158 Naši dopisi V Gorici 12. maja. — Presvitli cesarje odgovoril 30. apriia t. 1. na tisto a d reso, ki so mu jo bile poslale občine okraja Gradiščanskega na desnem bregu Soče, v kateri zagotovijajo svojo stanovitno vdanoat in zvestobo Avstriji in cesarski ro-dovini. Odgovor Nj. veličanstva in kar je po najvišem povelji minister za notranjstvo po cesarskem namestniku Primorskem sporočil omenjenim občinam, napolnilo je z veseljem vse prave Avstrijane ob meji Italijanski. Izmed tukajšnjih italijanskih listov je prinesel važni oni dokument edini ,,L7 Eco del Litorale", dnevnika-tek-meca pa — „L' Isonzo" in „Gorizianou nista dosedaj še našla prostora v svojih predalih za — besedo cesarjevo. Imela sta menda preveč opraviti z dopol-nitnimi volitvami za trgovsko in obrtnijsko z bor ni co (?!). Ali spodletelo je jima tudi tukaj še precej. Izmed 10 kandidatov so spravili samo tri svoje v zbornico, vsi drugi so ,,slo veno-go ver na t i vi". Tri dni se je vršilo preštevanje glasov — ne le zato, ker se ni še nobenkrat poprej toliko volilcev udeležilo volitve, temuč tudi zato, ker je komisija ostro presojala listke. Ker niso bili namreč imeniki že dolgo let popravljeni, glasovalo je vsled agitacije veliko — mrtvih in moralno mrtvih, to je, takih, katerih trgovska ali obrtnijska firma je že davno zginila. Tridnevnemu skrutinovanju sta se „Is." & „Gor." popred čudila in se nad njim hudovala, zdaj pa nimata poguma, da bi izid volitev priobčila. Pač pa je šel neki sinoči od italijanske strani protest v Trst zoper — ne vem, kaj. — Pretekli in ta teden so tukaj preskusnje za učiteljsko sposobnost. Opravili so jo trije možki (dva za ljudske, 1 za meščanske šole; poslednji z ne-povoljnim vspehom), jutre pridete na vrsto 2 ženski (1 za ljudske, 1 za meščanske šole); en učitelj ima opraviti izpit iz enega predmeta. — Po dolgi bolezni je (za srčno vodenico) umrl sinoči naše prvostoloe cerkve kapelnik, obče znani in spoštovani gosp. Franc Pire (iz Idrije doma), 73 let star. Vodil je petje in godbo v včliki cerkvi celih 30 let. Bil je veljak na gosli in je kot učitelj mestne muzične šole mnogo učencev izvrstno izučil. Mož je bil uljuden , znaČajen , resnično pobožen, ves vnet za službo božjo, dasi ni prave cerkvene godbe znal prav ceniti, držeč 8e v tem starejih Goriških tradicij. Akoravno je imel pičlo plačo, storil je vendar dvakrat več, ko svojo dolžnost. Tako n. pr. je pri jutranji (slovenski) maši ob nedeljah in praznikih in v adventu ves čas svojega službovanja brezplačno orglal. Jez nisem poznal Človeka, da bi se bil — od drugih krajev sem prišedši — tako po-goričanil, kakor rajnki Pire; razumel je, kaj se pravi „Goritiae Goritiano vivito more". Bil je prejšnji čas (z rajncim g. Majlingom in frančiškanom r. P. Rafaelom) središče muzikalnega sveta v Gorici; vse občinstvo ga je čislalo, učenci njegovi v in sploh godci in pevci so ga ljubili, kakor očeta. Se le najnovejša era je tudi v tem marsikaj spremenila. Municipij si je bil pred nekimi leti poiskal za muzično šolo tujih učiteljev (iz Italije), moral pa enega pozneje odstaviti in njegovo službo zopet r. Pircu izročiti. Bolezen je prenašal rajnki z zgledno krščansko krepostjo in vdanostjo v voljo božjo. Z njegovo smrtjo se je (pa tudi iz druzih vzrokov) vsa prvosto-lična kapela razrušila; treba bo vse na novo urediti. Bog daj, ca ne bi se uresničil pregovor: ,,es kommt selten was besseres naeh". Jutre zvečer bo r. kapeinika pogreb; 20. t. m. pa svečana mrtvaška maša za-nj. Blagi mu spomin! — V bližnjem Št. Andreži razsaja epi demiČna bolezen, „miliaria'' imenovana, katera sosebno ženske srednje starosti napada. — Dne 6. t. m. je padel nek likar (Pregelj) z okna, kjer je delal in precej potem v bolnišnici umrl. — V petek, 10. t. m., se je hotel nek Z. posloviti od svoje malopridne žene, ker je moral iti k vojaškim vajam. Ka pride domii, najde duri zaprte; trka, pa mu nihče ne odpre. Slutil je pa in tudi drugi so mu rekli, da je sopruga notri in — V. pri njej. Z. odpre se silo in hoče V-a udariti, ali ta — ne bodi len — zgrabi za sekiro in mahne Za štirikrat po glavi, pa vendar ne, da bi rane bile smrtne. To je novodobna moralnost — pravi po pravici naš „Ecoa. Iz Mengša 11. maja. — Naš trg, ki je se pred kakimi 10 leti zel6 po nemškutariji dišal, ker se tržani niso še tako zavedali, kakor zdaj, se je jel prav lepo razcvetati v narodnem obziru. To je pokazala lansko leto volitev za deželni zbor, ker so bili vkljub hudi nasprotni agitaciji za volilne može izbrani res možaki, ki so vsi narodnega kandidata g. Svetca volili; — to je pa te dni še bolj jasno pokazala volitev srenjskega odbora in posebno župana. Gospod A. S., hud privrženec nem-čurske stranke, kateremu so se sline cedile po županovem stolu, je bil namreč silno napeljaval vodo na svoj mlin, A čeravno se rad baha s podedovanim denarjem in trdi, da je v Mengiski fari vsak pridobiti za bokal vina, je vendar nemčurski možicelj sijajno propadel. Srenja si je namreč za župana volila gosp. Skoka, izobraženega moža in narodnjaka. To kaže, de povsod nemškutarija gine in da kmetiškt možaki ne marajo nemčurjev, če tudi denar trosečih in vino ter pivo plačevajočib. — Letina pri nas silno lepo kaže, tudi sadje — posebno po tistih vaseh, kjer so o pravem času drevje otrebili gosenčne zalege. Saj je pa tudi že zadnji čas, da nam Bog da zopet enkrat dobro tetino, da z gospodarstvom ne pridemo popolnoma na kaot, ker tudi pri nas tiči veliko gospodarjev v oderuških rokah. Jz Ljttbljaue. — Radovedno poprašuje vsak: ali imamo o notranjih in vnanjih zadevah, ki dane* svet pretresajo, že kaj gotovega? Zalibog, da je pretekel teden, pa smo danes tam, kjer smo bili zadnjič. — Deželni odbor je v seji 11. maja pritrdil, da se v Kranj i napravi za dekleta poseben četrti razred ljudske šole s 500 gold. letne plače za učiteljico. — (Mestni odbor) je v seji 10. dne t. m., v katera je prišlo 23 odbornikov, po izvršenih novih volitvah dr. Schreva s 13 glasovi izvolil za podžupana; pri volitvi odbornikov v 8 odsekov je narodna stranka letos vendar toliko „miloati" našla, da je v V3ak odsek prišel po eden narodnjakov, le Horak in Potočnik sta izvoljena v 2 odseka. V glavni odbor za obdelovanje močvirja sta bila izvoljena odbornik Lasnik in magi-stratni komisar Tomec. — Naši bralci vedo, da je hranilnica kupila od mesta nekdanjo Novakovo hišo poleg kazine, da na mesto podrte stare hiše zida novo za svojo pisarnico in shrambo zastavljenih stvari. Ta je bilo že vse gotovo, a zdaj — čez več mesecev švigne nekaterim „massgebenden Personlichkeitena misel po glavi, da ta prostor ni dober, in da naj bi se kupil vrt dr. Kozlerja in tam — na Tržaški cesti — zidala zarad „olepšanja Ljubljane" hranilnična pisarna. Česar pa želi večina gemeinderatha, to rada stori hranilnica, zato je iz današnje seje mestnega odbora šel gori navedeni predlog na predsedstvo hranilnice, ki je brž sklicalo iz-vanredni občni zbor hranilničnih udov, v katerega je prišlo 27 udov; izmed teh jih je 14 glasovalo za nakup dr. Kozlerjevega vrta, 13 pa za to, naj se ostane pri prezidanji Novakove hiše. Ker pa so med unimi 14 in tudi med temi 13 biti nekateri gospodje, ki se po žlahti ali druzih interesih nagibajo na to in uno stran, so tedaj nekako stranČarji, bo zdaj c. k. deželna vlada imela razsoditi, ali veijajo glasovi Novakovcev ali Kozlerce v? — {Letni občni zbor katoliške rokodelske družbe v Ljubljani) je bil preteklo nedeljo, v praznik varstva sv. Jožefa, ki je družbi poseben pomočnik in varuh. Polt g rednih udov se je udeležilo tudi več zavetnikov in častnih udov. Velečastiti gospod predsednik, prof. Jan. Gnjezda je sporočal o stanji ter delovanji družbe v preteklem letu. Iz tega sporočila se je razvidelo, da je družba štela 44 udov iz vrste rokodelskih pomočnikom. Poduk v družbi so delili: gosp. predsednik v veronajuku, cerkveni zgodovini, lepopisji i. t. d., gosp. inženir Cermak v risanji, (nekaj prav Čednih izdelkov je bilo postavljenih na ogled), gosp. Anton Ker ž i Č, nunski katehet, v petji, in g. Anton Dolin ar, alojz-niški prefekt, sedaj podpredsednik družbe, v zemlje-pisji in svetovni zgodovini. Imenitno je bilo to leto za družbo zlasti tudi zato, ker je bil ravno v tem letu, in sicer o priliki 25 letnice rokodelske družbe Dunajske, kanonik dr. Anton Gruša, centralni predsednik Avstrijskih rokodelskih družeb, po presvitlem cesarji odlikovan z redom železne krone v pripoznanje njegovega zaslužnega delovanja na polji rokodelskih družeb, pozneje pa izvoljen za apostolskega vojaškega vikarja (namestnika) s škofovsko častjo in na belo nedeljo v škofa posvečen, pa je vendar še tudi za naprej hotel ostati središni predsednik rokodelskih družeb Avstrijskih, katerim je že davno posvetil svoje moči. -— Rokodelske učence, katerih je 60—70 šolo obiskovalo, sta pod-učevala gosp. predsednik v krščanskem nauku ter drugih potrebnih rečeh, častiti p. Aogelik Hribar pa v petji. — H koncu je izrekal g. predsednik še željo, naj bi se marljivo začelo delati na to, da bi družba dobila svojo lastno hišo, kakor jo imajo rokodelske družbe drugod. Lepo bi bilo, omeni on, ako bi naše društvo svojo 25 letnic o, ki se bo čez dve leti obhajala, moglo praznovati v svoji hiši. V ta namen se ima v kratkem izvoliti poseben odbor, ki bi prevzel nalogo, izvršiti to blago idejo. — Mi temu poročilu dostavljamo lo še to: Bog daj rokodelski družbi, ki je pri novodobnem stanji socijalnih in osobito obrtnijskih in rokodelskih vprašanj tako potrebna in važna, mnogo mnogo dobrih prijateljev in radodarnih podpornikov, ki bi ji, zlasti k pridobitvi lastnega pohlevnega domišČa pripomogli. Ker se društvo že blizo 25 let vkljub viharnim časom čvrsto vzdržuje, mu je s tem samim že podpisano spričalo častnega obstanka. — Anastazij G rti no vi h (Auerspergovih) 6 šolskih štipendij po 360 gold. je razpisanih; prošnje se imajo zadnji čas do 20. t. m. vložiti pri c. kr. deželni vladi v Gradcu. 3 štipendije so namenjene Kranjcem in posebjo sinovom takih štarišev , ki sp bili nekdaj podložniki Auerspergovih grajsčin, 3 pa Stajarcem. — Gosp. Ernest Kra mar je po častno dovršenih študijah v kmetijski šoli Tečen-Libwerdski, prejel zdaj od si. ministerstva kmetijstva podpore, da nadaljaje študije na Dunajski visoki kmetijski šoli; zato je že odšel na Dunaj. — Ker je bil občni zbor „Matice slov." še le 13. d oe svečana, v katerem se je ukrenilo izdavanje ,,Letopisa" v čveterih snopičih na leto, ni bilo moči 1. dela na svitlo dati že marcija meseca; zato prideta 1. in 2. snopič koncem junija meseca na svitlo. — (išreckanje na korist Marijanske naprave v Lincu) ni bilo 1. maja, ampak bo še le 1. junija zato, ker od 40.000 sreček je do 1. maja ne še oddanih ostalo 18.000. 1. junija pa bode gotovo srečkanje, kajti ministerstvo ni dovolilo daljšnega obroka. To naznanjamo vsem, ki so srečke za to loterijo kupili. — {Železnica Gorenjska) ima od danes počenši do 7. junija to le spremembo o vožnji: iz Ljubljane gre vlak ob 3. uri zjutraj, — 24 minut po 8. uri dopoldne, — 53 minut po 12. uri popoldne, in 30 minut po 7. uri zvečer (mešani vlak), — v Ljubljano pa prihaja 35 minut po 2. uri in 30 minut po 7. uri zjutraj (mešani vlak), pa 12 minut po 3. uri popoldne. - V Bledu se je telegrafična postaja za poletni čas zopet odprla 1. dne t. m. — (Prvi letošnji sad — češnje) v Ljubljano smo iz Goriškega dobili 13. dne t. m. — („Brencelju) št. 8 je bil oni teden razposlan. Na zadnji strani ima dobro podobo, kako Anglež in An-drassv kličeta murna (Biscnarka) iz luknje, pa ima ta „osle" kaže. — Pobirki iz časnikov,) Napadom „Tagblattovim^ na narodno stranko odgovarjati , je po znanem pregovoru ,,quotiescunque cum . .. ." malokrat naša stvar, — na celo armado natolcevanja, laži in psovk v 103. listu pa ne moremo in nikakor ne smemo molčati. V članku z naslovom „Neutralitat — Ob^ektivitat" namreč naši „Tagblattovci" vsi razburjeni kažejo, da jim ni po godu, da je novi c. kr. deželni predsednik vitez Kalina pri predstavah uradov in druzih korporacij mnogokrat ponavljal, da se bode zmiraj — ,.objektivno" in povsod nepristransko vedel. O tej predsednikovi izjavi so vsi slovenski časniki mirno poročali, nobeden pa ni vriskal tem besedam ali po ,,Tagblattu" ,,halloh" zagnal, dobro vedč, da se le zvečer se ve, kakosen je bil dan. S tega „hallohu, ki je le po ušesih ,,Tagblattovcev" Šumel, je časnik za glasovito .,obrito Brezijsko svinjo" skoval v 103. listu obširni članek — deloma zato, da c. k. deželni predsednik po besedah „Fausta" ni prav storil, da je o ,,objektiviteti" in ,,neutraliteti" govoril, največ pa zato, daje narodno stranko pred obličjem predsednikovim ogrdii. Na prvi del „Tagbiattovih" psovk odgovarjamo le z besedami znanega učenjaka pravo-sodstva Buntschli-a, ki v eni svojih knjig piše: ,,Sod-nijski in upravni uradnik v službi svoji ne smeta biti strankarja. Od ministrov in vladarjevih namestnikov pa, ker so jim izročeni naj visi državni posli, se mora zahtevati pa še veča nepristranost . kajti gorje dr žavi, katero kaka stranka zlorabi za svoje namene." — To načelo, ki velja vsakemu pravičnemu človeku pravično, in izrek našega cesarja: ^naredite mi mir med narodi mojimi", sta menda bila govorom novega predsednika pred očmi. Vsacega poštenjaka Avstrijskega moral bi izraz predsednikov, da hoče nad strankami stati, tem več veseliti, ker je Avstrija raztrgana v toliko političnih strank. Al Ka tilinarično osobo „Tagblattovo" je razsrdil tako, da je spisarila ono godljo grozne budalosti in peklenskih laži, Češ, da za narodno stranko, ki ustavo spodkopuje, na razpad Avstrije deluje, prisege prelomuje, ljudstvo zapeljuje, vse, kar ni na njenem gnoji izrastlo, zaničuje, šolsko mladino zoper učitelje, kmeta zoper gosposko in kupce zoper trgovce in obrtnike hujska, se kulturnemu napredku ustavlja itd. itd., ne more veljati nepristranost in da uradniki takim strančarskim spletkam na- 159 sproti ne smejo rok križem držati!— Vprašamo zdaj le: „quousque tandem"?! Mi bi sami sebe omadeževali, ako bi se spuščali s takimi turškimi bašibožuki v razgovor na drobno; le eno glavno reč moramo v pretres vzeti, in to je: kdo je verni Avstrijan — ali smo mi Slovenci ali ste vi? Zakaj „Tagblatt" molči o dogodbab na Laskih mejah? — zakaj oči in ušesa za-tfskuje pred pismom Nj. Veličanstva, ki so ga Goriški Slovenci ne davno prejeli? Pri vsem tem pa se drzne Ljubljanski butelj narodno stranko natolcevati veleizdaje! Smo li mi iznašali otres „svinčenih podplatov v Avstriji?" Smo li mi kedaj rekli: „najprej in pred vsem smo mi Nemci, potem še le Avstrijci?" Smo li mi tisti, ki so pri kazinskih pojedinah obžalovali, da „v Avstriji ni Mirabeau-ov in Dantonov?" Smo li mi v kakem steklenem salonu rekli, da „zavi-damo Pruse?u Smo li mi obžalovali, da „Avstrijski državni zbor nima moči Francoskega konventa?" Nič tega nismo počeli mi. A vendar se glasite zdaj v i in vaši, ki so vse to počenjali, in ne imenujete sebe, ki ste vse to storili, ampak nas, ki nič tega nismo storili, veleizdajalce ! Tedaj izdajalci so oni, katerih sorodnikov je ravnokar na tisuče in tisuče poklonilo adreso udanosti Nj. Veličanstvu? In to natolcevanje in zasramovanje tronu cesarskemu z dušo in krvijo dejansko udanega naroda bere državno pravdništvo in — ne gane se, ne praša vredništva „Tagblattovega" za ime pobalina, ki se kaj tacega pisariti drzne! — Kdo tedaj zmiraj navzdol in navzgor hujska? Mar hočete, da le vam daje ustava pravice, nam pa ne? In če se Slovenci na ustavni poti borujejo zoper si-stemo, ki jim zadržuje ravnopravnost z Nemcem ali Lahom, podkupujejo li oni zato ustavo? Mi ne kratimo volilnih pravic uradnikom; al da bi naše ljudstvo pri volitvah plesalo tako, kakor mu godejo uradniki, tega ne trpimo ravno vsled ustavne pravice ne. Je pa li to hujskanje ljudstva zoper gosp6sko? — Če mislite vi, da je pravo to, kar trdite vi, odgovarjamo vam, da dvomimo, da vaše je pravo; zato vam vaš Faustov citat povračamo z besedami tudi nam Slovencem znanega Faustovega ,,Skeptika", ki govori: ,;Auf Teufel reimt der Zweifel nur, Da bin ich recht am Platze." 160