašev. Vzoren red je napravil Kregar v bolniški blagajni; socialni demokratje. ki so dobili pozneje bolniško blagajno, sami priznavajo velike Kregarjeve zasluge, ki si jih je stekel kot načelnik. Le liberalci so tako nesramno podli, da lažejo proti Kregarju. Res mora njih stvar stati na slabih nogah, da se poslužujejo naravnost žaljivih neresnic. Delavstvo in obrtniki pa vedo, kje je laž in kje resnica, kje sleparstvo in kje poštenje, kje lenoba in kje delo, zato bodo oddali složno svoje glasove Ivanu Kregarju, možu čistih rok in neumornega socialnega poštenega dela. + Z vero agitira zase — ne Kregar, ampak Hribar. Isti Hribar, ki je načelnik liberalne stranke, katera jc boj proti krščanstvu napisala na svoj prapor. On očita »klerikalcem«, da gazijo »temeljni nauk krščanstva z lažmi in obrekovanjem.« »Temeljni nauk krščanstva« vidi namreč Hribar v tem, da se ga hvali kot svetli »cekin« in najboljši program. Kdor o Hribarju resnico piše, pa gazi »temeljni nauk krščanstva.« Sebe pa slavi Ivan Hribar, da »krščanske vere ne nosi na jeziku, temveč v srcu.« Kdo se ne smeje agentu Hribarju, ki ne nosi krščanske vere na jeziku, pa s celim podpisom v »Narodu« pridiga, da ga morajo voliti liberalci, ker »nosi krščansko vero v srcu«. Agent z vero Ivan Hribar je to- rej zatajil celo preteklost stranke, kateri na-čeluje. »Narod« izpodkopujc dan na dan temeljne nauke krščanstva, razširja najostud-nejše brezverstvo, cekin Hribar pa v istem »Narodu« agitira zase s svojo »krščansko vero v srcu.« Dr. Tavčar se mora za glavo prijeti, če vidi, kako je Hribar postal krščanski ! lj Volivni shod S. L. S. v Trnovem. Prav. lep shod je priredila včeraj dopoldne S. L. S. v Trnovem v prostorih g. Rozmana, ki je bil tako ljubezniv, da je odstopil svoje prostore S. L. S. za shod. Shod je otvoril in spretno vodil g, Frančišek Poženel. Kandidat S. L. S. g. Kregar naglaša, da hoče v dotiki z volivci delovati za njihove koristi, ako bo izvoljen. Deloval bo na to, da dobe državna dela domači obrtniki. Naglaša, da se n. pr. delajo obleke za poštne uslužbence v tujini, v nekaterih izgledajo kakor v kakšnih vrečah. Nujno jc potrebno, da se jim obleke pomerijo. Ker je moral g. kandidat oditi na drug shod, je kratko razvil nekaj točk programa S. L. S. Kre-garjev govor je izzvai živahno navdušenje in živio-klice kandidatu S. L. S. Ivanu Kreggrju. Burno pozdravljen govori načelnik S. L. S. dr. Ivan Šusteršič. Predvsem govori o postavnih določilih pri volitvah. Naglaša, da ga veseli iz srca, da ima priliko govoriti v Trnovem. Trnovci so prišli sami na shode in na volišče, kadar se je šlo za našo stvar. Odkar je liberalna stranka gospodarila na magistratu, ste bili Trnovci in Krakovci proti magistratu. Dozdaj smo bili v manjšini, ampak to vas ni omajalo. O vas se lahko reče: »Hrast se omaja in hrib, zvestoba Krakovca in Tr-novca ne gane« do S. L. S. Upajmo, da nas bo zdaj več kakor liberalcev. Zbirati vam bo med Hribarjem in Kregarjem. Hribarja poznamo 10 let. Kaj pa je storil za Trnovo? (Nič! Polena nam je metal pod noge!) Lahko bi bil kaj storil. Za seboj je imel ves občinski svet. Seveda, zdai ko kandidira, je prišel v Trnovo. Cedile so se mu sladke besede iz ust. Besede so poceni, posebno pri ljubljanskem županu, ki nehati ne more, če prične govoriti. Ko je postal Hribar župan, smo imeli 6% občinske doklade, danes imamo pa 26% in Hribar je rekel na shodu, da je še to premalo. (Ogorčenje!) Pravijo, da je vodovod napravil Hribar. Takrat je bil župan (iraselli. Vodovod se je pa zgradil, ker jc to zahteval odločno, da se zgradi vodovod. Hribarjeva zasluga je tisti vodomet na Cesarja Jožefa trgu, kjer so včasih kmetje napajali krave, kadar je tekel vodomet. Navadno ne teče, danes pač teče, ker ima On govor v »Mestnem domu«. Ta vodomet in vodovod smo morali plačati mi, davkoplačevalci. Peter (iraselli ni toliko govoril kot župan, kakor govori On. A saj to dobro lastnost je imel, da ni škodoval domači obrti in tudi doklad ni povišal. Hvali se Hribar z lepimi hišami. Da bi bil Bog dal, da bi ne bilo potresa, bilo bi veliko boljše, ker Ljubljančani bi bili veliko prihranili. Ali hoče morebiti On prevzeti zaslugo, da je naredil On potres. Poglejte električno luč. Nikjer ni električna moč tako nesramno draga in razsvetljava tako slaba, kakor pri nas in jaz ne vem, kako bo še z bilancami, kadar mi pogledamo v inagistratne luknje. Prepričan sem, da bo marsikatero presenečenje. In električna moč tako draga. Obrtnik si napravi rajši ben-cin-motor. »Union« je napravil lastno električno razsvetljavo, ki stane 80.000 kron in po kateri pride ceneje do luči. Hribarja so svarili strokovnjaki, ko se je šlo za elektrarno. Opozarjali so ga, da teče Sava blizu. Porabte jo. On pa se ni zmenil zanje, ampak je poslušal le svojega gimnazijskega ravnatelja Seneko-viča. In Senekovič je sedaj postal še ravnateli plinarne. Vprašam, kaj pa bo en gimnazijski ravnatelj kot vodja tovarne. Zato so potrebni inženirji. Kaj pa bo en gimnazijski ravnatelj. Bojim se. da bo imel Senekovič tako srečo pri plinarni, kakor jo je imel pri elektrarni. Tak gimnazijski direktor naj gre v penzijon. Javni denarji niso zato tu, da se podpirajo penzijo-nirani direktorji. On se dela strašno pobožnega. Saj pride k procesiji v Trnovo. Zadnjič so pa metali njegovi ljudje kamne v stolnico. Ni še tudi pozabljena tista svinjarija, ko je Hribarjev proteže Podgoršek kupčeval z ljudmi. Stvar ni pojasnjena še do današnjega dne m bo ležala na vesti liberalnega župana Ivana Hribarja. Dr. Šusteršičev govor so vrli trnovski volivci živahno odobravali. Govorili so šc gg. dr. Krek, Pele. Finžgar. Jeraj in Šerjak. Shod ie traial približno dve uri in dokazal, da stoje zavedni Trnovci in Krakovci zvesto v taboru S. L. S. li Na shodu ljubljanskih obrtnikov, ki se ie vršil včeraj v »Rokodelskem Domu«, vladal je najlepši red in zadovoljnost. Navdušenje jc bilo primerno dostojnosti pametnih, razsodnih volivcev. Navdušenje za stanovskega tovariša Kregarja jc med obrtniki veliko, ker je gotovo, da bo obrtnik Kregar izboren zastopnik obrtnikov. li Potegnili so trije naši somišljeniki g<>-stilničarko na Vodovodni cesti. Dejali so, da bo imel ondi popoldne shod dr. Šusteršič, ki je takrat zboroval pri Korbarju. Nasprotniki so prihiteli iz Šiške pa so odnesli dolge nosove. Ij Dva volivna shoda sta se vi šila včeraj na Barju. Shoda sta bila izborno obiskana. Govorili so kaplan Koehler, kandidat Kregar, Jeraj in Ložar. Ij Sijajen shod S. L. S. in liberalna blamaža. Včeraj je sklicala S. L. S. shod pri Marenčetu na Dolenjski ccsti. Magistratna klika, katera jc imela svoj shod pri Lozarju, jc zvedela za naš shod ter je ob 5. uri prišlo s tega shoda k Marenčetu kakih 4 liberalcev z namenom, da naš shod preprečijo. Okolu 7. ure zvečer otvori Anžič shod ter poživlja na- vzoče liberalce, kateri so že začeli rjoveti, i ako imajo le še količkaj sramu in poštenja, naj ostanejo mirni, sicer pa jim je zagrozil s paragrafom 15., zborovalne svobode. Nato je nastal mir, ker liberalci so imeli vendar re-špekt pred toliko množico ljudstva, zlasti pa pred orožniki. Govornik je nato v jasnem in prepričevalnem govoru r.azložil, kako nazad-njaško-nerodna je liberalna klika. Pozval je navzoče občinstvo, naj povedo, kateri izmed liberalnih mogočnežev je v zadnjem desetletju katerikrat sklical kak javen shod ter prišel med ljudstvo. Nikdar. Sedaj pa prihaja ta go-s|X)da, katera je imela sicer za delavstvo le psovke, zopet med nas, da bi nas zopet dobila pod svoje kruto kopito. Ali 14. maja pade za vselej ta klika. K besedi se je oglasil nato g. učitelj Likozar, kateri se sicer silno širokousti da je vsa Ljubljana za Hribarja, a ko je videl toliko ljudstva pred seboj, je klaverno začel svoj govor ter ga še bolj klaverno končal, (i. Anžič mu ie nato izvrstno odgovoril, da smo mi takih fraz vajeni iz »Slovenskega Naroda«, kateri je najbolj umazan list na svetu. Stranka, k atera tak list podpira, sama nič boljša ni. Povedal pa jc tudi g. učitelju, da spoštuje učiteljstvo bolj kakor pa liberalni mogočneži. Videli smo, kako grdo jih je napadel »Narod«, ko so se drznili nekoliko grajati svoje voditelje. S tem in z vsem svojim delovanjem je pokazala liberalna stranka, da ji ni za ljudstvo, temveč samo za vlado nad ljudstvom. Govoril je še g. Gostinčar ter Serša. Ker so liberalni pristaši slišali tako resnične besede v pričo toliko ljudstva o svoji stranki, so ponižno s povešeno glavo osramočeni drug za drugim zapustili vrt, ljudstvo pa jim je klicalo: Sramujte se, ker podpirate tako stranko. G. Anžič je nato pozival navzoče, naj oddajo svoje glasove Kregarju. ker mu lahko popolnoma zaupajo, saj jc on prijatelj in pristaš idej dr. Kreka, to .ie onega moža slovenskega ljudstva, kateri ima zlato in plemenito srce za nižje ljudstvo. Nato je govornik ob silni navdušenosti vse množice zaključil lepi in pomembni shod, kateri bode še dolgo v spominu ostal onim, kateri so ga hoteli razbiti. l.i Iz obrtniških krogov. Z največjim zanimanjem opazujemo boj, ki se bije v našem stolnem mestu. Ta boi ni samo zanimiv za naše somišljenike, ampak tudi za one obrtnike in trgovce, ki iz raznih vzrokov sicer niso v našem taboru, pa žele zmago Ivanu Kregarju. Nedavno sem opazoval razgovor med obrtniki naše in obrtniki nasprotne stranke, od katere je bil eden zaupnik liberalcev. I a se je zelo jezil na »Narodovo« pisavo proti Kregarju ter je očitno izjavljal, da naj bode »Narodovce« sram, da zaničujejo obrtnike. To se »Narodovcem« mora poplačati. Dotičnik je izjavljal: Jaz sem bolj liberalen, nego so Tavčar, Hribar in drugi, in če bi volil v Ljubljani, volil bi Kregarja, ker vem, da je mož zmožen in delaven.« Tako je govoril liberalne stranke zaupnik, mož, kateri ima dokaj zaslug, da si je podaljšala liberalna stranka dosedaj svoie gnilo življenje. To naj bode odgovor na dopis iz obrtnih krogov v »Slov. Narodu« z dne 7. maja, v katerem neki obrtnik agitira za Hribarja in ruie nasproti kandidaturi lastnega stanu. Dotičnemu naj razsodni obrtniki ne zamerijo, ker izdajalci se povsod dobe. Liberalni stranki pa vse take iz srca privoščimo, da ž njo vred 14 maja za vselej zginejo s površja. Tuberkulozna liberalna stranka si hoče podaljšati življenje s tem, ko bi zmagal nje kandidat Hribar, kateri se je z največjo težavo odločil, da je sprejel kandidaturo. Na ta način je postal Hribar iz kapitalista na videz demokrat ter zagovornik obrtništva, in to le do 14. maja, potem postane Hribar to, kar je bil preje! Vsak zaveden obrtnik, če je količkaj opazoval delovanje liberalne stranke, je moral spoznati če se ni slep in gluh. kaki prijatelji so liberalci malemu obrtniku. Enak je tudi načelnik Ivan Hribar m kandidat te stranke. Vse bi še prenesli, tudi naiostudnejše vsiljevanje, a to pa kar dotični dopisnik trdi, je pa že preveč nesramno. Oglejmo si obrtniki še enkrat Kregarja kot kandidata. Mož je neumorno deloval za obrtni stan in povsod z največjo vnemo. njemu m bilo za čast in slavo, šc manj pa za lastni dobiček. Vodstvo S. L S svesta si svojega programa, deluje v ljudskem smislu in je v prvi vrsti posvetilo svoie delovanje v korist produktivnih stanov, to jc za kmečki obrtni in delavski stan. Za koristi prvega in' slednjega je dokaj koristnega storilo, v gospodarskem in narodnem oziru, za obrtni stan se ni moglo več storiti, ker ravno temu stanu ie zadajal stari krivični volivni sistem najob-čutnejše udarce, in večina teh trpinov se je nahajalo po mestih, kjer jc obvladala liberalna stranka s svojim terorizmom. Poznala jc obrtni stan edino ob volitvah, da je obrtnike izkoriščala v svoje sebične namene, kakor sedaj dela v Ljubljani za zmago Hribarjevo. Po novem volivnem redu jc obrtniku izdatno olajšano, da sc more posluževati volivne pravice. In to hoče S. L. S. sedaj uporabiti, da pomaga tudi obrtnemu stanu. Ker pa noben volivni okraj ne šteje toliko volivcev obrtnikov, kakor ravno mesto Ljubljana, je bilo povsem umestno, da sc postavi za obrtni stan, kateri šteje v naši deželi čez 17.000 članov, ravno v stolnem mestu kandidat iz obrtnega stanu. Boljšega zastopnika za obrtni stan, zagovornika nižjih slojev bi se ne moglo dobiti. kakor jc gospod Ivan Kregar. Ako sc ga pa frakarija sramuje, ker je obrtnik, naj ga nc voli, sai je vendar svobodna volitev. Zahtevati pa smemo obrtniki, da nas liberalci pri miru puste, da ne bodemo delali tlake liberalni stranki, ki uničuje obrtni stan. Cc ic zdaj postal Ivan Hribar tak velikodušen prijateli i obrtnikov, mu ne verjamemo ničesar, ker vemo, da se ta ljubezen gotovo ohladi 14. maja, naj zmaga ali pa propade. Kdor je opazoval delovanje Hribarjevo za obrtni stan, ta že zna soditi njegovo prepričanje. Hribarju v spomin in zaslepljenim obrtnikom za vzgled: Pokojni Luckmann je stavil svoj čas v trgovki zbornici predlog v pravem liberalnem smislu, in sicer: Vlado naj se naprosi, da podeli večje olajšave industrijskim podjetjem pri ustanovitvi. Stavil se je še dodatni predlog: Vlada naj se ne ozira na malo obrt pri tem vprašanju, ker tej ni nobene pomoči več, ker ta izgine slej ali prej s površja!! Ivan Hribar je bil pri tej seji navzoč. Ta sedanji velikodušni dobrotnik malega obrtništva ni stegnil svojega jezika v obrambo naših pravic, pač pa jc predlog z veseljem podpiral in s tem smrtno obsodbo podpisal obrtnemu stanu! Da se pa Ivan Hribarjeva želja ni izpolnila, za to so skrbeli zavedni obrtniki, med temi prvi Iv. Kregar. kateri je vedno zasledoval Hribarjevo delovanje, predvsem v trgovski in obrtni zbornici. Da se pa liberalnih veljakov še tako kmalu ne izpolni vroča ljubezen po vele-industriji na račun obrtnega stanu, bodo skrbele krščansko-socialne stranke. Zapomni naj si pa Ivan Hribar in njegova garda, da obrtni stan, četudi ga je liberalna stranka spravila na rob propada, se ne bode še tako hitro po-greznil. Sedaj se zadovoljujemo z enim mandatom, a v prihodnje bodemo skrbeli, da bodo delavski stanovi šli za enim skupnim ciljem do končne zmage. Če gredo obrtniki, delavci in kmetje v volivni boj za zastopnike, ki so vzeti iz raznih stanov, in bodo zagovarjali ljudske pravice, pričakujemo isto od ljubljanskih volivcev, da dobi obrtni stan zastopnika iz svojega stanu v oseb gospoda Ivana Kregarja. Zatorej kdor sc čuti zavednega obrtnika, naj svoje zaupanje poveri možu lastnega stanu, kateri sc žrtvuje v to iz ljubezni in največjim veseljem, da bi zamogel kaj doseči za nižje sloje, predvsem pa za obrtni stan. Zelja zavednih obrtnikov širom slovenske domovine jc ta, da zmaga gospod Ivan Kregar! (Dohtar Korel in Jajrova hči.) Dohtar Korel je jako poetična natura. Mi bi o tej njegovi naturi marsikaj lahko napisali, a za danes naj zadostuje, če povemo, kar je tudi sicer znano, da se mož za leposlovje jako močno zanima. On bere razne stvari, in tudi lirične pesmi. Posebno ljubi Ado Negri. O Adi Negri predava tudi. če je dobre volje; ko je potem orisal njeno socialistično obzorje, se pa sam vsede v vlak in se odpelje v Nico. Iz Niče pride časih v Ljubljano iu napiše kak članek. Samoobsebi je umevno, da je tak članek duhovit. Posebno konec mora biti izra-zovit, mora imeti kaj za duševne gurmande. Končati se mora 11. pr.: »Zivio Garibaldi!« ali »Zmaga je naša, majnerzeks!« V zadnjem času pa niti to več ne vleče. Zadnjič se je dr. Korel zopet pripeljal iz Niče. Bilo je krog polnoči, in na kolodvoru so ljudje spali. Rukal jih ie in cukal, a ni ga bilo, da bi sc vzbudil, ledaj se dohtar Korel zamisli, potem pa reče: »Vstani in hodi, če si Ljubljančan« in zopet se ni nič zganilo, ker zaspanček ni Ljubljančan bil. Dohtar Korel je teda.i odkorakal k »Roži«. Pri »Roži« je bila še luč, a gostje so že dremali. In zopet poskusi dohtar Korel s svojim organom: »Vstani in hodi, če si Ljubljančan!« In glejte, vse je vstalo in odšlo Nekoč je našel tudi g. Cekina spečega, bilo je to 14. majnika 1907. V svoji navdušenosti zavpije nad zaspancem: »Vstani in hodi, če si Ljubljančan!« I11 tudi gospod Cekin je vstal 111 odšel. Cankar je pa to zvedel in napisal naslednje vrste: »Tako je šel in se je izgubil m ni ga bilo videti nikoli več.« Žlahtni trpin nesrečni trpin! To je storija o.dohtar Karelmi 111 Jajrovi hčeri. Ij Shod na vrtu »Narodnega doma«. Za včeraj so sklicali socialni demokratje shod na vrt »Narodnega doma«. Navzočih je bilo gotovo tisoč oseb. Shod je otvoril Kocmur za predsednika pa je bil izvoljen Vičič. Govoril je socialnodeinokraški kandidat Kristan nam ze vsem znane stvari o socialnem vprašanju Napadal je tudi Hribarja, da se ne upa nastopiti pod imenom liberalne stranke. Govoril je se Kocmur o raznih administrativnih stvareh nakar je Vičič zaključil shod. Ij Kregar in liberalni knofi. Pod tem naslovom piše »Narod« iz seje trgovske in obrt zbornice tako-le: Zbornični svetnik gospod Kregar je stavil samostalni predlog, naj sc zbornica obrne z vlogo na trgovinsko in justično ministrstvo, da sc izdelovanje uniform za državne uslužbence v Ljubljani izroči le ljubljanskim obrtnikom. Predlog se je izročil odseku. (Kakor znano, spadajo k uradniškim uniformam tudi kovinski gumbi, in do teh jc dobil Kregar po-zeljenje.) v Toraj ix) kovinskih gumbah ima Kregar pozeljenje. Seveda »Narodovemu« uredniku bi bilo bolj všeč, ako bi nosil namesto gumbov »cekine«, katere naj bi mu njegov šef pustil pri kaki dunajski ali graški tvrdki prišiti, da bi jih mogel v gotovem času posrebriti. Kolike vrednosti pa je Kregar.iev predlog, to vedo najbolje poštni in justični uslužbenci. Predlog pa meri v prvi vrsti na to. da dobijo domači obrtniki zlasti ljubljanski delo, katero se jc dosedaj oddajalo v Maribor in Trst. »Narodu« ta predlog ni po volji, zlasti ker je tvrdka ki je izdelovala dosedaj za poštne uslužbence v Trstu — židovska. Ij Skrajna nesramnost liberalne klike. Na Opekarski cesti je pečar Kalmus; ali bolje rečeno poslovodja tvrdke Vidic in Comp. Ta mož je tako nesramen, da je v ponedeljek takoj drugi dan po liberalnem shodu pri Steinerju. svojega delavca zmerjal, ker se ui udeležil liberalnega shoda. Delavec se je izgovar- jal, da rii utegnil, a on zavpije nad ,njim: .Naši denarji so pa dobri!« Pa to pač še ni višek liberalne svobodomiselnosti. V soboto pri izplačilu dal je dotičnemu staremu možu z denarjem vred tudi knjižico, z prav zvitim izgovorom, češ da njegov sin dela proti tvrdki, (namreč proti liberalcem). Tega gospoda Kalmusa bi bilo dobro si pač malo bolj natanko si ogledati, kako dela z delavci. Naj se mož le malo spomni nazaj na prejšnje čase, kako je privandral s Češkega, a sedaj na tak način dela z delavci. Sicer mu je pa že trda predla in da se ga ni usmilila tvrdka Vidic in Comp. bi bilo pač slabo zanj. Tudi z ostalimi delavci dela na tak način! Ko so si mislili pred kratkim ljubljanski pečarji osnovati lastno organizacijo, je mož zvedevši o tem, da je tudi nekaj njegovih delavcev v pripravljalnem odboru takoj dotičnike vrgel na cesto in le z veliko težavo so njihovi tovariši izprosili, da je nekatere odpuščene sprejel nazaj toda le s pogojem, da se nikdar več ne drznejo kaj takega narediti. Iz tega se pač vidi da mož jemlje svojim delavcem vso osebno prostost. Če se drzne kak delavec zastopati svoje prepričanje takoj ga vrže na cesto. Dobro bi bilo da se moža temeljito pouči o volivni svobodi in osebni prostosti. Ij Mestni magistrat ljubljanski. Da se mestnim uslužbencem omogoči udeležba pri državnozborski volitvi, bodo jutri magistratni uradi za promet s strankami zaprti, izvzemši magistratni ekspedit, kjer oni volivci, katerim se volivna izkaznica ni mogla dostaviti, danes ali jutri isto lahko osebno prevzamejo. Zapadla vodarina in gostaščina sc izjemoma tudi še dne 15. maja lahko plača brez zamudnih obresti. lj Psi za petami! Kakor za plaho srno tolpa psov, tako so pričeli gonjo proti »Glas-beni Matici« v Ljubljani in profesor Hubadu zastopniki slovenske inteligence krog »Slov. Naroda«. Tista žlahtna frakariia, ki itak nedela druzega kakor to, da žre za tuje žulje, se je osmelila napasti ta naš eminentno kultuni zavod! Sedaj so menda spregledali še tisti, ki so še vedno mežikali na ono stran, kaj imajo pričakovati od propalic in idijotov krog »Slov. Naroda«. Tej kliki, ki je itak že na razsulu, pomoči le z enim mazincem, se pravi ubijati Slovenstvo. Ta »stranka« nima drugega pričakovati, kakor da čim preje pogine. In kdokoli pripomore k temu, storil je narodno delo. Saj ni misliti na noben prospeh, dokler sc ne konča te ohole, nizkotne zalege, ki sama ne ustvarja ničesar, sicer pa mori, karkoli le more doseči. Zato naj vsak dobro pomisli, koga podpira. Vsi proti tistim, ki mislijo s svojo strahovlado ubiti pri nas vsako pošteno delo! lj Župan Ivan Hribar in ostala frakarija se ni udeležila niti enega koncerta »Glasbene Matice« v »Unionu«. Zato pa je »Narod« nastopil s kritiko proti koncertu v svet. Sedaj bo menda tudi najbolj »liberalnemu« Matičarju jasno, kako stoje stvari v resnici. Zavod se žrtvuje, pevovodja se žrtvuie, zbor in solisti se žrtvujejo, potem pa pride kak smrkavec in prijatelj gospoda kandidata Ivana Hribarja in spusti svojo »štinkbombo« v predalih »Sl. Nar.« v svet. Gospoda Hribarja priporočajo taki liudje! Dovolj! Obrekovalci. Neki geometriški asistent Jernej Zupančič agitira v Dolu pri Ljubljani, da je Gostinčar pobijal šipe na stolnici in da je nekoga trikrat z nožem sunil. Mi smo že včeraj dovolj jasno povedali, kdo je to storil. Zato pa nai bo lc tiho Zupančič, da nc bo še! v špehkamro. lj Razglas. Po S 23., al. b, volivnega reda za volitve v državni zbor prepovedani so za čas volitev v volivnem prostoru in v poslopju v katerem se vrši volitev, kakor tudi v bližnji okolici tega poslopja, nagovori na volivce in vsaka volivna agitacija na katerikoli način. Ta prepoved obsega: za I. volivno komisijo: celo poslopje »Mestnega doma« ter trg v okolici na 50 korakov oddaljenosti; za II. vo livno komisijo: celo poslopje mestne dekliške osemrazrednice pri sv. Jakobu ter trg in ulice ob vseh treh straneh tega poslopja; za III. vo livno komisijo: celo. poslopje c. kr. državne višje realke in Vegove ulice od Kongresnega trga ob celem pročelju realčnega poslopja; za IV. volivno komisijo: cclo poslopje št. 21 v Cerkvenih ulicah in ulicc v okolici do 50 ko rakov oddaljenosti; za V. volivno komisijo: celo poslopje I. mestne deške šole v Komen-skega ulicah in ob treh straneh tega poslopja; za VI. volivno komisijo: celo poslopje c. kr višje gimnazije ter Tomanove in Kolizejske ulice ob gimnazijskem poslopju; za Vil. volivno komisijo: celo poslopje mestne šole na Barju in okolica na 50 korakov oddaljenosti; za VIII. volivno komisijo: celo poslopje me stne jubilejske ubožnice ter Japljevc ulice v dolžini pročelja tega poslopja. — To se daje na javno znanje z dostavkom, da se prestopki te prepovedi kaznujejo po določilih ministeri-alne naredbe z dne 30. septembra 1857, drž. zak. št. 198. Ij Državnim in privatnm uradnikom in uslužbencem. Na predvečer odločilnega dneva, ko bodemo odločevali s svojimi glasovi o svoji bodočnosti, se obračamo do vseli ljubljanskih volivcev teh stanov. Stranka ljudstva vas vabi. da se ji pridružite, da oddaste svoj glas njenemu kandidatu. Ni težka odločba za vas pridružiti se ljudstvu, saj dela krščanskih socialcev vas bodrijo, vas vabijo v vrste ljudstva. Kateri poslanci so vodili neštete depu tacije državnih uslužbencev in slug pred ministre in sekcijske šefe, kateri poslanci so vlo žili številne interpelacije in predloge v izboljšanje položaja tudi tega stanu? Bili so krščanski socialci. Le krščanski socialci so prisilili vlado, da je predložila iu uveljavila zakonsko predlogo tudi za svoje uslužbence. Krščansko-socialna stranka bode napela vse sile. da se položaj vseh vrst uslužbencev sploh zboljša. delala bode za uvedbo časovnega avanzma, doseči hoče, da se računajo aktivitetne doklade v pokojnino, konverzijo uradniških dolgov, odpravo tajne kvalifikacije itd. Konverzijo dolgov pa bodo pozdravili tudi c. kr. državne sluge, za koje interese se je in se bo krščansko-socialna stranka zanimala. Privatni uradniki in uslužbenci žive v neznosnih razmerah. Urediti jc treba postavnim potom delavni čas, pisarniški čas, odpovedni rok, vzroki odpovedi se morajo določiti, da vas ne bode delodajalec meni nič tebi nič lahko odpustil iz službe. Uvesti se morajo zbornice privatnih uradnikov in razsodišča! Postava z dne 29. aprila 1873 glede zarubljenja plač privatnih nastavljencev se mora premeniti slično določbam o eksekuciji plač državnih uradnikov. Vse umazane laži in natolcevanja ne prekrijejo uspehov krščanske socialne stranke. Preveliki so uspehi, da bi se dali utajiti in zato je tudi velika množina uradništva v drugih deželah v naših vrstah. Vaše zahteve so upravičene in zato hoče delati v njih izpolnitev krščansko-socialna stranka. Njeni poslanci bodo tvorili največjo skupino, njihove zahteve bode morala vpoštevati vlada. Zato volite le poslance ljudske stranke. lj Zadnji volivnil shod narodno-napredne stranke. Tako stoji na lepakih, ki jih je nabila narodno-napredna stranka. Tožna resignacija zveni iz teh besedi, neki deprimujoči predčut gotovega poraza. Šc enkrat je nastopil Program, da kot Garibaldi — kot piše dr. Triller v sobotnem »Narodu« —obrca svoje mrtve vojake. A kar jih je mrtvih zanj, ne vstanejo več, da mu pomorejo do zmage. Kocka je več ali manj žc padla. S stranko pobijalcev nočejo dostojni ljudje imeti opravka. — Cin-čin! bum-bum! — kdor jc čital reklamo, katero so delali liberalci za svoj včerajšnji, — kakor so ga sami nazvali »Zadnji shod«, — moral bi bil pričakovati, da se bode kar trlo zavednih liberalnih volivcev. Temu pa ni bilo tako. Hoteli so prirediti kar dva velikanska shoda obenem: V dvorani »Mestnega doma« in pod milim nebom na trgu pred njim. »Narod« je kričal, naj na shodu nastopi ona narodnona-predna armada, ki bo v torek zmagovito stopala »za magistratno stranko«. Toda volivcev ni bilo in jih ni bilo. Tako se je pa do četrt na uro nabralo v dvorani toliko »volivcev«, da je bila dvorana za tretjino zasedena; ko je dr. Kokalj po tem času otvoril shod je bilo še vedno dve tretjini dvorane prazne. — Pozneje se je sicer nekoliko napolnila, zlasti z »zavednimi volivci« v starosti od 14 do 20 let. Liberalni generalni štab je smatral za umest-nejše, ostati v senci pred poslopjem, ker mu je žc presedala večna Hribarjeva samohvala. Niti mestni poglavar Zancek ni šel poslušat svojega šefa, ampak je v fraku defiliral okoli vodometa. Škoda, »pod milim nebom« ni hotelo biti, ker je bilo magistratovcev — še za dvorano - premalo. Shodu primerna sta bila tudi od dr. Kokalja imenovana reditelja Stricelj ml. in Cham. Za zapisnikarja se jc bliščal Trstenjak. Tako se je snetila pred Ljubljano čedna trojica Stricelj ml., Hribar in Cham! — Govori, ki so bili izrečeni, so ponavljali lc to, kar smo žc neštetokrat čuli iz liberalnih ust in pa čitali v njihovem trobilu »Slovenskemu Narodu«. - Dr. Kokalj kot prvi govornk, je sicer pozabil tudi to pot povedati, katere so bile dotične deputacije pri Njegovi Velemožnosti, jasnemu panu Hribarju, - pač pa je zopet pogrel staro neresnico, da smo mi vprizorili pred dvemi leti in sicer v uredništvu »Slovenčevem« vojno proti ljubljanskemu meščanstvu z znano zgodovino o mleku. Za njim je nastopil presvetli »Program«. Kaj smo vse pričakovali, da izvemo od njega, pa nismo ničesar čuli. Dejal ie, da ne bode rabil kot njegov politični nasprotnik osebnega boja, pozabil pa povedati, da je z osebnim bojem pričel njegov »leibjournal« »Slovenski Narod«. — Jezil sc je, češ, da ga je z ozirom na znane dogodke imenoval dr. Šusteršič »ravberhauptmanom«. -— Potem pa je nedolžno zavijal oči in trdil, da niti eden kamen ni bil vržen proti stolni ccrkvi. (Ali mu je to Cham referiral? Drugi trdijo drugače!) Nekaj pa nas je zanimalo v njegovem govoru. — Dočim trdi liberalna stranka, da se v deželi vedno širi »napredna ideja« in dobiva vedno več tal, šel je presvetli poglavar tc stranke nekaj korakov nižje ter dejal, da ima napredna stranka še precej zaslombe v slovenskem narodu. Tole »precej zaslombe« pa se je glasilo precej desperatno, zlasti ko sc je Hribar ozrl po dvorani. — »Cr zahlt dic Hauptcr seiner Lieben, und sieh'! es fehlt so manehes tcu're Haupt!« Pritrjevalo mu je seveda nekoliko zvestih in najetih pandurjev. Hribar pa je tudi zatajil samega sebe in stranko, češ, da niso liberalci, dasi »Narod« vedno trdi nasprotno — da so! Hribar pravi, da so »narodni napredniaki«, kar pa se jc šele naučil od Trstenjaka, ki je bil včeraj zapisnikar shoda. Govornik je potem prešel v dnhu na delovanje bodočega državnega zbora in pre-osnovo davčnega zakona. Dejal jc, da bode treba obdačiti tudi one, ki doslej nc plačujejo davka in veliki kapital. Ce je mislil tudi nase, nc vemo. Kako je v nadaljiiein govoru hvalil svoj program, to se pravi samega sebe, tega pač ni vredno ponavljati. Ravnotako pa tudi ne tega. kar sta govorila naslednja dva govornika dr. Triller in Dr. Hribar. — Dr. Triller je prišel, videl in ko jc izgovoril svoj navadni politični »očenaš«, v katerem je pel »hosatio« Hribarju, — jo je takoj zopet od-kuril. — Fabrikant, nogovičar, tiskar in najnovejši liberalni gromovnik Dr. Hribar ima pa pač malo vzroka Hribarju kaditi; seveda ker mora, to stori. Ko jc dr. Kokalj končal shod z zaključnim govorom, je bila dvorana žc davno prazna, navzoči pa so na trgu pred »Mestnim domom« delali razne dovtipc in ne- ki hudomušnež je krepko klical » Ziv ■o Kregar!« in drugi »Zivio Kristan!« — Pri odprtih oknih v dvorani je bilo nastavljenih po nekaj Hribarjevih podložnih, ki so ob umestnih in neumestnih prilikah kričali svoj »Zivio«. Na trgu je bilo zbrano nekaj radovednežev, ki so čakali na magistratno parado, pa so videli — pogreb. Ko je cekin, program, kristal in Garibaldi prišel s shoda na trg, obdali so ga njegovi zvesti, kričeč »Zivio« in ga spremili z »zadnjega shoda« na poslednjo politično pot. Ta shod je bil velepomemben, toda ne za liberalce, — ampak za nas ! Ij Agitator za župana je tudi neki Rudolf Velepič. Baje 11111 je župan Hribar kupil nov slamnik, če bo pa župan izvoljen, dobi menda Velepič tudi novo obleko. Ij Bolčev Pepe pri koritu. Zvest pristaš župana Hribarja je Bolčev Pepe. Mož je rinil v občinski svet, da je ložje prišel do korita in dobil vse mestne vožnje. Ker pa nima toliko konj, najema druge voznike. Denar potegne od magistrata 011 kot podjetnik, potem pa ne izplača cele svote, marveč nekaterim odtrga od vsakega voza in vsak dan po 20, 40 tudi 60 vin. Letošnjo zimo, ko je padlo veliko snega plačeval je voz, dva konja in hlapca samo štiri krone, dočim jc 011 dobil za vsaki voz 5 kron 60 vin.!! Zraven pa pristavi, »češ, to je za stroške.« Stroškov pa nima drugih, kar za-fruškata« z znanim Tičkom. Mož prevzel je tudi vožno v »Unionu«. Ako je bil najcenejši ponudnik, prav. Vendar, ker nima svojega tako velikega hleva in ker je v »Unionu« prostorni pa tudi moderni hlev, nažene polno kljus v imenovani hlev. Pripovedujejo, da so se konji tako privadili lepega hleva, da v stari hlev več ne marajo iti, ampak jo naravnost zavijejo v unionski hlev, koder se dosti bolj komodno počutijo. Tako nesebično skrbeči so županovi agitatorji. li Liberalni agitatorji ukradli sod piva. Shod magistratovcev pri Lozarju je videl zopet ene in iste osebe, ki se po celi Ljubljani pojavljajo na shodili inagistratne stranke. Zunaj so liudje klicali: »Zivio Kregar!« Pilo se je seveda tudi in ko se je popilo, kar je bilo nakazanega, oziroma plačanega, ukradli so liberalni agitatorji gostilničarju še sodček piva »za nameček« ter ga spili na konto jutrajšnje liberalne smrti. Ij Trgovskim sotrudnikom. Predno pokoplje ljudska stranka liberalno kliko, vaš še opozarjamo na dejanja, ki so se vršila pred kratkim časom. Kdo se je najbolj trudil za uvedbo vašega starostnega zavarovanja, ali morda liberalni ljubljanski poslanec! Ne, ker ta pri tozadevnih sejah niti bil ni, ampak je imel privatne opravke doma, kakor je pisal »Narod« sam. Nedeljski počitek je delo kršč socialcev. Le ljudska stranka bode lahko zastopala tudi vas, nikakor pa ne liberalni poslanec, ki kot šef umazano postopa s svojimi podložnimi. Ali bode delal šef Hribar za zboljšanje vašega položaja, ali bode on glasoval za ureditev plač in delavnega časa ali odpovednega roka in vzrokov. Gotovo ne, ker bi potem 011 sam moral bolje plačati svoje usluž bence, bi ne mogel tega ali onega kratkomalo pognati po svetu z ničevim vzrokom, katerega pozna le zdravnik. Ne poslušajte laganja in obrekovanja glasila pouličnih barab, kateri vpije in psuje, ker stvarnega ne more prinesti, maha po osebah, ker stvari ne more pobiti. Liberalni vaši preziralci bodo pokopani, bodo ostali brez vpliva in zastopstva, zato glasujte z ljudstvom, glasujte za Kregarja. lj Lep policaj. V kolizejskem okolišu je mestni policaj raznašal glasovnice. Na zgražanje neke stranke, da so v škofiji okna pobita, odgovori mož postave, še v Ljubljanico naj bi škofa vlekli. Lep policaj! — Ali more škofijska palača za to, da so na magistratu nastavljeni svetniki z mastno plačo po 6000 do 10.000 kron in da imajo stražniki samo po 900 kron? Kakor vidimo, je vseeno, če je policijski svetnik Podgoršek, Zarnik ali pa dunajski g. Lavtar. lj Sadovi pijane magistratovske agitacije Ko se je predsinočnim mestni delavec Koder-ttian vračal z nekega liberalnega shoda, ga je neki drug udeleženec pri šentjakobskem mostu napadel iu ga oropal vse imovine, ki io je imel pri sebi. lj (Uradniški agitatorji.) Med uradniki deluje nekaj znanih skrajno nadležnih libe rahlih agitatorjev. Med temi je eden najbolj znanih spoštovani gospod revideiit Johan Jerman. Za danes mu še priznanesemo. Povemo 11111 pa. da bomo takoj pričeli z agitacijo zanj pri liberalnem ženstvu, če ne bo dal miru pri liberalnem moštvu. Na to naj se mož zanese, in makari, da stopi jutri v pokoj! lj Agitacija čez vodo. Starinar Vid Bra-tuša je vpil v četrtek ponoči čez Ljubljanico, kjer se nahajajo starinarske prodajalnice, proti Zabukovčevi gostilni ter »debatiral« forti ssimo čez vodo. Res. Hribar bo v torek pošteno »zdebatiran« v »vodo«. lj G. Acceto v Trnovem nam javlja, da on ne agitira za Hribarja. Izjavlja, da se ga jc zamenjalo z njegovim sinom Viktorjem. Ij Na glasovnice se mora ime kandidata pisati, kaki na glasovnice nalepljeni listki ne veljajo. Piše se na glasovnice tudi lahko z navadnim svinčnikom. Shod volivcev Slovenske Ljudske Stranke bo danes zvečer ob pol 8. uri v veliki dvorani hotela »Union«. Vhod skozi Frančiškanske ulicc. Volivci, prihitite na shod! Ij Vsak volivec lahko tudi že zapisano Hribarjevo ime na glasovnici krepko prečrta in zapiše: Ivan Kregar, pasar v Ljubljani! VOLIVCI! Napišite natančno in razločno na glasov nico: IVAN KREGAR. pasar v Ljubljani. lj Zahvala. Slavnost dvestoletnega spomina posvečevanja stolnice sv. Nikolaja, dnč 9. t. m. se je prekrasno in spodbudno vršila. Cerkev je bila pri vseh sv. opravilih od ranega jutra do poznega večera natlačeno polna pobožnih vernikov. Velikega opravila ob deseti uri so se udeležili visokorodni, preblago-rodni in blagorodni gospodje: c. kr. deželni predsednik Sch\varz, dvorni svetnik grof Cho-rinsky z drugimi vladnimi svetniki, deželni glavar pl. Detela, finančni ravnatelj dvorni svetnik Lubec, finančni prokurator dvorni svetnik Račič, deželni šolski nadzornik Hubad ter drugi c. kr. uradniki; dalje obilno prebla-gorodnili gospej, številno zastopstvo c. in kr. častniškega zbora, predsednik stolne konference Vincencijeve družbe Roger st. z mnogimi člani i. dr., i. dr. Bodi vsem udelež-nikom izrečena iskrena zahvala, iz istotako vsem meščanom in stanovnikom stolne župnije, ki so razobesili v povišanje slavnosti zastave in na predvečer v sredo razsvetlili svoje hiše ne samo po stolnem in Mestnem trgu, temveč tudi še v oddaljenih krajih stolne župnije, na Bregu, v Gosposkih, Križevniških in družili ulicah in cestah ter se tako pokazali vredne in verne naslednike svojih prednikov, kakor so pred dvesto leti ob pozidavi in po-svečevanju stolnice se poskušali, kako bi mogli tedanjo veselo slovesnost tem sijajnejše praznovati! Polno priznanje si je zaslužil tudi občeznani mojster g. A. Forster za izborno ureditev in izvršitev muzikaličnega programa ob tej priliki. Ljubljanski knezoškofi.iski or-dinariiat in stolni kapitel. Ij Pri včerajšnji volitvi v ljubljansko okrajno bolniško blagajno v skupini deloda-javcev je bilo oddanih 63 do 69 glasov. Naša stranka se volitve ni udeležila. lj Izpred sodišča. Ivan Cepin, kopališki sluga, tožil je Moškerca, ker je ta v volivni reklamaciji trdil da je bil Cepin uže kaznovan. Moškerc po zastopniku dr. Schweitzerju pojasnuje stvar tako, da je od povse zanesljivega volivca se iz volivnega imenika rekla- . moval neki Cepin, ki je bil res kaznovan, pri pisanju reklamacije pa se je po pomoti, koje ni v naglici opazil, zapisalo Cepin. Ako bi bil tožnik se obrnil do toženca, dobil bi bil vsako potrebno izjavo. To je gotovo boli lojalno, kot pa postopanje liberalnih reklamantov, ki psu-je.io v reklamacijah iu žalijo brez povoda 11. pr. knezoškofa, zanašajoči se na razmere in prizanesljivost žaljenih. Sicer je pa to edina nepravilna reklamacija, dasi jih je bilo vloženih nad 500. Ena pomota je pač med to množico mogoča. Dr. Kokalj pravi, da se ta obdol-žitev razširja, na kar dr. Schvveitzer odgovori, da vejo o njej Ic zadevni uradniki magistrata, o kojih je menda upati, da ne bodejo raznašali rečij, koje so izvedeli uradno. Sodnik g. Potrato obsodi g. Moškerca na globo 100 K. Zastopnika toženega in tožitelja prijavljata vzklic. Nam so znane še vse drugačne liberalne reklamacije, pri katerih ui bila pomota, ampak dobro premišljena zloba in per-fidnost. Ij Pred deželnim sodiščem je bil v soboto vzklic g. dr. Robide o znani aferi odklonjen. Dneune nouice. + Infamija »Slov. Naroda« proti »Glasbeni Matici«. Tista podla, nizkotna klika, ki maže svoje črnilo po resnicoljubnih kolonah »Slov. Naroda«, in ki vedno kriči v svet, da je vzela vso znanost in umetnost v zakup, privoščila si je to pot naš uzorni glasbeni zavod in njegovega požrtvovalnega koncertnega vodjo gospoda Mateja Hubada v neki svoji kritiki«. ter je pevski zbor, sodelujoče člane, v prvi vrsti pa dirigenta na nečuven način napadla. Zlobnost tistega članka je tem večja, ker je »kritika« pisana na videz dobrohotno, dasi kar leti iz nje zavratnih otrovanih puščic. Namen je prozoren: ubiti »Glasbeno Matico«, vsaj pa gospoda profesorja Hubada za vsako ceno, ker se Matični koncerti več ne morejo vršiti v premajhnih, ueakustičnih in leat not least — neprilubljenih prostorih frakarskega »Narodnega doma«. Ubiti velja tistega Hubada, ki je na kulturnem polju slovenskem z gojitvijo slovenske pesmi storil več, nego vsa »Narodova« banda vkup. Od slabo izšolanih solistov pa do napačnih vstopov zbora — vse je zakrivil učitelj! Slabi solisti — netočni vstopi zbora - kdo se ne smeje! ln potem tisti »dostojni nastop«? Čudno golemo. da se ljudje krog »Naroda« sploh le drznejo vzeti besedo »dostojen« v usta, tista klika, ki ne živi od druzega, kot od najpodlejših, najinfam-nejših lažij, ki krade dan na dan slobodno po Slovenskem vsakomur čast in poštenje, ki ne mara sedeti ž njo ob eni mizi. Ali počakajte gospoda! Vsaka sila do vremena tudi za vas pride ura obračuna! »Glasbeni Matici« pa in njenemu koncertnemu vodji gospodu prof. Hubadu: »Nemoteno naprej! Premagajte jih vi s pesnijo — mi jih bodemo na drugem polji in z drugim orožjem, a zmaga bo gotova!« 4 »Slov. Narod« se že pere. Sedaj igra preganjano nedolžnost, zavija oči, in se dela nevednega. On da ni odgovoren za kritike, zlasti nc za take, ki nosijo podpis. Ta izgovor je seveda navadna lumparija. Kritika je bila samo signirana iu siccr s črkama A. S. bila bi pa ravnotako lahko signirana z F. M. ali M. M. Čc je ocena neugodna, timvečja dolžnost kritika, da se podpiše s polnim imenom. Siccr so pa vse to sama bedasta zavijanja. Ako bi »Narod« res bil tako svobodoljuben, kakor se dela. natisnil bi oceno, a bi pripomnil, da sc uredništvo ž njo ne sklada. Tega pa »Narod« ni storil, dasi jc tako ravnal že. kedar je bil v kakih zadregah, če tudi redko. Nepriiajoče kritike je vedno a litninc odklanjal. Ali se jc žc čulo, da je »Narod« kedaj napisal kako negativno vrsto o Aškrcti, dasi jih jc dovolj dobil iz »dobro liberalnih« rok? Nikoli. Narodove kritike so vendar tendenci-jozne; in tudi kritika o »Matici« ni bila drugačna. Tako neumni tudi v redakciji »Slov. Naroda« niso, da ne bi vedeli kaj delajo, in da ne bi ločili stilizacije od stilizacije. Mi sploh ne poznamo nobene kanalje, ki bi mogla napisati tako oceno, če to niso sami gospodje okrog »Naroda«. Saj kumovali so ji z vso svojo perfidijo, na to bi zastavili cekin proti grošu. »Narod« naj pa ne misli, da je cela Ljubljana tako neumna, kakor tista frakarija, pri kateri šc on odločuje. + Uradništvo in krščansko - socialna stranka. Dve veliki zahtevi stavi uradništvo že leta in leta: I. Da bi se uradniški dolgovi poravnali, 2. da se vpelje modernemu času pravičnejši disciplinarni red. Ti dve zadevi je vzela zdaj v roke krščansko-socialna stranka in princ Liechtenstein je bil te dni pri ministrskem predsedniku baronu Becku zaradi tega. Uspeli je ta, da je obljubil ministrski predsednik v državnem zboru glede obeli točka staviti primerno vladno predlogo. To je naznanil princ Liechtenstein v uradniškem zborovanju v \Vahringu na Dunaju iu se jc upravičeno skliceval na to, da kjerkoli ima krščansko-socialna stranka upravo v rokah, ic uradniško vprašanje rešila tako, da si država lahko vzame vzgled od njih. Z velikim odooravanjem so uradniki sprejeli izvajanja princa Liechtensteina. OBISK NEMŠKEGA BRODOVJA V PULJU. Ri 111, 12. maja. »Tribuna« javlja, da letošnje poletje oddelek nemškega brodovja pride v Jadransko morje. V puljskej vojnej Inki se bodo ob tej priliki vršile velike slovesnosti. Telefonska in tojam poročila DEKLEVOVA BLAMAZA. Stari trg pri Ložu, 13. maia Libe-, ralci z Deklevo in Arkotom so bili na včerajšnjem shodu hudo blamirani. Ogromna večina volivcev S. L. S. .ie odločno ugovarjala pohlevnim napadom. Zahtevala protiglasovanje, katerega so se pa liberalci zbali ter vsi poparjeni zaključili shod. LJUDSKA SODBA. T u p a I i č e . 13. maja. Včeraj na shodil v Preddvoru zbrani možje ogorčeni obsodijo liberalna tolovajstva izvršena v Ljubljani nad škofom in cerkvijo. VOLITVE NA ŠTAJERSKEM. Kozje, 13. maja. Dr. Korošec je včeraj dopoldne zboroval v Kostrivnici z velikjm uspehom, popoldne je bilo zborovanje v Št. Petru pod gorami. Na zborovanje so prišli najeti razgrajači iz Bizeljskega in Kapelj ter surovo klicali ter neprenehoma žvižgali. Zato se je zborovanje preložilo na drugi prostor, kjer so med velikanskim navdušenjem govorili Korošec. Jankovič, Tompah. Surovo razgrajanje nasprotnikov je utrdilo naše pristaše. Navdušenje med našimi je veliko. Ovadba proti povzročiteljem škandala se je vložila. Brežice. 13. maja. Včerajšnji shodi »Kmečke zveze« na Planini, Razboru, Jur-kloštru, Prešni loki, Zakotu, Št. Lenartu in Kisovci vsi dobro uspeli. Dr. Kukovcu v Jur-kloštru so kmetje besedo vzeli. Na Planini se dr. Kukovec ni upal govoriti. SHODI NA GORIŠKEM. Gorica, 13. maja. Pretekli teden je »Sloga« priredila 23 shodov, včeraj 11 lepih. Gregorčičeva zmaga bo sijajna. SMRTNA KOSA. Trbovlje. 13. maja. Učitelj Falk je danes umrl. Pogreb bo v sredo popoldan. VOJAŠKA ORGANIZACIJA ENEGA DELA FINANČNE STRAŽE. Dunaj, 12. maja. Vlada bode del finančne straže po italijanskem vzorcu popolnoma vojaško organizirala. VESELI DOGODEK V ŠPANSKI KRALJEVI RODBINI. Madrid, 12. maja. Kraljica in novorojeni princ se počutita prav dobro. Krščen hode princ jutri. Kakor se javlja, bode kraljica novorojenega prestolonaslednika sama dojila, razen, če bi ji mogoče zdravniki to prepovedali. Na dvor je bilo poslanih na tisoče častitajočlh brzojavk. Povodom tega veselega dogodka je kralj pomilostil mnogo obsojencev. med teini 8. k; so bili obsojeni na smrt. Mnogo španskih grandov je dobilo visoka odlikovanja. Brzojavko je poslal tudi sv. oče. ANARHIST NAPADEL DEKANA. Praga. 13. maja. Dekana Manderja v Reichstadtu je neki kolesar-anarhist Jahnel smrtnonevarno obstrelil. Ko sta orožnika za njim streljala in ga ranila, je še sebe ustrelil. Travnik se proda zaradi zemljiških prememb. Meri 3 orale in leži poleg dovozne ceste; na travniku raste več večjih hrastov. Več pove J. Bizant v Preski, pošta Medvode. lo o 8—3 Kranjsko društvo xa, vi»rstx o lovu. VABILO na XV. redni občni zbor ki sc vrši 21. maja letos ob 8. uri zvečer v restavraciji „pri Roži" I. nadstropje. 1. Odborovo poročilo za leto 1906. 2. Poročilo pregledovalnepa odseka. 3. Volitev petih članov odbora. 4. Volitev pregledovalnega odseka za leto 1907. 5. Posebni predlogi. Samostalni predlogi za občni zbor naj se prijavijo 8 dni pred občnim zborom pri odboru. Ljubljana, 11. maja 1907. 1094 2-1 odbor. PolJsbI mavec ii najboljše in najcenejše gnojilo za travnike in vrtove se dobi svež po vsaki ceni pri Štefanu Nagy-ju trgovina z železnino, Ljubljana. ®eee ee ®ee® 1066 2 Krajni Šolski svet v Bohinjski Bistrici, dne 7. maja 1907. 1076 3—2 Predsednik. <3o zor! cžozor ! Največja zaloga nagrobnih spomenikov katere imam v zalogi iz vseh vrst marmorjev, umetno izdelane; ravno tako so v zalogi nagrobni okviri. Preč. duhovščini in slav. občinstvu se priporočam za vsa umetna cerkvena in stavbinska dela po zmernih cenah. Nagrobne spomenike prodajam radi preselitve obrti po zelo nizkih cenah. Z velespoštovanjem 871 12-5 Ignacij Čamernik j, kamnosek, Komenskega ulice 26 v Ljubljani. I Odvetniški kandidat želi vstopiti kot koncipient v odvetniško pisarno. Ponudbe pod »odvetniški kan-| didat« na upravništvo „Slovenca". Dražbeni razglas. Radi oddaje razširjenja šolskega poslopja v Bohinjski Bistrici, pre-računjeno na 17030 K 20 h, vršila se bode dne 26. maja 1907 ob polu 11. uri dopoldne v imenovani šoli ustna zmanjševalna dražba. K tej dražbi se vabijo podjetniki s pristavkom, da mora vsak, kdor namerava dražiti zase ali kot legalno pooblaščen za druge, vložiti neposredno pred pričetkom obravnave 14t0 K kot varščino v roke licitacijske komisije ali v gotovini, ali v državnih obligacijah, ali pa v vložnih knjižicah takih hranilnic, ki so ustanovljene na podlagi navodil z dne "^7. septembra 1844. Do pričetka licitacije sprejme krajni šolski svet ali frankirano po pošti ali neposredno tudi pismene ponudbe, katere so z 1 krono koleko-vane in katerim je priložena gori imenovana varščina. V tej ponudbi mora dotični podjetnik natanko navesti svoje ime in bivališče in razun tega še izrečno izjavo, da so mu načrti, stroškovnik, dražbeni in stavbeni pogoji dobro znani in da se jim podvrže brez izjeme. Zavitek pismene ponudbe je vzunaj z napisom „Ponudba za šolo" posebno označiti. Vsa dela, katera se bodo oddala le enemu podvzetniku, morajo biti na vsak način do 15. oktobra 1907 izgotovljeni. Načrti, stroškovnik, dražbeni in stavbeni pogoji so pri podpisanem krajnem šolskem svetu do dneva licitacije vsakomu na vpogled. Krajni šolski svet si pridržuje pravico, oddati stavbo kakor mu je volja, ne glede na stavljene ponudbe. veliko zalogo absolutno zajamčenega pristnega vina, -- > priporočano opetovano od knezoškof. ordi narijata ljubljanskega p. n. vIč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsk o društvo v Vipavi. — Izborna kvaliteta: belo na mizno ter fina desertna vina po 45 do 50 kron, rudeče hribovsko 40 kron, pinela, ital. rizling in beli burgundec po 60—65 k! postavljeno v Postojno ali Ajdovščino, izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 120 K. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega. Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi. v Angleškem skladišču obfek O. Bernatovič, Ljubljana Mestnt trg 5, 109 Hiša na prodal, katera je v posrednji bližini tovarne, jakc ugodna za kako obrt. Pri hiši je zelenjadni in sadni vrt. — Tozadevna pojasnila daje lastnik I. Rozman, pošta D. Nl. v Polju. 1098 3-1 ■IPlSiipilS ingipa*' : S Popolna oprema za novorojence, otroško perilo za vsako starost v zalogi priporoča znana trgovina perila C.J. Hamann, Ljubljana. Perilo lastnega izdelka. ^ 1870 ustanovljeno 1870. ^ Hiša na prodaj. Proda se iz proste roke v Kranju eno-nadstropna, sama zase stoječa hiša s hlevom, dvoriščem in vrtom. — Več se izve pri lastnici Mariji Tome št. 20 istotam. 1099 3-1 Podružnica s v Spljetu.« s Delniskt* glavnic« i i i K 2.000.000. i i Ljubljanska Kreditna banka ti Ljubljani,Stritarje« mite šteu.2 priporoča promese K žrebanju 15. maja glavni dobitek K n „ K na 31 zemaljske kred. srečke !. em. h K 5'—, na 4"0 ogrske hipotečne srečke . . a K 4'—, na ogrske premijske srečke { polovice l K '7} » Vlogo nm knjižico in v tekočem računu obrestuje od dne vloge do dne vzdiga po 900001-70000.- K 200 000.- 4'2° I JII IMMII. Podružnica s v Celovcu*, s i Rezervni fond i b I « » K 200.000. i i n