PRIPRAVNIKI - LE ŠTEVILKA NA PLAČILNEM SEZNAMU?
Vse manj je (dobrih) natakaric
V obrtnem združenju naše občine je med 1500 samostojnimi obrtniki tudi znatno števi-lo gostinskih delavcev. Tako imamo na obsež-nem ozemlju 34 gostiln, pet gostibi s prenoči-šči, 22 bifejev in okrepčevalnic, snack bar, kiosk in dve slaščičami.
Gostinci so organizirani v sekcijo, ki ji predseduje Jože Pečarič.
»Enajst gostilničarjev oziroma lastnikov bi-fejev smo predlagali za uvrstitev med pavšiali-ste,« je odprl najbolj aktualno stran dela sek-cije njen predsednik. »Tak status so priznali šestim, ki imajo lokale v odročnih krajih. Tudi za ostale bomo skušali pridobiti položaj, ki jim po našem mnenju pristaja, zaradi starosti lastnikov oziroma odmaknjenosti in majhnega okoliša.«
Kaj teži večje, znane gostilne v naši občini?
»Gostilne, v katerih imamo zaposlenih po pet gostinskih delavk ali delavcev, se že nekaj časa spopadamo s težavami pri poslovnem času. Kuharice in natakarice dosežejo npr. v gostilnah Žabar, Jamnik, Pečarič, Gorjanc, Kopač, Kirn, Ob Ljubljanici, int. že v petih delovnih dneh zadostno število delovnih ur. Zato so te in podobne gostilne dva dni brez kadra in bi bile rade popolnoma zaprte. Ker to ni mogoče, so se odločile, da imajo en dan prost — gostilna je v celoti zaprta — drugi dan pa dela le točilnica.
Da gostje ne bi bili prikrajšani, oziroma da ne bi begali po terenu od zaprtih do polzaprtih gostilniških vrat, imamo povsod obvestilo, kje je mogoče tisti dan naročiti pijačo in jedačo.
Boli nas tudi nenavadno razmerje mestnega upravnega organa do naše članice, ko ne razu-me velikih težav, ki jih ima trenutno pri obra-tovanju gostilne.
Gostilničarka je rodila dvojčke. Večja obremenjenost in celo njuna pogosta obole-lost, sta prav gotovo zadosten vzrok, da bi ji saj za nekaj časa dbvolili dva prosta dneva v tednu.«
V zadnjem času smo dobili v občini nekaj novih krčem (bife). Je sekcija sodelovala pri tem?
»Čeprav smo se pred leti odločili, da bomo tudi v naši občini zelo skopi pri odpiranju krčem, je v zadnjih mesecih vzniklo nekaj takih lokalov. Moti nas, ker sekcije nihče ne vpraša za mnenje kje in kakšne gostinske obrate bi resnično potrebovali. Vsi npr. dobro vemo, da sta po tej plati obrtniškega delova-nja, močni beli lisi ižansko in dobrovsko ob-močje.«
Kako je trenutno s kadrom v gostilnah?
»Kadrovska problematika je še vedno pri-sotna. Nekateri ne morejo, kljub oglasom v najrazličnejših časopisih in urejenim delovnim in bivalnim pogojem, dobiti primernih delavk za natakarska opravila. Bojim pa se, da bodo srednješolci, ki bodo prišli iz šol usmerjenega izobraževanja, preveč časa le številke na pla-čilnem seznamu in skrb gostilničarja, da jih bo naučil osnov obrti. Tako je pravzaprav vzgoj-na funkcija ostala v šoli, izobrazbena, delavna pa je prenešena na obrtnika oziroma delovno organizacijo. To pa ni prav!«
S. J.