Akcije naših edinic ..................................Stran 3 problem skrivaštva in dezerterstva (Lotrič Janez - Jonkl) " 1 Propagandno delo naših edinic (Črtomir) » lo 0 srbečici (dr.Edvard) ............................" 14 Vojaški in politični pregled ( L jubo) i • fo j/ TC H/lf>® Zbrojevko smb 'saplenill (Stane) .........." 21 S kolom, ključi If }o pfenlgi .............." 23 V Beneški Sloveniji (Marko, štabna patrola) " 25 Ujeti ženi (terun, I.bat.) ...................." 2J Nekaj ruščine (Marko) .............................." 28 Partizan se smeje ......................................» 31 i 11 t miru—"ni t T> i-1 -inrmtwi T^iv^rii' I0.5. ob sedmi uri zjutraj je patrola I.UbV mi- nirala osebni vlak na železniški progi med Kranjem in bv.JoŠtom. Uničena je bila lo- komotiva in 7 vagonov. Pri tem je pogini- lo 5 Nemcev, Promet je bil ustavijen za lo ur. Istega dne je patrola I.bataljona v Pot- nici nad polhovim Gradcem ubilal belogar- dista. Istega dne je patrola I.bataljona zl tež- kim in 2 lahkima mitraljezoma nad vasjo Hoeta napadla sovražnika v jakosti okoli 2oo mož, ki se je v treh skupinah vračal s preiskav v Gostečah in GodušiČu priškof- ji Loki. Vse tri skupine Nemcev so se pa- nično razbežale in so žel© čez kake četrt ure že v bližini Škofje Loke toliko znaš- le, da so začele odgovarjati s streljanjem. Na nemški strani sta padla 2 gestapovca in dva konja. 11.5« je patrola III.bat aljona na progi Jeseni- ce - .Radovljica premaknila tračnico, za- radi česar se je iztirila lokomotiva to- vornega vlaka. Promet je bil prekinjen za 2o ur. Istega dne je patrola I.bataljona pobrala 2ooo metrov izolirane telefonske žice na telefonski liniji Škofja Loka-Sv. Katarina. 12.5« je patrola 3.MSV minirala železniško pro- go med postajauia Javornik - Jesenice. Ko je privozil oklopni vlak, se je iztiril ter zgrmel preko nasipa v dolino, tri tem # je v oklopnjaku nastala eksplozija, ki je ubila 5 mož sovražne posadke. - 4 - 1 5 • 5 • je patrola I. bataljona delno razdejal** most z železniško progo mod postajama Ra- teče - Škofj a Loka. Promet je bil ustav- ljen za 12 ur. 14»5* je oddelek 2. in 3* čete II.bataljona na- padel sovražno postojanko v puterhofu nad Tržičem (Bornov grad), tri napadu so naši borci zažgali veliko državno lesno podjet- je z vsemi zalogami 1cs a.Sovražnik je do- bil pomoč iz Tržiča, katero je naša zase- da napadla, po 4-urni borbi so se naši u- maknili. Sovražnik je imel 3 mrtve in več ranjenih. 15•5• sta 2 minerca 3-MbV minirala železniško progo med postajama Javornik - Žirovnica. Ko je privozil trasportni vlak, se je iz- tirila in močno poškodovala lokomotiva in 3 vagoni. Proga je bila porušena v dolži- ni 4 ti* Promet je bil prekinjen za 12 ur. 16.5- je patrola l.MSV minirala železniško pro- go Kranj - čkofja Loka. proga se je poru- šila v dolžini 45 Promet je bil prelti:,- n0en za 12 ur. Istega dne je patrola 2.MSV minirala že- lezniško prugo pri vasi potoki med posta- jama Žirovnica - Javornik. Uničene so bi- le 4 tračnice. Promet je bil prekinjen za 16 ur. Istega dne sta 2 uinerca 3*MSV nad Jese- nicami minirala električni daljnovod vi- soke napetosti. Porušen je bil 1 razbre- menilni drug, s čimer je bil daljnovod po- rušen v dolžini 6oo m. Zaradi te sabutaž- ne akcije je ebstalo več elektromotorjev v tovarni KID Jesenice, ki ji "ta iod dova- ja energijo. 17•5• j« patrola 4 tovarišev iz III. bataljona KATERA BLia.ICA BO NAJVEČ MOBILIZIRALA? M^JBIIIMBMIM!«^^ HUUIltfl—JifrimiJA la 5;-kil tki 4mi y v ror- se- s- nauar vaji /celiti ttic-gfiui^i. Kri e' iieiiioi popačili t etavbc. ni p'— src 1 s.. aup'. V. j o J.» v ni, tr en j v s ti s^- c. o v kh -i • J.Č.5* J« .Vfctr :la I.bataljona v .11,'«1 i 2 o t-va- ri. j £ a J' o 1 j f.n & .»c i c .-> 3 x i 12 e i inc en i n UttbbiSfeiet! naperiti, ava&co :*aaau.o 1 trol'/f »i 31 d a približat. 7* a o z, t?r iri sili- la k umiku. I sovražnih je bil ubit in c- uen r c ji j si;. dne je patrola 6 tovarišuv iz nertko edinice 2*č*te I • t* a t al j ona ..:iirirr- lu pr'.svetni doti in v Vfcl eu pri .lirč;- Y ob« atjavbi j«, ho naai«r«vali /tieli- ti bologardiwti • Progv*tal uod jo pvp..l- /;-> n'a unij in, So i a je ;sc vaelitev nerabna, /•. e r o 4 o 1 pt av n © da o j 1 c.. 'fotjfu ane jo jatr< la i: .bataljona la na jk,v<- a^rajeno pošto j trak:; (o&ruko) zr. balcgerdieto na jbr:.c.akoven pri /rt-aju.iu'.- raka jo d., tal tc^ralu. v P 'I i i: v.raii jo £>Lti-i*. J .tatr.i j- na v vasi nad oojU Mero - L-.Čnica a'*p a 1 a $ c r « o z <5 a r. n o m 2 k c £r an j. č & r a k ■ 'patrolo »teatra borca so J o k-. 1:8 al a z juri- o K aačih beroftv. Sovražna patroa-ajs zbe- fcrla p.: '-ris^u nava^f l na ceatc •fjra- L 6- nloa« Sovražaik ir.ol 4 mrtvo in jj ra- njeno. 1»bataljon ja zaplenil n^vo Če^kc »brejevko ( puftkeaiitrnl j oz) , r-iu- n?ciju, torbico pari bor vt1. in crvnmi doxi, piatc 1j z lo nabeji, 1 daiaoglad, 2 bciabi n n^kaj vjroue. roteča dr o jo aeaetina HI »b-- tal iona na seleznioki progi Locoe - ;,ir'.vaicaa ključi odVila viin proiaaknila traSnioo* J"o i o p',1 uro za tem pripeljal t;v-rai v-;,k, a« a t trije vagoni, >..i sv bili prilvl orjju- ni prod 1 :;kcwotivo, i z t i rili in razbili. iroiaet je bil vreVrin j en za 1* ur. # - 6 - 2o.5* sc 3 obveščevalci obveščevalnega cc.ntra G.O. ob lv. uri dopoldne minirali selez- niško progo pri Kranju, pri čemer se je iztiril in poškodoval 1 natovorjen vagon. 23«5» v noči na 24.5. je patrola 3* čete I. ba- taljona med vasema Goričane in Sera uni- čila telefonski vod v dolžini ckr.2ccc m. 24•5• v dopoldanskih urah je patrola, sestoječa iz Nemcev in belogardistov, od bv.Ožbalta opazila taborišče l.čete in štaba 1.bata- ljona, ki se je nahajalo na Sv.i: etra hri- bu (Loški hribi), in ga začela obstrelje- vati. J.četa istega bataljona, ki je pri- šla iz poleg ležečega taborišča, je skup-, no s prvo četo zavzela položaje in napad- la sv;vraanika, ki je hitre pobegnil. lsov- ražnik je bil ubit. Smrt fašizmu - svobodo narodu! bo VuZlprCirv'iLo.. 'HO/vec , • uspeš h-ifi. akcij V 2,v©si ^ m ob a 1 i s«olj o srg-ežt narodnih sil za čimprejšnji zmagoviti konoc narodne osvobodilne; borbe s;e na našem na rodno m telesu p on sle o d pojav- lja p:.'ali lom skrivaštva in dezerterstva kod nez- drav po jav5katerega pa bomo z vso strogostjo in Sel no v. 0 j. £•.."- si o s t j j d c - po/s i... X nase voj- je v teku .n domaČim' p r a"v o p o s - F:a podlagi odloka o splošni rnobi. lisaci ji je; Izvršilni odbor 0? poKval k aktivni borbi soper o k up a t o r j a v s e sposobne noš k e h i r o m n o is e rij e« Večina slov e n s k i L. m o s i n f an t o v se je t ak o j od- zvala klicu svoje narodne oblasti in formirale so so številne in močne nove odi niče ske, 7. i 6 u d n o • K a j t i slo v c n o k i r. a r o d k r v a v e b o r b o p r o t i n a s i. .1 n e m u t u j c u : hlapce v s km i. s d a j i c am s p o r. n a 1 s v oje lanstvo in se na klic svojega narodnega pred- stavnih r. v a polnos 1; evilno odzval, zavedajoč se, d a k 1 i č e - n a v o d » !T o s p o 2 n a nje, da se bori za s v o j "J.; i s i n i o n a t o j 9 z a b o d o c n ost svoje dr u zine, za s^ojo kemijo, za vse svoje na j dr a ž j e 9 daje na- šim b r) r c e :n t i 31 i n e u s ah 1 j i v i v i r v s t r a j n o sli, od- ločnosti in poguma, katerih nešteto dokazov bo z a p i s an o v z g oči o v i n i s 1 o v e n 3 k 0 ga narodnega p r e - r o j e n j č. i n v s t a j e n j a, P o s a in 5 z n i k i p a 3 o z s m e d n a š i m n a .rodom, ki ne rasumt jo klico velikega časa ali pa ga noče- jo r a a• xm- e t i , i če s ar i z h a j a, da se o d t e g u. ^e jo s p 1 o š n:). n a r o d n i d o 3 ž n osti - d a b r a n i j o d o m cvi n o „ T o 1 i k c p r o p a d .1. i n j.. 30, ' d. a b i e vam, okupa- torji; ali domačim isrodkcn, to se pravi, nekaj n a r o d n e g a č u t a i m a j o š e v sebi« a n j k a pa jim t i s 'č e avest-i, tistega zdravega gledanja na IfSEt ,trazvoj domačih in svetovnih dogodkov s ki bi jih usposobilo, da bi tudi oni kot nešteto drugih v času največjega in najbolj odločilnega narodne- ga vzpona postavili vsak na svoje mesto celega meča* Nimajo tistega čuta slovenske narodne za- vednčsti, da bi zgrabili za orožje in pomagali graditi srečno bodočnost svojemu narodu, temveč se odtegujejo vojaški dolžnosti, ki je največja svetinja vsakega zavednega čl^na naroda. To sO takozvani skrivači,. ki misli jo, da bodo najtežje in najbolj važne trenutke v zgodovini svojega narocia preživeli kar tako brez vsakih žrtev0Ni- majo čuta odgovornosti pred svojim narodom, ne zavedajo se kaznivosti svojega postopanja,kaj ti za svojo neaktivnost bodo dajali strog ča^ovor pred slovensko narodno oblastjo v bodočnosti«, pa tudi že danes! Področne vojaško sodišče ne- kje na osvobojenem ozemlju je v procesu, ki ga je izvedlo s izreklo proti večjemu številu teh skrivačev delno ali celotno zaplembo premoženja in to sodbo je tudi višje vojaško sodišče potr- dilo s podrobno obrazložitviio, Vsi talci in podobni elementi naj se zavedajo resnosti položaja in čimprej -spremenijo svoje stališče ter pokažejo z dejanji, da so vredni sinovi slovenskega naroda, Drug problem v naši vojski je dezerterstvo» Tu pa tam se zgodi, da pripadnik NOV in PO Slo- venije samolasinc zapusti svojo edinico ? bodisi zaradi nezavednosti, bodisi zaradi špekulacije, zaradi naveličanosti ali kakih drugih neuteme- ljenih razlogov« Zavedati se je treba,da je vsa- ka samolastna odstranitev iz edinice vojaško kaz- nivo dejanje, ki se po vojaških zakonih najstro je kaznuje o Dezerterstvo je kaznivo še v mirnih časih, tembolj torej danes? ko se bije gigant- ska borba za obstoj in svobodo ter boljše živ- ljenje našega naroda. Izredno bataljonsko sodišče I.bataljona G*0. "Tomaževega" je v kazenskem postopku proti trem flezerterjem izreklo nad vsemi smrtno kazen in jo Utemeljilo na tale način;sodišče se je odločilo za najtežjo kazen nad dezerterji poleg ostalega tudi' iz razloga, ker v času, ko najboljši Jsi- novi padajo za svobodo svojega naroda na strahopetnejši način, t.j. z dezertacijo sabo* tirajo narodno osvobodilno borbo. K tej uteme- ljitvi ni potreben jiikak poseben komentar. Zato naj vsi tisti, ki so zagrešili omenje- no kaznivo dejanje, spregledajo svojo krivdo , popravijo, kar so zagrešili, in se pridružijo neustrašenim borcem, ki uničujejo okupatorja ter kujejo novo narodnost in državnost slovenskega človeka. Tisti pa, ki morda omahujejo, ki se v gotovih trenutkih bavijo s sramotno mislijo, da bi zapustili naše vrste, ki se ne čutijo dovolj močne, da bi vzdržali še zadnje napore in žrtve, ki bodo tisočero poplačane, tisti, ki jih bega okupatorjev teror puhla i zda jniška beseda be- lo - plavo gardistov in protinarodnih elementov sploh, naj so zavedajo resnosti položaja, zave- dajo naj- so, da kot aktivni borci doprinesejo največ za svoj narod in da svobodani več daleč. Končno naj realno in objektivno pogledajo stvar - nosti v oči ter prekinejo s svojo omahljivos- tjo, zavedajoč se, da je danes dezerterstvo po- leg izdajstva najhujši zločin, ki ga kdo zagre- ši nad lastnim narodom, poleg tega bo narod so- dil, če ne prej pa pozneje. Zavedajo naj se, da se danes piše leto 19445 leto o svoboditve in po- laganja računov. - lo - Žepni časopisi. Od I. bataljona smo prejeli 1-2 številko ba- taljonskega glasila "Za Tomažem v boj". Ta naslov veže. Ime, ki ste ga napis;-.li na ščit, stavi zahteve na vas. Bodite ga vrednilNa čelu te številke pogrešamo članka, posvečenega duhu padlega komandanta Tomaža. Pri presoji bataljonskega glasila uvažujemo dva momenta; 1.Kritiko (kako bataljonski propa- gandist ocenjuje žepne časopise čet v sestavu bataljona) in 2. izbor (kako izbira članke iz četnih glasil za bataljonsko glasilo). Kritike ta številka ni prinesla. Vpeljati pa jo je treba takoj z naslednjo številke. 2akaj kritika je pogoj napredka. Izbor je bil dovolj spreten. Pobral je iz prvih dveh številk l.in 2. čete vse, kar je bilo količkaj dobrega. Iz vsebine bi omenili "Potovanje na Dolenj- ske in nazaj",ki ima vse lastnosti dobrega poto pisa. Tovariš Kekec zna zanimivo in prijetno pri povedovati. Ob napakah tovarišev, ki prihajajo na pohodu do izraza, se porogljivo smeje,ob sle- dovih in znakih časa in razmer, ki jih vidi ob poti, se zamisli ter pripomni to in ono.Obe po- smrtnici "Inotu na prerani grob" in "Mrtvemu to- varišu Gubcu v spomin" izzvenita ob koncu v vo- ljo po aktivnosti in osveti« "Komandant Tomaž <- eden proti tridesetim" , "Tovarib komandant To- maž mobilizira na orožniški postaji" in "Brzo- strelke" so trije vedri spomini na padlega ko- mandanta, ki popularizirajo Tomaževo hrabrost, "Kako sem bil mobiliziran" se lepo čita, čeprav smo člankov s to temo čitali že nič koliko. "Pre- mik" je sličica premika čete, ki se ob koncu za ostri v maščevalno grožnjo tiranom. Članek "Rus- ki partizan napada" nas seznanja z junaštvom . ruskega partizana. Iz ostale vsebine bi omenili še "Tako smo preizkusili težko strojnico"-aktu- alen in dober poizkus reportaže. Številka je precej resna, duh v njej vseskozi borben in oster. Vendar list še ni vreden pro- pagandni inštrument vojaškega duha Tomaževega bataljona. II.bataljon nam je poslal 4.številko svojega glasila "Mi vstajamo". "Vstali smo" je aktualna in dobra pesem."Ko- liko nas je?" je izzivajoč, samozavesten vzklik porojen iz navdušenja sredi od kresov svetle pr- ve majske noči. V precej gostobesedni pesmirI£e- §eč maj" legalec iz doline z otožnimi glasovi o bjokuje usodo svojega naroda in prosi ves svet naj se usmili Slovencev in jim prizna pravico do življenja. Popolnoma nesodobno. Naše narodne solze- spadajo v zgodovino. Nekoč so naši pesniki tožili, danes pojo bojno pesem. Nekoč smo pro- sili, danes držimo za puške. Sami smo si rešili življenje, pa naj prosimo, da se nam pravica do tega življenja prizna? Sestavek "V akcijo"je z stavljen s široko reportersko kretnjo, ki pa se po uvodu nenadoma in nepričakovano prelomi«. Pe- sem "Zvezda na vzhodu" s svojo nekoliko hladno simboliko ne učinkuje dovolj neposredno in živo. Pesem "Žrtvam" bi bila kar lepa, če v njej ne b-i bilo nekaj nelogičnih bese.dnih vezav.O-oe^ii.lJL.bi. še "Mi tral j ezce" , 1 ah£ o tn6' pesem bredine trojke požrtvovalne in zavedne. Številka ima čustven poudarek. Zelo nežno vse skupaj , brez vojaškega duha., Pogrešamo reportaž'^ iz borb z okupatorjem. Tudi III.bataljon nam je poslal svoje glasi- lo "Odmev z gora" št.3-4« Naslovna slika -na 0- vitku je nemogoča:neokretna lutka, ki naj pred- •laaaaB^sssasa^^ • KATERA EDINICA BO NAJUSPEŠNEJŠE POBIJALA SOVRAŽNO PROPAGANDO ? ~ 12 - stavijo partizana, s razprtimi rokami loti ma- teri v ob j on c S ttaslov.no sliko v sorodu je "V veo ti! r-ir, j i513 ki poj o o junaku, ki se trud- no opi:va na puško in pre taka solze ob pogledu v dolino«. -Z*a a-vrna spaka naj bi bil partizan? V drugi p e srni ŽIVELI. NAŠI ZAVEZNIKI: ANULIJA, SOVJETSKA ZVEZ* IN AlvIEitIKA ! - 19 - stojanka in veliki rudnik premega v Velenju.So- vražnik je zopet poskušal zavzeti mesto Žužem- berk na Dolenjskem, a je bil odbit z velikimi izgubami. Imel j"e okrog mrtvih.Naše čete so zavzele Trebnje. Boji se vodijo tudi na ostalih odsekih Dolenjske, posebno na progi Ljubljana— Novo mesto, na kateri je promet ze dalj časa u- stavljen. Na Primorskem se vrše lokalne borbe. Na progi Ljubijana-Trst in Ljubijana-Zagreb so bili zopet iztirjeni vlaki.Promet je bil ustav- ljen za dalj časa. Na Gorenjskem je bilo razbitih v zadnjem ča- su več nemških in belogardističnih patrol. Za- plenjenih je^bilo nekaj pušk in puškomi tral j ez • Nemci k^ker belogardisti so imeli pri teh naših akcijah precejšje izgube. Na progi Jesenice - Ljubljana so bili iztirjeni tovorni vlaki in en brzovlak,v katerem so se vozili Nemci. Uničene so bile lokomotive in veliko vagonov. Sovražnik je imel pri teh akcijah občutne izgube. promet je stal pri vsaki akciji skoro po en dan. Pdlitični pregled;. Velike priprave, ki se vrše za končne in odločilne udarce, so nekako zasen- čile pomembnejše politične dogodke. V Kairu je podala ostavko Puričeva vladaiiv- ši kralj Peter je nato poveril sestavo nove vla- de dr.Ivanu Šubašiču, bivšemu hrvatskemu banu. To so poslednji poskusi, da bi se emigrantje iz Kaira združili z našo vlado, a vse to zaman.Ju- goslovanski naredi nimajo nič več skupnega z nekdanjimi režimi, temveč si danes sami v teku najtrše borbe s sovražnikom gradijo . resnično ljudsko oblast. Prej ko slej bodo dobili ti na- pori jugoslovanskih narodov svoje pri znan j o .Sle- dilo L'o priznanje naše vl^de "de iure" od stra- ni zaveznikov. Naša Narodno osvobodilna vojska postaja vedno močnejša. Krepi se z novimi borci in zavzema vedno zanosnejši polet. Danes sestav- lja našo vojsko 11 armadnih korpusov s skupno pol milijona vojakov. Francoski narodno osvobodilni odbor je v svo- • jea zadnjem zasedanju sklenil, da se bo odslej i- menoval francoska začasna vlada. Novi grški predsednik vlade "je pozval vse Gr- ke, da se čim tesneje strnejo v borbi proti naa— akim in bolgarskim fašistom. Vedno bolj narašča in se širi partizanske gi- banje pri drugih svobodoljubnih narodih.Zelo so aktivni bolgarski, poljski in italijanski par- tizani. Vsem tem daje vzpodbudo junaška borba jugoslovanskih narodov, ki že več kot trideset mesecev vodijo svojo borbo proti skupnemu sovra- žniku. L j ub o Dan je bil vroč in zaspan. Vsaj male sapice smo si želeli. Prijetna senca nas je zvabila v svoje okrilje. Od nekod priteče stražar. Videli smo, zavil je h komandantu. Zasumili smos nekaj novega mo- ra biti. Spet bo najbrže ples. "Mitraljezke trojke - zbor!" nenadoma zakli- če komandant. "Tudi nekaj puškarjev lahko gre z menoj. Pa obrnite se tovariši!" V koloni hitimo čez hrib. Okoli trideset nas je. Komandant na čelu. Fantje hočejo kar drug po drugem, nihče'noče biti zadnji. Nad Švabe gremo. Okoli trideset, jih je. Tik pod taboriščem so šli. Mi tečemo, prehiteti jih moramo. Na izvidnici komandant pregleda položaje in že zdrsimo po str mini. Pridemo na rob. Pod nami je hiša. "Dva mitraljeza sem, eden levo zgoraj i Strel- ci na položaje!" Komandantov glas je miren in preudaren. ".V strelcih proti bajti! Hitro čez piano! Obkolite!" V trenutku smo čez.Obkoljuje- iiio. Komandant je ze v hiši. "Kje imate Švabe? Tar koj pokažite! Kje je klet?" Komandant pregledu- je bajto. Tovariši mu pomagajo. Švabov ni. "Naprej!" V strelcih hitimo po bregu proti spodnji hiši. "Tovariš komandant, tu spodaj sol" zakliče eden cd tovarišev. Komandant nam nazna- či, naj se nekoliko skrijemo, da nas prehitro ne opazijo. Sam je že spr edaj, pregleduje in dela načrt. "Seveda so Švabi! Na položaje! Ena troj- ka sem - levo spodaj! Nabijajte od strani! Dru- gi mitraljez nekoliko više, strelci med obema. Malo više za robom bacač!" Jla sredi grape smo v polkrogu poč ez. Čisto le- vo še dva mitraljeza. Pod nami v 'grapi je bajta. Ležimo in opazujemo. Trije švabi sede pred hišo ostali so v njej, Nestrpno čakamo,kdaj bože pa- dlo povelje za ogenj. Švabi se spuste od bajte na levo. Prav proti naši spodnji zasedi gredo, "Ogenj!" Drrr -.bum - ta-ta-ta! Strojnice po jo, puške pokajo. Ozračje se trese - med hribi od- meva kot grmenje. To-to-to! Z naše leve strani pojeta bredi.De- lata brezhibno. Pof! Bacač naziga. Mine . lete proti Švabom. Bum!- Bum! Komaj sedaj se Švabi znajdejo. Nažigajo s strojnico - samo ene imajo! Po glasu sodimo, da je zbrojovka. Čiu - čiu - pif! Krogle žvižgajo visoko čez nas. Švabske brzostrelke regljajo. Dum-dumke pokajo nekje v vejevju, "Juriš!" zavpije komandant na vso moč. Divji krik "Juriš!" zagrmi z naših položajev. Tovari- ši skočijo kot zveri. Mi na levem krilu sploh ne slišimo povelja - naše strojnice imajo premočan glas. Levo krilo še vedno nažiga. Pridrvi koman- dant: "Zaprite ogenj in juriš! Ali ne slišite? Naprej!" Bacač dela z vso brzino. "Predaleč"za- slišim in že ga tovariš prestavlja. Zadeti mo- ramo v živo! Svabska strojnica drdra. Pod nami je strma gola grapa. Prav sem naziga. Tu ne moremo nav- zdol. Odhitimo na levo in ob robu jurišamo. "Juriš!Naprej!" Levo krilo juriša. Komandant je že pred nami. "Naprej!" Švabska strojnica u- tihne. Najhrže jo je izkupil mitraljezec. Poka- nje ponehuje, smo že pri bajti. Svabov ni več. Domačinka pove, da so tekli po grapi na des- no .od hiše navzdol. "Prav gotovo je eden crknil ker so kričali "kaput"! Tri so pa vlekli s .^e- boj!" Smo že n*% robu za bajto. Komandant je ze s strojnico na položaju. Nikogar ni več videti. Hudič vedi, kam so jo v strahu ucvrli. \ "Hura! Hura! "nenadoma naravnost divje zavpije 'za. nami. Bliskovito se obrnemo. So mogoče Švabi za hrbtom? Tovariš Bremšak dviga v eni roki strqj nico v drugi pištolo. "Priboril! Fantje - novo zbrojevko! Evo je! Hura! Pa še pištole." Od ve- - 23 KS3S -selja ustreli dvakrat v zrak. Tovariš komandant je že pri njem. Kar objema zbrojuvko. Z vseh strani vpijejo tovariši — ve- selje je nepopisno! Takega plena pa ni zlepa.Brž nazaj k ubitemu Švabu. Graničar je. Dobro jo je dobil. Tudi niže doli se oglase tovariši.Še tri mrtve Švabe so našli. Obrazi nam ž ar e , z adoš č e~ nje nam gleda iz oči. Kar drvimo nazaj v taborišče po hribu navz- gor. Tovariši norijo od veselja - zbrojevka je vsa okrašena. Kar sami od sebe pojejo: Naša četa v boj, v boj Stane oa 1jica!", :ija na progi Jesenice - Radov- se je glasilo povelje. Kot jastrebi smo se spustili v dolino.Kri nam je plala po žilah. Tista strast nas je prevze- la, ki te obsede, ko drviš preko skal in korenin navzdol, nad prekletega okupatorja. Šli smo na nevaren posel. Proga je strogo za- stražena; po njej se kretajo pojačane sovražne patrole. Švabe so izkušnje izučile. A mi smo vsi razigrani. Pravi tiči smo sku- paj. Sami stari partizani. Zastonj ne gremo, to smo vedeli. ¥ gozdu ob vznožju hriba smo si od- sekali kole. Potrebovali jih bomo. Zdaj pa po- časi, previdno skozi temo preko polja naprej.Brc- ga ni več daleč. Prisluškujemo vsakemu šumu. Ne sme nas iznenaditi sovražna zaseda; svojo nalo- go moramo za vsako ceno izvršiti. Na cilju smo. Zasede so hitro in neslišno krenile na svoja me- sta. Mi pa na ielo! Treba je odviti vijake. Dva ključa imamo s seboj. Poizkusimo s prvim - pre- velik, poizkusimo z drugim - premajhen. Smola! 24 Kaj sedaj? Spe gledali smo se v mučni zadregi* Kaj res no bc nič iz vsega skupaj? Smo zastonj prišli v dolino? In da se vrnemo v taborišče ne ca bi Svabom napravili £kc do! Pa c tolikšnim pri— č-k-vanj on smo hiteli v dolino! Kot težak kam&n nam je leglo na srce. "Tovariši!", nas iz topega raz glab1j an j a zbu- di glas iz teme. Vodja patrole! Vsi se obrnemo v smer, cakoder je prišel glas. "Kdo ima le pfe- r.igov v žepu?" ,vpraša s šepetaj očim i lasem. Za- smejemr se pritajeno, Čeprav se nam je zdela ša- la neprimerna. Eden cd tovarišev pa mu le pomo- li novec. Tovariš Janček se skloni. Debelo smo gledali in čakali, kaj bo počel z denarjem. U- vinnilo je vse. Dasi nihče nima upanja v uc.peh Sme vendar nestrpni od pričakovanja. Kaj neki ho- če tovariš? Saj je drugače resen in moder fant, Nenadoma vesel, glasen vzklik. "Pssst...!" sva- rimo vsi hkrati. Vijak j r-i odvit. V ključ, ki je bil prevelik, je potisnil Janček novec in ni mu voč spodletelo. Z naslado je odvijal. Kam pa se je kamen odvalil od srca. Brž je tračnica brez vijakov. Zdaj pa kole v roke! V hipu je tračni- ca pogubno odmaknjena v stran. Mi smo opravili svoje. £um v daljavi. Vedno bliže, vedno določneje. In dvoje luči kot dvoje oči mežika od daleč iz teme, "Vlak!" ,vzkliknemo vsi kot eden. Hitimo stran od proge. Prisluhnemo. Vedno bliže...Srca nam bijejo sunkovito, i o težkem sopihanju uga- nemo, da je vlak tovorni. "Zdajle!", zašepeta to- variš. Močan sunek, silen hrup, ropetanj«. Tre- nutek za tem gluha tišina, nobenega znaka, no- benega piska in nobenega glasu.Kot da je vse mr- tvo . navzkriž in počez štrle pošastni obrisi.Lo- komotiva in trije težko obloženi vagoni iztir- jeni in poškodovani. Proga uničena. Vsaj za d an bo o b s t al p rmet. Sršeni, olajšanih src se vračamo. Se se bomo vrnili, če ti t ;mo škodovali, okupator! - 25 - Saša divizija je krenila preko Soče v najza- padnejše predele naše zemlje, med naše rojake, ki so ponesli slovensko besedo najdalj na zapad ija zanjo največ pretrpeli. Soča! Ob pogledu na njene zelene, razpenjene valove mi je zavriskalo srce in nehote sem vzkli- knil s pesnikom; "Krasna si bistra hči planin!" V redna si naše krvi. Samo razpadajoči kmetski domovi, raztreseni po peščenih gričih in robovih, pričajo o usodi, ki je bila delež slovenskega kmeta pod fašisti- čnimi zatiralci. Ljudi pa preveva nov duh, duh svobode, volja po osamosvojitvi. Prebudila in prerodila jih je zavest, da niso rojeni za suž- nje, da novo sonce svobode vstaja tudi njim, da bodo odslej tudi sami uživali kruh svobodnih lju- di. Pozdravljali so nas v nam komaj :razumljivi govorici, toda z ognjem in navdušenjem. V krat- kem času smo se prav dobro razumeli. Tu nam je prišel nasproti sivi ded in nam prav okorno sta- vljal vsa mogoča vprašanja, včasih tako otročja da smo takoj videli, kako slabo so ti ljudje po- učeni o položaju v svetu. Mi smo jim postali va- ruhi, prijatelji in učitelji. Matere so se za- grenjeno spraševale; "Zakaj ini je padel sin na ruski fronti? Zakaj mi je ubilo moža v nemškem rudniku?" Sedaj je bilo vsem jasno; vsega je bil kriv samo krvavi fašizem. Začeli smo prirejati mitinge, katerih se je Udeleževalo vse ljudstvo. l\Taši poli tkomi sar ji in propagandi s ti so delali noč in dan. Ljudem so se odpirale oči,v njih je raslo spoznanje, vstajalo navdušenje za našo slo- vensko stvar. In v srcih se jim je vnemal gnev do njihovih zatiralcev. Na to naše plodonosno delo fašisti niso mir- no gledali. Že takoj prvi dan našega bivanja on- stran Soče so nas napadli Švabi z veliko premo- čjo, a opravili niso veliko. V njihovih vrstah 11 p 26 - K P ' ^ so bili r,j ocni c d d o 1 k j. pri si 1-n o mobil i so. r an i h Ku- sov in t z. so v celili kolonah prestopa?.! na našo stran, čim so ugledali rdečo zvezde na naših po- krivali!: 6 In zdaj s ko so udarili na Švahe, na svo j e tlačit el j e f sdaj šele so pokazali ona- jo. Zmeraj in povsod samo juriš. Jaz sam sem bil dodeljen ruskemu bataljonu, kar me je spočetka nekoliko uplašilo. A sredi t en dobrih., koren ja- ških fantov sera se hitro navzel njih junaškega duha* Naš bataljon je v nekaj dneh dosegel si- jajne uspehe« Samo v eni bitki je padlo n.-id sto bS-ovcev, ostali so.pa popustili konje in orož- je ter se pognali v divji beg« V borbah tega ru- skega bataljona mi je postalo brž jasno«. sakaj žanje Rdeča armada tako sijajne uspehe« Ljudstvo se je divilo našemu junaštvu.in nam nudilo vsega, samo da mu prezenetuo zatiralce.Po enem mesecu- borb in kulturnega dela se jo naša divizija, preizkušena in Prekaljena od zmagovi- tih borb, vrnila preko Soče. L ar k o pregnana z doma si padla v roke Kajna, a vem, čeprav hudo skeli Te rana, prepričana si, da ločitev ne bo trajna. V mraku Čakaš dne, ko vzide sonce nam svobode. Vso bol ločitve skrivaš v se, naj bo, kar bo. Le da sovrag nekoč bo poteptan in strt in narod Tvoj odvrže suženjske okove. ko sem ^ri slovesu zagledal v Tvoje se oči, prevzela me je neka temna grlutnja, da bo preteklo mnogo dni - noči, i^o^rej ko mine to trpljenje, mora mučna. liazumem Tvojo materinsko bol, ko silno hrepeniš po možu, dveh sinovih, ki kot en mož so vstali na branik teptane domovine 9 v borbo, da sovrag čim prej iz naše zemlje zgine. Pričenjamo n tečajem ruščine 0Hočemo vam dati nekaj osnov za študij ruskega jezika9 predvsem pa vzbuditi zanimanje zanj in s tem . je_ .glavni naš namen dosežene Jezik bo prav gotovo vsako- gar zanimal, saj je ruščina najbolj razširjen bi dejal uradni jezik narodov SZy v katero gle- da danes vsak partizan s ponosom in upanjem kot v zvezdo vodnico, rešiteljico človeštva., Znanje ruščine pa obenem omogoča večje zbližanje s te- mi narodi, doge možnost seznaniti se z rusko kul- turo, posebno 3 literaturo, s jezikom G-orkega? Dostojevskega, Tolstoja, Puškina in drugih ve- likanovo Pott-m bomo še bolje mogli razumeti od kod ta borbenost in jeklena vztrajnost narodov SZ, odkod ta•ncjieaagljiva moč njihovih želez- nih pesti, ki danes noč in dan tolčejo po gla- vah naših skr.pnih sovražnikov« Učenje jezika bo gotovo vsakomur v veselje, saj je zelo soroden slovenskemu. Vendar pa rav- no ta sorodnost lahko pripelje v amoto, zato je pri študiju brezpogojno potrebna natančno s t„G-lav na težava izgovorjave je naglass ki zanj ni po- sebnih pravil, Naglasanje je včasih popolnoma drugačno kot v slovenščini, zato stavljamo na vsako večzložno besedo naglas, ki ga v normal- nem ruskem besedilu ni,. Rusi imajo kakor Srbi in Bolgari,cirilsko a- becedo , k ar n a m b o -3. e 1 al o t e ž av c s t i s ko m«p o d a— jamo abecedo v celoti, nato pa so bomo v glav- nem držali latinice. Vsak si lahko potem sam na- domesti latinske Črke e ciriiskimx» Nekaj črk je enakih ali podobnih latinskim, oglodal:, si bomo le tiste o ki j i. h najdemo le v ruš o i ni 5 r •:v.-' - 29 - RUS K. A ABECEDA Dl n o i ! a L......................... Aa e^C- CC m P n % n ! j b 56 tB cT r j p p P P I j v 1 i 31 Ur ......s.............}.........C C . fe ; i g "T r Ti t i T T ffi.MS d A A 7)čKq> u y y y f i J e-j e E e S £ f ^ f i>; j (jo .......jj^.............. h X X X »r i ž Mm JtC&c ... c.................H.....H..... i z 3s 33 7 č ^f tj i Mm U u v s U| 811 m m j 9 fi v ■■ - U ; B4 m lil}. k K M u u j 1 J A e 3 $ ?9 ^ j Al JUL H M tAl' fi 0 o on ja U JI b koncu Znak za črko • - j-, Piš emo ga le na besed ali pred soglasniki: uioA mpoukci pycc£uu ■mpo.-u&aii vaH moj, tr6jka3 ruskij, tramvaj, čaj V_zvezi s samoglasniki imamo posebne znake. Znak za -ja-: izoqct 3eJcuJl jagoda, Janez, zemlja Znak za -ju-: 3QiOCJLahu$L -tOZ t> Jugoslavija, jug, v raju j 6 J Znak za -je-: CbfoonoL 3)ocmo4takuu Jevropa, Dastajefskij ali -jo-: elik<3L- jolka(jelka), jož(jež) Vsak -e-, ki stoji na začetku besede, ali za samoglasnikom se izgovarja kot -je- ali - jo -• Kdaj se izgovarja -jo- ni v ruskem besedilu po- sebej označeno, mi bomo to označevali z -e- in si je treba vsak slučaj posebej zapomniti. Ta —jo— je vedno naglašen. p® I Znak za čisti -e-. Najdemo ga večinoma v lJU tujkah.. V ruskih besedah je redeks SkoaoM- tLO J3USC OnSxCL imOiTL ekončm, paezija, epoha(doba), etot(ta) lj Znak za -šč-, se izgovarja kot -šš-: motrapuiiL u^Ln, ttrikfo tav^rišš, ššuka(ščuka), šsjotka(ščetka) Znak za trdi -i-, ki se izgovarja nekako med -i- in -u-: * C _, CbLP pU, V O, C1yL*L syr(sir),ryba(riba), syn Mehki znak. Se ne izgovarja, označuje le, __ da je predstoječi soglasnik mahak: kouh npU&rrieUb ytu.tr>QSib ^iOLlTlb konj, prijatelj, učitelj, mat'(mati) Ruščina je mehak jezik. Vsak soglasnik, ki sto- ji pred mehkim samoglasnikom, je mehak, to je, da se izgovori nekako s koncem jezika z majhnim -j- nastavkom. Torej se -lipa- izgovori nekako kot -1 jipa-( 1'ipa) , vendar -j- nima polne, ve- ljave. Za mehčanje pa tudi za sklanjatev je ze- lo važno zapomniti si sledečo razpredelnico: Trdi samoglasniki a\o\y 8 j- mehki " si I e i w u e 11 ■ Mehčanje bomo označevali z znakom -'-„ Marko 31 - 52 - "Jaehrer" i r, nemški nurod Ce bi nemški no težo propa- jokal -za njim. . svojo usodo narod pod trenut- bi bi del, ju: kajti narod zaslužil•.*" ne (is govora aaolfa Hitlerja a dno 8.11«45«) če__verjamete ali n e 9 Na ladjah, ki sojih nemške podmornice že zdavnaj A otopile na dno morja,se je izkrcalo za vozniško vojaštvo. Ic bo hrabra nemška vojska pobila zadnjega sovražnika, bode zavezniki vkc- rakali y Berlin. črjondr Kakrgen _gospodary takšen hlapec. Švabobranski hlapci ne posnemajo Nemcev sa- mo v taktiki "elastične obramb«;", temveč tudi v sestavljanju vojnih poročilo "Slovenec" z dne 11 omaja piše o"veliki zmagi domobrancev v š emb erku". Radi .bi samo vedeli,čemu so tako panično pri- drveli v Novo mesto in zakaj so na žužemberških poljanah pustili tolike trupel. črjondr 10 ki lir ČITaTjžLJ al A i 0 ZIV aliO V .t S . Da .Iti SVC JIH SABG'i?-iZNIH J^H J: C ZABITE N .t PAPIR IN TEHNIČNI HAT&HIAL IN GA rO&LJEi1« V T Ji'H.-] I kG B GO^EH J bKJKG A GDKEDA! a T4SJS. Oi OG-OČITJS REDNO "O N^SAGA GLASILA! I ■ • • ■ > - . ■ ■ . ^»»iiMi^^BSiP-- • • . ' . . r