ieto XII. I TELEFON 25-67 I »tev. 251 J POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, sobota 5. novembra 1938 NAROČNINA NA MESEC: Prejemati ▼ upravi ali po pošti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tujina 25.— din Cena 1*— din Madžarske četo na Žitnem otokn Danes ob 10. uri so madžarske čete prekoračile staro mejo na Donavi — Ogromna manifestacija v Budimpešti — Nove me>e so definitivne in nedotakljive — Končana razmejitev s Poljsko — Kakšna je nova Češkoslovaška BUDIMPEŠTA, 5. novembra. Danes ob 10. url dopoldne so madžarske čete Prekoračile Donavo in vkorakale na Žitni otok. Ob istem času se je pričela v Budimpešti ogromna manifestacija vseh patriotičnlh društev pred spomenikom »Izgubljenih krajev«. Ustavljeno je bilo delo v vseh uradih, obratih, tovarnah itd. Za dve minuti se je ustavil tudi ves promet. Načrt za prekoračenje čet čez dosedanjo mejo v dolžini 500 km. je bil že včeraj do podrobnosti končan. Vkorakanje čet opazuje tudi okoli 100 poročevalcev tujih listov. Ker pošta, brzojav in telefon v na novo zasedenih krajih še ne poslujejo, bo ves poročevalski material poslan s kurirji v Budimpešto. Po končani zasedbi novega ozemlja 10. t. m. bo slavnostna seja parlamenta. Ob tej priliki bo vlada zahtevala Polnomočje za izvedbo politične, gospodarske in kulturne priključitve. Zasedba bo končana 10. t. m. z vkorakanjem madžarske vojske v Košiče, Užhorod In Munkačevo. IZSELJEVANJE SLOVAKOV IN RU-SINOV. PRAGA, 5. novembra. Danes dopoldne J® 10. uri so prekoračile madžarske čete Trnavo in pričele zasedati Žitni otok. V remiju, ki ga bodo zasedli Madžari do t. m., je v teku celo preseljevanje na-°dov. Poleg vojaštva, uradnlštva ltd.se tudi na tisoče Slovakov in Ukrajin-iz Košič in Užhoroda se odvažajo Mvi uradov, šol, muzeji itd. Užhorod je pustilo že doslej nad 10.000 Rusinov, , ^gi se še odpravljajo na pot v druge raie. Mesto bo ob prihodu Madžarov '*Pol prazno. Ukrajinska vlada se seli Hust, ki bo začasno glavno mesto Kar-^ske Ukrjine. RAZMEJITEV DIFINITIVNA. BERLIN, 5. novembra. Ker so madžar-in zlasti poljski listi pričeli po dunaj-razsodbi kampanjo, o kateri so sku-ustvariti prepričanje, da nova mad-arsko-češkoslovaška meja ni dokončna, J&Pak samo Izpolnitev prve etape revitalističnih teženj in ker so se pojavile «1 grožnje, da bo Poljska vdrla v Karata Ukrajino ln sama ustvarila s silo ^uPno mejo z Madžarsko, je izdala nem-vlada preko Nemškega poročevalske- * urada včeraj izjavo, v kateri odločno J&laša, da je sklep dunajskega razsodi-a definitiven in nespremenljiv. S tem so Rotovi jene nove meje, za katere prevza-?eio garancijo velesile Nemčija, Italija, helija in Francija, Razen tega je tudi . junija že uradno sporočila, da se prl-Uzuje tej garanciji. PROMETNA VPRAŠANJA, .LONDON, 5. novembra, »Times« piše-Be t,lduna^skl razsodbi, po Informacijah iz , d3 so s*aN razsodniki pred temnim , ,------- vprašanjem, ker je narodnostni (JkV"»ai na Slovaškem in v Karpatski !'a!lni tako zapleten, da je pravične stai s*crato° težko določiti. Vendar je l|f»a Nemčija od vsega začetka na stati Vi’ da ,,10rata Bratislava in Nitra osta-Žka V Bratislavi je namreč nem- Kar manJš,na večja kakor madžarska. M n SCitISe pron,etn,h zvez, se razsodniku 3n n!so mog,i obrati, ker so se dr-pM,if!ry®nstveno etničnih načel. V Kartoni lrltlsnll! na njo z intervencijo. Po-(iobo,la 1Igotov,lev nie) ne sme biti sedaj *>riia/e.ij>rt>blem več’ lzvrg,*l se mora v •'rlna,,iskcm duhu p« načelu narodne dnostl prebivalstva. MEJA S POLJSKO. novembra. Razmejevanje in Poljsko je končano. Razen Tješinskega, je dobila Poljska tudi dve manjši področji Slovaške poleg Tješinskega in na pobočju Visokih Tater. Poljska je v posebni noti praški vladi izjavila, da so sedaj za njo rešeni vsi mejni problemi s Češko in Slovaško in nima nobenih zahtev več. NOVA ČEŠKOSLOVAŠKA. PRAGA, 5. nov. AA. (Havas.) Včerajšnje »češke Slovo« objavlja sledeče por datke: ČSR je Nemčiji odstopila 28.200 kvadratnih kilometov in 3,600.000 prebivalcev, Madžarski pa je odstopila 12.400 kvadratnih kilometrov z 1 milijon 600.000 prebivalcev, češkoslovaško ozemlje se je zmanjšalo od 140.000 kvadratnih kilometrov na približno 100.000 kvadratnih kilometrov. Poprej je imela ČSR 15 milijonov 300.000 prebivalcev, sedaj pa jih ima okrog 10,150.000. Od tega je Čehov 6 milijonov 150.000, Slovakov 2,250.000, Rusinov 55.000, Nemcev 470 tisoč, a Madžarov okrog 200 tisoč. Ukrajinci se dvigajo NA POLJSKEM ŽE ZAHTEVAJO POPOLNO AVTONOMIJO. NEMČIJA BO PODPIRALA USTVARJANJE UKRAJINSKE VELESILE. VARŠAVA, 5. novembra. V Lvovu, Pr zemyslu in v drugih mestih vzhodne Galicije se je pojavilo močno gibanje Ukrajincev, ki se Izraža tudi v množečih se demonstracijah. Cilj tega gibanja je doseči za Ukrajince na Poljskem popolno avtonomijo po zgledu Karpatske Ukrajine, katere namen bi bil potem zediniti ves ukrajinski narod in ustvariti ukrajinsko velesilo od Karpatov do Črnega morja. Pri demonstracijah so nastali spopadi s Poljaki, pri katerih je bilo na obeh straneh več ranjelh. Policija je v množicah prijela In zaprla ukrajinske nacionaliste, toda gibanje se vedno bolj širi in ga bo težko zajeziti. BERLIN, 5. novembra. V Nemčiji se opaža znova vedno večji Interes za ukrajinsko vprašanje. To je tudi vzrok, da Nemčija ni ugodila Madžarski in Poljski v skupni meji na Karpatih. Prav tako ne bo Nemčija dovolila, da bi Poljaki in Madžari dalje silili v ta problem. Mnogi znaki kažejo, da bo Nemčija v celoti podpirala ukrajinske težnje na Poljskem ln v sovjetski Rusiji po ustvaritvi velike samostojne Ukrajine, ki b) štela okoli 45 milijonov prebivalcev in bi postala nova velesila v Evropi. Zapiski Angleški obisk v Parizu DNE 23. NOVEMBRA PRIDETA ANOLE ŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK CHAMBERLAIN IN ZUNANJI MINISTER HALIFAX NA OBISK V PARIZ. LONDON, 5. novembra. (Avala) Premier Chamberlain in zunanji*minister Ha-lifax odpotujeta 23. t. m. v Pariz. To potovanje angleških državnikov ima dvojni namen: Prvič krepko poudariti angleško-francosko vzajemnost in drugič določiti bodoče skupno stališče v vseh mednarodnih vprašanjih. Chamberlain in Halifax bi rada pri tej priliki tudi razjasnila nekatere zadržke, ki jih je izrazil Quai d’Orsay k nekaterim smernicam an- gleške zunanje politike. Pravi namen potovanja pa bo morda tudi ta, da dobita angleška in francoska opozicija dokaz, da od Anglije začeta politika sodelovanja s totalitarnimi silami nikakor ni slaba poteza, in fo tembolj, ker je zdaj pričakovati podobno nemško-francosko deklaracijo, kot sta jo podpisala v Monakovem Chamberlain in Hitler. Nadalje poročajo tudi, da bodo govorili v Parizu o bodočih neinško-angleških odnošajih. sicer v veliki večini, sploh ne bo dobila besede, ker je prisiljena ostati v abstinenci. Volivni teror na Poljskem VLADA PREGANJA OPOZICIONALCE, JIH ZAPIRA IN VLAČI PRED SODIŠČE. OPOZICIJA, KI JE V VEČINI, SPLOH NIMA BESEDE. — VARŠAVA, 5. nov. Dovršujoč priprave za volitve v sejni in senat povečuje poljska notranja vladna propaganda vsak dan bolj svoje delo. Včasi se kažejo tudi znaki terorja. Ponekod so oblastva pozaprla cele množice ljudi, ki so pokazali, da ne bodo glasovali pri volitvah. Razen tega je bilo pred sodišči več političnih razprav. Obtoženci so bili osumljeni, da so delali proti vladi. V Kovnu sta bili sedaj dve razpravi proti 12 kmetom. Obsojeni so bili na 5 do 10 let ječe, ker so bili člani opozicionalnih organizacij. V Novem Sonču, v krakovski vojvodini, je bila razprava proti 150 kmetom, ki so se uprli davčnim eksekucijam. Volitve se bodo vodile sploh tako, da opozicija, ki je Načrt za federacijo Kitajska PEIPING, 5. nov. (Avala) Reuter poroča: Znani japonski general In diplomat Dolhara, čigar delovanje na Kitajskem lahko primerjamo z Lawrenceovim v Arabiji za časa svetovne vojne, je že izdelal načrt za federalizacijo Kitajske. General Dolhara je predložil svoj načrt japonski vladi. Vlada je načrt odobrila. General Doihara se je vrnil iz Tokija zopet v Pei-plng. Podoba Amerike v evropskem tisku Ameriška revija »The Christian Cen-tury« prinaša članek, v katerem se trpko pritožuje, da noben evropski narod pravilno ne pozna Amerike. »Nečloveška, to je beseda, ki je primerna za to družbo,« piše o Američanih pariški list »Vu«. »So naivni, grobi, težko razumejo, ženejo se samo za dobičkom«, presoja Američanec italijanski literarni magazin »Omnibus«. »Kul nasilja je doktrina, ki jo vsak Američan spoštuje od zgodnje mladosti«, trdi angleški tednik »Punch«. Isti list piše, da so pretepi m streli v ameriškem javnem in družabnem življenju reden pojav. Tudi zelo razširjeni »Daily Express« piše, da so južni kraji USA napol divje ozemlje, ki ne poznajo nobenega zakona. — Tudi države z ekstremnimi režimi, ki se pogosto trudijo za naklonjenost Amerikancev. je ne presojajo mnogo boljše. »Deutsche Zei-tung« piše v športnih referatih, da so bili boji gladiatorjev v starem Rimu pred 2000 leti mnogo bolj krotki kakor kaka ameriška nogometna ali pa rugby tekma. Moskovski humoristični list »Krokodil« prinaša redno karikature gledalcev in igralcev, ubitih na ameriških nogometnih tekmah, ter karikature gangsterjev, ki odnašajo otroke pod zaščito sodnikov in policije. Američani se pritožujejo po pravici, kajti v tamošnjih državah živijo gotovo mirnejši ljudje kakor v Evropi, kjer je človeško življenje kaj kmalu v nevarnosti. Vsa tendenčna poročila ne morejo ogroziti zemlje, ki leži »med dvema dobrodušnima oceanoma« in se ji ni treba ničesar bati. Židje smejo v bivše nemike kolonije V nasprotju z nekaterimi vestmi v evropskih listih, da nemška vlada brani židovskim emigrantom naseljevati se v bivše nemške kolonije, je bil Reuterjev poročevalec pooblaščen demantirati te vesti, kajti nemško propagandno ministrstvo mu je sporočilo, da o takih odlokih ničesar ne ve. Židovskim skupinam, ki so želde oditi v jugozahodno Afriko, niso brli odvzeti potni listi. Ford veruje v trajen mir Pri preizkušanju novega motorja za Fordove avtomobile'je imel Henry Ford kratek govor, v katerem je poleg drugega dejal: »Nikoli več ne bo vojne. Narodi bodo zagotovo doumeli nespametnost vseh konfliktov.« Nadalje se je Ford optimistično izrazil o gospodarskih izgledih za leto 1939 in omenil, da bo že v prihodnjih mesecih produkcija pospešena in povečana. Bodočnost Francije Po današnji zmedi v Franciji vstane nov Bonaparte, ki bo obnovil napoleonsko tradicijo in ki se bo to pot izognil tako Waterlooja kakor Sedana. (Herve v »Victoire«.) Slovanstvo danes Treba je reči, da je bila v teh tragičnih dneh slovanska vzajemnost enaka ničli. Je to boleče, toda žal resnično. (»Nžrodni politika«.) Laži »pravovernih” Po »Straži v viharju« posnema »Delavska pravica«: »Ameriški katoliški škofje so sestavili poseben informacijski urad, katerega naloga je odkrivati in zavračati vse laži, s katerimi nasprotniki blatijo katoličane in katoliško Cerkev« ter pristavlja, da bi pri nas bil potreben tudi urad. ki bi zavračal vse laži, s katerimi nekaj »pravovernih« katoličanov blati druge katoličane. Maribor, 5. novembra. V francoskem in angleškem javnem mnenju se še vedno prepirajo, ali ni monakovsv. sporazum uspeh ali paraz obeh vlad ki po svoje tolmačita in pred .stavljata pred začudenimi narodi svete r.i nedotakljive roime demokracije. Obe opozic”i — Njegovega Veličanstva t ralja velikobritanskega, cesarja indijske j;a itd, kakor uradno pravijo angleški, in pa Daladierieva — očitate svojim na sprotnikoni, da so izdali demokracijo in prelomili besedo, ki so jo dali Ceškoslo vaški. Svetovno javno mnenje je še posebno nezadovoljno s Francijo, ki bi morala vendar povedati svojemu zavezniku, da ga ne bo branila. Tudi pri nas smo slišali marsikatero pikro opazko na račun obeh veledemo kracij, in to še posebno veliko iz vrst opozicije. Tudi naša opozicija je očitala zapadnima državama izdajo demokracije, neznačainost in breznačelnost. V različnih glasilih opozicije iz vse države smo čitali pritožbe in ogorčenje nad moralno propadlostjo današnjih voditeljev fran coske in angleške demokracije, ki so zaradi začasnega miru snedli dano besedo, V zadnjem času pa se je pri nas zgodilo nekaj stvari, ki mečejo čudno luč tudi na naše tako imenovane pobornike demokracije, in videti je, da moralna pokvarjenost nima plodnega polja samo v tujih državah, ampak je tudi pri nas zra-sta ta cvetka, ki se posebno v sedanjem času tako lepo razvija. Najprej je treba ugotoviti, da se je se-4aj pokazala pravilnost trditve, da razne opozicijsko skupine v Jugoslaviji glede demokracije niso istega mišljenja. Bivša HSS je, kot najmočnejša skupina v Bloku sporazuma, čeprav po programu in tradiciji demokratična, vendarle po svojem ustroju in delovanju organizacij v bistvu le daleč od prave demokracije, pavidovičevi demokrati in Stanojevičevi radikali nosijo na sebi pečat tipične srbi-janske demokracije, ki je drugačna v teoriji, a drugačna v praksi, in le bivša SDS se, odkar je v opoziciji, z vso odločnostjo 'ti dosledno dvigala zastavo demokracije. >Ie toliko glede svetovne demokracije, kakor po svojem stališču napram režimu jc. Petra Živkoviča, zlasti pa proti režimu g. Boška Jevtiča, je bila ta izvenpar-Jamentarna opozicija edina. Vsi so bili enotni v tem pogledu, da so razglašali JNS kot absolutistično, nedemokratično, batinaško organizacijo in družbo, ki je odgovorna za vse zlo, ki se je v državi kdaj koli zgodilo, zlasti pa zadnja leta, ‘n pristaši dr. Mačka so se še posebej sklicevali na spomine voditelja hrvatske-u wn'l 'e 't t j( M*l i 'k; tuf, v» VIITm* X*« i t /KL^iiMaa n.Srjusijj (ilrilTr. ,s*S 3lii, \l IX Is f 6 iV/ t '«ti Mjtt i.«, nitiji j f:e 'tl:e K' i *Yj fi j j a ni « uirfl lw> l.l> P I M 1 »Ml d..***® 'd*.*'«' k; IV1» riniti« »Ji h Dl 'J V. -ti!) { M.it «4 mi',Vil f n h to k li j« N* Vse to je resnica; vendar pa danes veliko ijudi in posebno mladina ne more razumeti, zakaj vendar toliko napadajo ubogega Chamberlaina in Daladierja, ko sta pa naredila nekaj čisto podobnega, kar so storili starejši voditelji opozicije v Jugoslaviji. Ko pri nas toliko govorimo o >te!iniki«, »kolaboracijah« itd. ter nihče vtc ne pomisli na program, ideologijo, dano besedo, čast in moralo, se zopet sprašujemo, kaj pa sta Chamberlain in Paladier naredila drugega, kakor čisto »tehnični« dogovor za »kolaboracijo« s totalitarnimi silami? Ce pogledamo vse tiste napade na Francijo in Anglijo, češ, da sta izdali de-tivokracijo itd., pa primerjamo njihovo »avnanje in politiko z dogodki v naši naj-novejš; notranji politični zgodovini, si moramo nehote ponavljati s toliko in toliko ljudmi, ki še nekaj dajo na besede, podpise in ideje: pustimo jih, naj se izživijo! Ve!:ko je že bilo zavojevalcev in vel'ko 'avanturistov, pa le še vedno zmagala poštenost In pravičnost. Rr. Mussolinijeve besede bojevnikom VČERAJ JE GOVORIL MUSSOLINI OB 20-LETNICI KONCA SVETOVNE VOJNE Z BALKONA BENEŠKE PALAČE V RIMU. RIM, 5. novembra. Včeraj je Mussolini govoril ob 20-letnici konca vojne pred bivšimi bojevniki, ki so se zbrali v Rimu iz vseh delov Italije. Mussolini je med drugim dejal: Zbrali ste se iz vseh pokrajin Italije, da v tem 3000 let starem mestu proslavite 20-letnico zmage leta 1918., ki je zaključila svetovno vojno. Za to zmago je bilo treba 20 bitk in 40 mesecev junaškega vztrajanja. Toda z njo je bilo zrušeno cesarstvo, ki je bilo stoletni sovražnik Italije, in naše zastave so bile ponesene do svetih naravnih mej domovine. Ni bila zaman prelita kri 700.000 tovarišev, padlih v vojni. Naši včerajšnji sovražniki so večkrat priznali italijansko hrabrost. Po 20 letih se s fašizmom potrjena zmaga ujema časovno z začetkom resničnega miru s pravičnostjo za ves svet. Na političnem nebu Evrope se vedno bolj jasni. Odgovorni državniki delajo v tem smislu, toda bilo bi neprevidno z naše strani, ako bi se vdajali pretiranemu in prezgodnjemu optimizmu. So ljudje, ki se čutijo prizadete zaradi miroljubnega 'urejevanja Evrope in humane politike osi Rim - Berlin in sanjajo z odprtimi očmi o nemogočem. Zaradi tega je tre ba, da spimo še vedno z glavami naslonjenimi na puške, kakor smo v svetovni vojni. Ko se vrnete domov, povejte svojim otrokom, da imajo neprecenljivo pravico, da se razvijajo v cesarski atmosferi fašizma v duhu zmage, ki predstavlja voljo in absolutno požrtvovalnost do domovine. Razburjenje v Ameriki JAPONSKI NAMENI NA KITAJSKEM POVZROČAJO VLADI ZDRUŽENIH DRŽAV SEVERNE AMERIKE RESNE SKRBI. NVASHINGTON, 5. novembra. Izjave, ki so jih podali japonski ministrski predsednik princ Konoje in drugi japonski državniki glede bodoče usode Kitajske, so vzbudile v USA veliko vznemirjenje. Japonci nameravajo uničiti vse trgovinske in druge koncesije, ki jih imajo na Kitajskem USA, Anglija, Francija in druge države ter uvesti nekako avtarkijo, To bi pomenilo za te države ,zlasti za Ameriko hud udarec. Uresničenje japonske nadobla-sli v vzhodni Aziji bi pa tudi vojaško resno ogražalo Ameriko. V \Vashing-tonu sedaj proučujejo položaj in postavljajo se tri možnosti: 1. da se ustvari skupna fronta vseh zainteresiranih držav proti Japonski; 2. da stori Amerika samostojne korake glede zaščite svojih interesov; 3. da se sprijazni z japonskimi namerami in opusti tradicionalno politiko na Kitajskem Vse tri možnosti so težke: prva bi po' menila za Ameriko vklonitev pred Nemčijo in Italijo, ki bi pri takem sodelovanju odločali, druga bi utegni la zaplesti USA v resen konflikt z Japonsko, tretja pa pomeni izgubo ameriškega trga na Daljnem vzhodu. Za katero solucijo se bo vlada od ločila, zato še ni znano. TOKIO, 5. nov. Japonska vlada bo v odgovoru na ameriško noto, ki bo izročen ameriškemu veleposlaniku, verjetno še v toku današnjega dne, odpc vedala pakt devetih sil. TOKIO, 5. nov. Japonska vlada je sporočila vsem tujim vladam, naj umaknejo svoje ladje z dela Jangceja, kjer so boji. Cim bodo boji končani, bo japonska spet odprla promet po Jangceju. Sovjetska Rusija osamljena ZADNJI DOGODKI V EVROPI SO POVZROČILI VZNMERIJENOST IN PO-TREBO PO OKREPITVI VOJAŠKE PRIPRAVLJENOSTI. ramo biti močni zlasti v času, ko so zveze in pogodbe med državami postale kosi papirja, ki jih po mili volji trga brutalna sila. Vojaška moč je najboljša garancija sovjetski Rusiji proti vsakemu napadu.“ Govornik je omenil dalje tudi Japonsko kol eno izmed glavnih sovražnic sovjetov, proti kateri mora biti sovjetska Rusija vedno na straži, zanašajoč se le na svojo lastno moč. MOSKVA, 5. novembra. Tajnik osrednjega odbora komunistične stranke Idenov je imel na proslavi 20-let-nice Zveze komunistične mladine govor, ki je zelo značilen, ker odkriva nemir, ki se je lotil sovjetske Rusije po zadnjih evropskih dogodkih in se čuti sedaj popolnoma osamljena. Idenov je govoril o potrebi in pomenu obrambe sovjetske Rusije in naglasil, da je treba to obrambo okrepiti. Dejal je: „Mo- Demonstracije v Ruščuku LONDON, 5. novembra. V Ruščuku ob Donavi, kjer je predsednik sobranja Stojčo Mošanov v nedeljo govoril o reviziji mirovnih pogodb, so bile ponovne demonstracije, katerih se je udeležilo tudi okoli 1000 beguncev iz romunske Dobrudže. Demonstranti so zahtevali vrnitev Dobrudže Bolgariji, ki ji je bila odvzeta deloma I. 1913, deloma pa I. 1918. Demonstranti so peli dobrudško koračnico, ki jo je zaigrala tudi na trgu stoječa vojaška godba. Nastopiti je morala policija, da prepreči izgrede. Pravica brez moči je premalo LONDON, 5. nov. Major Attlee, voditelj opozicije, je na shodu odgovarjal na pozive za narodno koncentracijo na Angleškem. Dejal je, da bi to pomenilo, da opozicija napušča svoj program in vso kritiko vlade ter pravi, da jc pravilno vse, car je delal g. Chamberlain. Prosvetni minister lord Delaware je govoril o oboroževanju in dejal, da najnovejši primer Češkoslovaške in Kitajske kaže, karo je samo pravica brez moči premalo za obrambo države. PRINC CAUTACUZENE PRIJET BUKAREŠTA, 5. novembra. Romunska policija je zaprla princa Aleksandra Can-tacuzena, ki je bil eden glavnih vodite- ljev razpuščene železne garde. Princ je bil zaprt že letos spomladi, toda pri prevozu v Bukarešto je skočil z vlaka in pobegnil. In contumaciam je bil nato obsojen na 9 let ječe in globo 120.000 lejev. Princ je tedaj pobegnil iz Romunije, a se je sedaj naskrivaj vrnil, bil zasleden in prijet. BRATISLAVA SVOBODNA LUKA? PRAGA, 4. novembra. (Havas) Bratislava je postala po madžarskih vesteh svobodna luka za Nemčijo, Poljsko in Madžarsko. FRANCOSKI PARLAMENT ŠELE DECEMBRA. PARIZ, 4. novembra. (Havas) Pred začetkom decembra ne bo seje parlamenta. ROOSEVELTOVI VOLIVNI GOVOR. WASHINGTON, 5. nov. Predsednik Roosevelt je imel po radiu volivni govor, v katerem je dejal, da je ,,New Deal1' (njegov gospodarski načrt) stabiliziral gospodarsko življenje v Ameriki. LETALSKA NESREČA V ANGLIJI LONDON. 5. nov. Pri včerajšnji letalski nesreči na otoku Jerseyu se je smrtno ponesrečilo 14 ljudi. Letalo je s 13 potniki takoj po odletu padlo na neko njivo :n ubilo nekega kmeta. Je to prva nesreča, odkar so pred 5 leti uvedli zračni promet med otoki, ki ležijo blizu francoskc obale, in Londonom. Srditi boji ob £bru LONDON, 5. nov. Reuter: V republikanski Španiji je občutno pomanjkanje hrane. Vlada pravi, da potrebuje pol mil1" jona funtov (okoli 125 milijonov din) na mesec, da prehrani 3 milijone beguncev, ki so se zatekli v republikansko Španijo iz Francove. > • LONDON, 5. nov. Reuter: Po poročili« iz Burgosa so nacionalisti zavzeli ozemlje 10 milj na fronti ob Ebru ter mnogo materiala. Tudi so republikanci izgubili veliko vojakov. Poročila iz republikanske Španije ni. PERPIGNAN, 4, nov. (Havas). Nacionalisti so danes bombardirali Huarez,^in sicer nekaj strateško važnih točk ob železniški progi. PREHOD SUDETSKE STRANKE V NEMŠKO. ' REICHEMBERG, 5. novembra. Danes bodo tu prevedli Sudetskonemško strank0 v NSDAP. Zvečer bo prispel ftihrerjev namestnik HeB iz Monakovega. Več o dajnih postaj bo prenašalo to slavnost pa radiu. NASVET LITVI KAUNAS, 4. november. (Havas). An* lija in Francija sta svetovali Litvi popus * ljivost pri Klajpedskem vprašanju. VOLITVE V LITVI. BERLIN, 5 novembra, število članov klajpedske skupščine, za katero so razpj' sane volitve 11. decembra, znaša 29. Vce* raj so volili volivne odposlance za volitev litvanskega predsednika. Volitev predse -nika je določena za 14. t. m. V Klajpedl niso mogli izvesti volitev, ker skupščin ni bila sklepčna. DOSLEJ 45 TRUPEL. MARSEILLE, 4. novembra. (Havas) Pod razvalinami so našli že 45 huPe žrtev zadnje požarne katastrofe. ŠIGEMICU V LONDONU. LONDON, 4. novembra. Novi japo>lS^ poslanik šigemicu je izročil kralju P°v rilno pismo. MARCEL SOBOTKIEWICZ UMRL- . Danes dopoldne je po daljši b°!c^_ umrl v tukajšnji bolnišnici v 60 letu s*® rosti bivši strojni stavec in dolgoletni 1°^ ter »Večernika« gosp. Marcel Sob0^ k i e w i c z. Pokopan bo v ponedeljek P0' poldne. Samo paralelne kandidature u Sloveniji. Sarajevski >,Jugoslaven list” piše, da je dr. Kramer v • grebu dobil obvestilo, da KDK5 ®..j roma pristaši dr. Mačka v Slov« ^ postavljajo svoje kandidature tef • mora JNS tudi v dravski bano« postaviti svoje posebne kandidate- ^ SDS je žc postavila kandidatur« savski in vrbaski banovini. Dr. Sraj Budisavljevič bo kandidiral v OlUj* Otočcu, Sava Kosanovič v dr. Rade Pribičevič v Vrginmostu,^ Branko Mrvoš v Požegi, Večeslav der v Garešnici in Grubišnem P Rade Durukov,ič v Donjem Lapcu, P ta Dušan Kecmanovič v Bosans' Novem, pop Rajko Kokanovič v .; dravski Slatini, dr. Rajko Gjernian v Kostajnici, Adam Pribičevič v ^ rcnici, Simo Eror v Dvoru, Ilija .. v vič. v Benkovcu, dr. Bogdan Brui \jj-Gospiču, Sava Selenič v Sremski ^ Irovici in prota Podunac v cpS Definitivne še niso kandidature v drinski in unavski banovini. j„ Nosijce opozicijsko lisic v Bcog bo Ljuba Davidovie, Ostala stir sta so včeraj razdelili takole: mesto dobi skupina Acc Staiioj ki bo verjetno kandidirala , nditelj biča, Irctje mesto bo zavzel v socialistov dr. Živko Topalo .^ trto mesto KDK ,ki bo kan pc^0 senatorja dr. Milana K°^'doVi(5u, mesto bo pripadlo zopet 1Javi7 jjvjS ki pa Se ni določil kandidata, se še ne ve, če bo v Beogi slavila paralelne kandidature, _________ Borza. Cnrih, 5. novembra. D«* Beograd 10, Pariz Milano 20.9925, New York 440.87,), _ 23.175, Berlin 176.62, Praga M-** Vremenska napoved. .. tvetTilt Menjajoče se oblačno, brez padavin,, milo. JNS* Francija se boji fašizacije Evrope * francosko javno mnenje je le polagoma zvedelo in spoznalo, kaj prav za prav dči za Godesbergom. Iztreznjenje je prišlo razmeroma pozno zato, ker je minister Bonnet držal ves čas pogajanj v Go-desbergu in Monakovem in še nekaj dni Potem ves francoski tisk na uzdi. Francoska javnost takrat, ko bi bilo mogoče se kaj storiti, ni prav' vedela, za kaj gre. Drugi vzrok iztreznjenja je spoznanje, da ie bila Češkoslovaška kaznovana pravzaprav samo zato, ker je bila zvesta svojim zaveznikom. Tretjič se tu vedno pogosteje slišijo izrazi strahu, da je za francosko zunanjo politiko definitivno vse izgubljeno in da je najpametneje, če se kar vnaprej odpove upanju na kakršen koli bodoči uspeh v evropskem mednarodnem političnem življenju. Uvrstitev češkoslovaške v totalitaren prostor je po hancoskem mnenju samo začetek, kajti °dslej se bodo vsi ideološki in teritorial-n' konflikti, ki se bodo še pojavili v Ev-roPi in v svetu, reševali po monakovski metodi. Ta bojazen pred fašizacijo Ev-r°Pe se pojavlja seveda najmočneje na levici. Najlepše je to izrazil Gabriel Peri, m ie napisal: »Jasno je, da pokvečena češkoslovaška klubu štirih ne zadostuje Veliki poizkus fašizacije Evrope se °° nadaljeval s pospešenim tempom. če-frmrica pripravlja zdaj tudi monakovsko mšitev španskega problema.« To boja-2®n podpirajo tudi poročila o priznanju dalijanskega imperija de jure, da bodo miznane generalu Francu vse pravice v°iskujoče se stranke in o izvedbi an-^eško-ital. sporazuma s posojilom. Končno so bila četrti vzrok iztreznje-nia poročila o kapitalističnem ozadju moskovskega sporazuma, ki so kaj naglo Dtodrla v javnost. Postalo je namreč poginoma jasno, da je za pomirjenje z tjemčijo za vsako ceno delala v Franciji pundinova skupina, opirajoča se na ban-bratov Lazardov. Lansko jesensko '.Privatno« Flandinovo potovanje v Nem-c‘jo. , izmenjava ljubeznivih telegramov ped Flandinom in nemškim državnim Sncelarjem Hitlerjem, zlasti pa dejstvo, S je bil Flandin, bivši ministrski pred-Sednik sposoben, izdati v trenutku francoske mobilizacije letake, podpisane z Jugovim imenom, s katerimi poziva nabornike, naj ne gredo v boj zaradi pešči-Ce Sudetov, vzbuja sumničenja na vseh Ijfraneh. Henri de Kerillis, edini desni-arski poslanec, ki je imel pogum, glasovi proti Daladierjevi zunanji politiki, Jlsfr'o napada Flandina in piše v svojem fu »Epoque«, da bi bil v vsaki drugi ®ržavi takšen politik aretiran in sojen ^radi veleizdaje. Prva od mnogih bodo-plp Posledic odkritja te Flandinove zapisne politike je bil izstop Paula Rey-nailda iz stranke demokratične aliance. . Ozadje vseh teh Flandinovih akcij, ka-pr tudi konflikti v političnem življenju rancije jasno dokazujejo, da je nemška aropaganda v Franciji dobro in uspešno , e’ala. Francoska desnica je zdaj globo-,? razdvojena. Razdelila se je na Flan-j!n°vo in Kerillisovo krilo, to je na krilo, 1 ‘’e za Nemčijo za vsako ceno in pod sakim pogojem, in krilo ki se zavzema A*0* da bi Francija vodila proti Nemčiji JJn odločno politiko. To krilo je v rHi- fr°rfr' 'Kr0 izgubilo. Henri de Ke-Piše o teh ljudeh, da v bistvu hrepe- Narodno gibanie nih temeliih če hočemo pridobiti našo široko delovno množico za zavestno narodno gibanje, moramo to gibanje postaviti na socialne temelje. Če hočemo, da bo naš delavec prostovoljno pripravljen dati svojo srčno kri za zadnji ogon slovenske zemlje, potem mu moramo nujno pomagati, da bo dobil najmanj isti socialni položaj ter vse socialne pridobitve, ki jih ima in uživa delovni človek kjer koli za mejami, zlasti za našimi najbližjimi mejami. V našem delovnem človeku je treba duševno utrditi zavest, da se bo v svoji notranjosti čutil ponosnega in enakovrednega člana naroda, čeprav malega naroda, toda naroda, ki nosi v sebi smer nove bodočnosti in tako socialno obliko, ki bo vse zadovoljila ter vsem dala občutek notranje sproščene zavesti enakovrednosti in enakopravnosti. Slovenci dosežemo to tem lažje, ker je duhovna distanca, ki loči ročnega delavca od šolanca in meščana mnogo manjša kot pri drugih narodih. Saj smo malone vsi jedva generacijo nazaj prišli iz našega narodnega slovenskega podeželja, tako da je razlika med socialnimi stopnjami le malenkostna. Pri vprašanju, kako dati delovnemu človeku zavest socialne enakovrednosti, pa je silno važno dejstvo, da je skoraj celotna naša industrija (vsaj v Mariboru!) v rokah nam narodno tujega kapitala. Boj za socialno-pravno zaščito slovenskega delavstva je torej boj za utrditev pozicij našega narodnega ele- menta proti tujemu elementu, torej naša narodna dolžnost. Če bo naš slovenski delovni človek v tovarni in industriji jasno čutil, da stoji za njim vsa slovenska javnost iz enostavnega razloga, ker enakopravno prišteva tega delovnega človeka v svoje narodno občestvo, bo ostal ta delovni človek za vedno naš, slovenski. Niti nemške kino-predstave, niti nemškutar-jenje v tovarni pred gospodom šefom in tujini »nenadomestljivimi« mojstri in strokovnjaki, niti podrejen materialni in socialni položaj mu ne bodo mogli vzeti vere vase in vere v slovenski narod. Toda čas strašno naglo beži, kar so pokazali zlasti zadnji dogodki. Vprašanje utrditve narodnega Maribora ni v sejah starešinstva, ampak je v mariborskih tovarnah in industrijah. Vse naše, še tako požrtvovalno delo v Sokolu, kmetsko-mladinskih organizacijah bo zaman, če svojega meščanskega nacionalizma ne preusmerimo v socialnega. OKO LADA S ČAJNEM MASLACEM ki&mJš .UHlOHsPEdlALITIT vprav onega, ki bi ga naj priznal za narodnega voditelja. Kako naj dalje občuti narodnostno gibanje naš slovenski agrarni interesent, ko pa je v boju . za zemljo — torej v vprašanju eminentne narodne važnosti — našel ob strani tujega fevdalca vprav onega, čigar politični prestiž naj bi pomagal jačati vprav slovenski agrarni interesent. Toda tudi intervencij — pa bodi celo za tako ime-Dokler tega ne storimo, se nam bo po povano »nenadomestljivo« tuje nastav- pravici očitalo, da ima naš nacionalizem na sebi pečat zlaganosti in neiskrenosti. Politično na centralizem, socialno pa na meščanstvo vezani nacionalizem iz razumljivih razlogov ni mogel postati gibanje, ki bi zajelo najširše delovne množice, ki tvorijo jedro in večino slovenskega naroda. Kako pa naj bi tudi bilo drugače. Kako pa naj naš delavec občuti nacionalizem drugače kot frazo, ko pa bo v svojem mezdnem sporu kot zastopnika tujega delodajalca eventualno našel Ijenstvo v naših tovarnah, ne bi smeli vršiti politično, torej narodno eksponi-rani ljudje. Kdaj smo n. pr. slišali od slovenskih mariborskih županov eno samo ex catedra izgovorjeno besedo, ki bi dala slovenskemu delovnemu človeku vsaj duševno oporo in trdnost za težak eksistenčni boj. zaradi katerega vprav v narodnostnem oziru tolikokrat omaguje v tujih tovarnah!? dr. I. R. Mal' položi dar domu na olta Novice Narodno-obrambno delo ob meii POTREBNA JE PREORIENTACIJA DOSEDANJEGA DELA. — OBMEJNEMU PODEŽELSKEMU PREBIVA LSTVU JE TREBA GOSPODARSKO IN SOCIALNO POMAGATI. „Veoernik“ je v zadnjem času ob- in procvit. Koncentracija vseh narod-javil več važnih člankov, ki razprav- nih sil, nam je nujno potrebna. Stoji-ljajo o raznovrstnih važnih proble-,J-- J -1- hiio Po novem tipu evropske kulture in Jdlizacije pod nemško hegemonijo in v Riškem okviru, po kulturi, kakršno želi ^ variti v Evropi Tretje carstvo, ki se 1 za to po zgodovinski nujnosti poslala. O Flandinu pa de Kerillis pravi, J hrenda upa, da bo Nemčija, kadar obte? svet’ vsfrda Franciji režim in vodica Po lastni izbiri. Že danes pravi le-Flandinu, da ga bo Nemčija imeno-cjia Gauleiterja Pariza in vse Fran-’ kadar bo dosegla svoje namene. VL? vsega tega trenja nazorov in ljudi ti, ranciji je očitno, da si bo Evropa mo- 0 p ustvariti jasno in definitivno sodbo ranciji Šele tedaj, ko se bo jasneje mih obmejnih krajev, prebivalstva in gospodarskega, socialnega, kulturnega ter političnega življenja. Priznanja vredna je misel o koncentraciji vseh narodnih sil na meji. Nezadovoljnost in nesloga ,ki sta se porajali v povojni dobi le mnogokrat iz brezpomembne medsebojne koristoljubne strastne sebičnosti sta pritisnili našemu narodu porazen pečat samospoznanja bridke zmote. Po stoletnem tlačanstvu in zatiranju nam je pred dvajsetimi leti zasijala svoboda. Naša severna meja nam je dokaz, kako porazno je vplivalo zmotno politično delovanje na tukajšnje razmere. Vsa ta notranja narodna razrvanost je dajala od časa do časa tujcu-sosedu v roke močno orožje. Na žalost: smo morali biti priče neznosnemu tujemu vplivu. Naše gospodarstvo je v teh kritičnih časih bredlo k tlom in nastopila je težka gospodarska in denarna stiska. V stalnem hiranju gospodarstva ob padanju cen kmetijskih pridelkov in naposled še slabih letin se je naš obmejni kmet znašel v neznosnem položaju, ker niso bile uslišane prošnje za posojilo za nujno od-odpomoč. V tem usodnem času pa jc prišel tujec, ki je znal izkoristiti ugoden trenutek, ko mu je bila dana možnost ,da našemu obmejnemu posestniku „pomaga“. Posestva so šla na boben radi zaostalih davkov in drugih dajatev. Radi nezavednosti in kratkovidnosti nam je trgal tujec s svojim razpoložljivim kapitalom našo narodno posest korak za korakom in si s tem osvajal krasna kmečka posestva, vinograde in sadonosnike. Skoraj dvajset let smo to mirno gledali v prepričanju, da bo tujec spravil med ubo-božan narod novo gospodarsko življenje. Le pozno, zelo pozno je bila mo pred odločitvijo za bili ali ne biti in ravno v tem trenutko moramo napeti vse sile, obrniti vso pozornost do najskrajnejšega konca našega narodnega telesa. Ob naši severni meji, v območju obmejnega pasu, jc potrebna nujna preorientacija dosedanjega načina na-rodno-obrambnega dela na gospodarskem, narodnem, socialnem in kulturnem področju. Ena izmed najvažnejših točk za naš nastop bi naj bila Apačka kotlina. Narodnostne, gospodarske, kulturne in socialne razmero na tem delu naše meje so v stanju, ki mu je treba odpomoči v največji meri. Ta najrodovitnejši del naše severne meje zasluži našo največjo pažnjo in skrb, ker je naš narodnostni živelj tukaj najbolj ogrožen. Pred nekaj tedni so, nameravali Nemci v Apački kotlini ustanoviti v centru občine Apače večjo zadružno mlekarno in s tem pritegniti v svojo odvisnost slovenske posestnike. Zanimali so se za neko večjo poslopje, katerega bi primerno preuredili, a se jim kupčija za enkrat ni posrečila. V narodnostnem, gospodarskem, socialnem in kulturnem interesu je, da tem krajem priskoči na pomoč oblast. Apački kotlini, ki spada med naše najrodovitnejše poljedelske in živinorejske okoliše, je nujno potrebna večja mlekarna za potrebe prebivalstva in gospodarski napredek sploh. Na tem področju bo treba odločilnega nastopa, da se ozdrave mnoge boleče rane na našem narodnem telesu. Ti problemi in dejstva naj nam bodo glasen klic, da se zavemo položaja in storimo vse, kar se storiti da in da s prebujajočo silo pokažemo, da je v nas bodočnost. Vse organizacije, politične skupine in stranke naj krenejo v skupno smer, z enotnim skupnim nastopom, ne oziraje sc na politično na-ziranje in opredelitev. In naša mladina? Prav ta jc poklicana v to smer, ravno v njej je moč in iz nje je treba vzgojiti trdne narodne temelje v rod kremenitega odločnega značaja. hie. p zalo. kaj je rodilo to notranje vre- Obrtniška konferenca v CeHu SESTANEK NAČELNIKOV VSEH OBRTNIH ZDRUŽENJ DRAVSKE BANOVINE -RAZMOTRIV ANJE O NOVEM PRAVILNIKU O OPRAVLJANJU POMOČNIŠKIH IZPITOV. _ AKCIJA ZA SPREMEMBO NEKATERIH TOČK TE- GA PRAVILNIKA. lutri dopoldne bo v Celju zelo važna, uveljavljen, se bodo mojstri branili va-obrtniška konferenca. V hotelu »Pošta« I jencev. Zato bodo^ predstavniki _stoven-se bodo sestali načelniki vseh ^ obrtnih združenj v dravski banovini. Sestanek bo vodil predsednik skupne celjske obrtne zadruge g. Holobar. Na dnevnem redu je razprava o novem pravilniku o opravljanju pomočniških izpitov. Kakor smo že obširno poročali, predstavlja novi pravilnik v nekaterih točkah veliko oviro za razvoj obrtniškega naraščaja. Pri* zadeti so vajenci, pomočniki, mojstri in obrtno združenje. Če bo novi pravilnik V smrt zaradi nesrečne ljubezni Včeraj popoldne je posestnik Ivan Ogrizek iz Dolnje Počehove našel v ričakovati je, — in ves razvoj no- ■ * ‘cukov; ZsČToii ZlpriMa na dan narodno pfobujonjc, >*» kaos™”Satoirala novaspre- >1» * *"•*> sl™A° 1,1 Francija, to da bo ta splemem- Uuovrslnc kult urne ’ 4»dloiitao vplivala na bodoči politični ! •.kupno V tako dolgo obljubljena. m Poroke v Mariboru. V zatil^eqjr^0!i' so se v Mariboru poročili S‘nl0I,f"ertiic. Čič, tehnični poslovodja, in Ana _ posestnica; Anton Drakslar, pko • močnik, in Marija Špindler; A.iton ^ pa. orožniški narednik, in Ana v M a r . h' o r u, 'dne 5. XT. 1938. VV e č e r n! S« Stran 5. hci; Anton Tomc, železniški pleskar, in Antonija Kunej, kuharica; Avguštin Pristovnik, tkalski mojster, in Marija Košar, napeljevalka; Julij Parkaš, apreturni moj ster, in Ana Kosar, napeljevalka; Anton Levart, zasebni uradnik, in Kristina Sal-fovič, zasebna uradnica; Franc Tomažič, inštalater, in Terezija Plejnšek: Janez ■Tomanič, železniški premikač, in Amalija Flulier, tovarniška delavka; Peter Cafuto- mehanični delavec, in Neža Gerečnik, delavka: Jožef Kaube, mesarski pomoč-'n'k in Angela Palir. šivilja: Štefan Bo-fošek, posestnik, in Marija Kurnik, pos.; Marko Mert, uradnik, in Elizabeta Huber; Aloj/: Vaupotič, ključavničar, in Helena Zaletinger. ter Marijan Kostrenčič, ključavničar, in kuharica Matilda Zekar. •avMl. RUMENE zak. zait. KONBINOS britvice razveseljujejo milijone samobrivcev I Nedosegljiva možnost uporabe, idealno, higl-enlčno britie. Komad po 1, 2 in 4 din v vseh tokovnih trgovinah. Brezplačno pošiljamo vzorec na poizkus, javite nam točen naslov in poklic. 2507 KONB.NOS. Maribor, poštni predal 70 rti Osebna vest. Za banovinskega uradnega pripravnika pri banovinski cenilni lekarni in ve le drogeriji v Mariboru postavljen g. Stanko Žgur. ‘n Iz državne službe. Iz Litije je premeščen v Maribor učitelj Milan Pertot, v 0r- Radgono je premeščen učitelj Mi-$%v Verk iz Bodoncev, učiteljica Roza ;~°vre pa iz Vuzenice v Komendo, za no-?ria sta imenovana v Ormožu Alojz ,°nebešek. na Vranskem pa Janko Hor-iz Murske Sobote. □ m ’'^claj jo pa zagodem Zagorcu, temu ^nosnejnu sitnežu! Torej pišite, gospo-,cr‘a: Velespoštovani gospod Zagorec...« m Predstojništvo mestne policije razglaša, da bo v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne zaprt promet iia križišču Glavnega trga in Stolne ulice zaradi regulacijskih del mestne občine. Promet med Glavnim trgom in Koroško cesto ob Alojzijevišču bo zaradi tega začasno oboiesmereti. m Umrli so v preteklem tednu v Mariboru 78-letna viničarka Terezija Peklar, 74-letna posestnica Ana Verdonik, 82-1. železničarjeva vdova Marija Ledinek, 66-letna trg. vdova Roza Weigert, 31-letni zidar Fr. Zemljič, 78-letna občinska reva Frančiška Kopič in 58-letna posestnikova' žena Marija Vahtar. m. Sestanki Esperantskega društva se vršijo vsako sredo ob 20. v Narodnem domu III. nadstr. Vhod iz Kopališke ulice. Gostje dobrodošli! m Žrtev napada je postal pri Dupleku 18-letni posestniški sin Peter Tezeh. Ko se je vračal domov, ga je blizu domače hiše napadel neznanec in ga nevarno poškodoval. Ranjenca so prepeljali v mariborsko bolnišnico. m Vlomilec odpeljal kravo. Posestniku Petru Solaku v Ruperčah pri Sv. Marjeti ob Pesnici je neznani vlomilec vdrl v hlev in ukradel 2000 dinarjev vredno kravo. m Žepar na živilskem trgu. Gostilničarka Terezija Gračnerjeva iz Frankopano-ve ulice je prijavila policiji, da ji je včeraj dopoldne neki žepar izmaknil ročno torbico, v kateri je imela zlato zapestno uro in 100 dinarjev gotovine. DAJTE TUDI VI HRANE VAŠI KOŽI z aktivnim kolesferinom Solea-kreme! i m i temna m Ukradeno kolo skril za Dravo. Ključavničarskemu pomočniku Albinu Hobotu je bilo ukradeno novo kolo, vredno 1500 dinarjev. Policija je storilca kmalu izsledila v osebi Alojza Z., ki je kolo skril ob Dravi, kjer so ga res našli. m Dva Dobermana ukradena. Gostilničarki Katri Steglikovi iz Studencev je nekdo ukradel .Ive psici dobermanske pasme in jo oškodoval za 2000 dinarjev. m Vlom na podstrešje. V Tattenbachovi ulici 18 je nekdo vlomil v podstrešni shrambi Marije Lubčeve 111 Neže Čehove ter odnesel več porcelanaste posode. Haide .fft Sft4SC razmnožuje Aleksandrova 12, Tel 25-34 PREPIS BIRO m Prijeta vlomilca. Varnostne obiasti so prijele zloglasna vlomilca 35-letnega zidarja Ivana Okorna in 23-letnega pekovskega pomočnika Jakoba Fišerja, ki sta 1. oktobra vlomila v stanovanje žel. mizarja Franca Klančnika v Zg. Radvanju in mu ukradla za 4000 dinarjev razne obleke. Aretiranca sta vlomila tudi v stanovanje Jos. Krakerjeve v Studencih in ji odnesla za 5000 dinarjev obleke in perila. Vlomilca so izročili sodišču. Najnoveiše svile c za večerne obleke - Maribor, Gosposka 34 m Nasilnega berača 38-letnega rudarja Antona Š. je včeraj aretirala mariborska policija, ker je pijan nadlegoval razne stranke za milodarc in bil pri tem zelo nasilen. m Žensko krilo in žensko obleko so našli pri viaduktu v Frankopanovi ulici. — Lastnica naj se zglasi pri policiji. m Pod vodstvom dr. Steleta si je danes dopoldne posebna komisija, v kateri sta bila tudi prof. Baš in kipar Sojč, ogledala mariborsko stolnico. Razpravljali so o obnovi cerkvene zunanjosti. Žične vložke od 85 din, afrik madrace od 180 din, otomane od 350 din dobavlja zajamčeno Obnova' F. NOVAK, Jurčičeva 6 o» m Pri jutrišnji dopoldanski kino matineji v Grajskem kinu bo zopet pokazal g. Svengali več eksperimentov jasnovi-dosti in sugestije. * Lutkovno gledališče Sokola Maribor-matica otvori letošnjo sezono v nedeljo, dne 6. t. m., ob 15. uri z domačim delom »Zakleti kraljevič« pravljična igra v 9 slikah z godbo, ki je že pred leti navdušila našo deco. Igra je na novo opremljena in dobro pripravljena. K obilni udeležbi vabi lutkovni odsek. * Zlate zapestne ure 230.— din pri M. Ilgerjevem sinu, juvelirju, Gosposka 15. Prodaja tudi na obroke brez povišanja cen. * Organizacija tekstilnih tehnikov abs. tekst, šol poziva vse članstvo liz Maribora in okolice, da se udeleži tovariškega sestanka v nedeljo, dne 6. novembra, v lovski sobi hotela »Orel« ob 10. uri. Udeležba obvezna. Odbor. »GRIČ«, klobase, prenočišča, garaže, amerikanska elektrika, gričkovec. * Dr. Sava Aleksič, specialist za ušesa, nos in grlo ordinira v Jurčičevi 6. * Sokolsko društvo Maribor III. (Kr-čevina-Košaki) vabi k Nušičevi veseloigri v 3 dejanjih Narodni poslanec, ki se bo vprizorila v krčevinski šoli v nedeljo, j dne 6. novembra 1938, točno ob 16. uri. 'Sokoli in prijatelji Sokolstva pridite! * Vodnikova družba bo letos izdala povest »Večne vezi« izpod peresa znanega slovenskega pisatelja dr. I. Šorlija. Vodnikova družba prav ljudno vabi čitatelje »Večernika« v krog Vodnikovcev. Prijave sprejemajo poverjeniki in družbena pisarna v Ljubljani, Knafljeva ul. 5. Članarina znaša 20 din; za ta denar dobite štiri knjige. Vse gg. poverjenikelice), ki še niso poslali nabiralnih pol, prosi Vodnikova družba, naj jih čimprej pošljejo. Z razpošiljanjem knjig pričnemo 20. novembra. * Zvočni kino Pobrežje, v soboto 5. iit v nedeljo 6. nov. razkošni film, poln humorja in ljubezni, »Kraljev jetnik«. P. Kemp, S. Laner, A. Sandrock, H. Hilde-brandt. * Pozor na rumene britvice! Med tisoči britvic se pojavlja že dalje časa vedno več rumenih in prav pozlačenih britvic, barva zak. zašč. Ne samo idealno britje, temveč tudi največkrat sc lahko brije s Konbinos britvicami. Glej oglas in ponudbo brezplačnih poskušenj! * »Putnik« sporoča, da je prejel od ENIT-a, to je od generalne direkcije italijanskega turizma obvestilo, da vživajo skupine od najmanj 15 oseb pri obisku muzejev in galerij slik 50% popusta od normalne vstopnine. Nočna lekarniška služba: Magdalenska lekarna, Kralja Petra trg, t. 22-70; Dvorna lekarna pri Sv. Arehu, Glavni trg, tel. 20-05. Kino Grajski kino. V soboto poslednjič Ničevo. — Od nedelje dalje Velike norosti. Pavla Wesely, Rudolf Foerster. Mariborsko gledališče Sobota, ob 20. uri: »Pokojnik«. Red B. Nedelja, ob 15. uri: »Kar hočete«. Ob 20. uri: »Boccaccio«. Ponedeljek: Zaprto. Torek, ob 20. uri: »Pokojnik«. Red D. V nedeljo dve predstavi v gledališču. Popoldne za okoličane ponovitev Shakespearove še vedno privlačne in vesele komedije »Kar hočete«. — Zvečer se ponovi zlasti za neabonente in ljubitelje klasične in vendar zelo zabavne glasbe Suppeejeva izborno uspela opereta »Boccaccio«. H koncertu Klasinčevih rUl 110 novembra t. 1. priredita v dvo-(1011 Zadružne gospodarske banke naša (jr'",^3 Pianista, zakonca ga. Elfe in g. vir i ;‘an Klasinp koncert na dveh klano i 'a^a glasbena prireditev pomeni -gj.S, o vrsto komorne glasbe, ki stavi x;i'k 110 vl'ednoto kar moč pred poslu-J c‘ in ga vključuje v močno doživljanje lle muzikalne tvornosti, trlo ,?0red obsega troje vrhov klavirske r ®rahnisa, Regcrja in Busonija. Ria S ms (1833—97) pomeni v zgodovini m!fbe "°vo povezanost dobe preko ro-^uuriega ideala s klasično strogo red-Teža njegovega vstvarjanja in oblike sta mu nujni sredstvi iz-r,,'' llia- ko -se mu zgošča občutenje do 0s i siinosti. Brahmsova umetniška vuJ10st. 0/1*ačuje edinega, ncnadkrilji-MniJnoi:stlil absolutne oblikovnosti v 19. "‘»leti »bsolutne oblikovnosti ’ kot naslednika Beethovna, kla-ki ■' 'l v bohotnem razcvetu romantike. Molet n??: dr. vi','1 ve^crii podata gospa in gospod klavir,'"* ^'alimsovo sonato za dva kvi,,* 0(J mojstra samega prirejen Ves V t*rno'u. op. 34 b. (IŠ73 mi'111101*11 korenini Maks Reger Mojj' 0. ■ Njegova žarka osebnost ) Piclomu dveh dob: naši mladosti je bil glasbeno razodetje, ki je kakor silni jez sprejela bogato dedščino prošlosti, da jo prešinjeno z živim duhom časa in polnostjo genija izžareva v dalje nove. porajajoče se bodočnosti. Nevidne, vendar ozke duhovne vezi ga spajajo z Brahmsom. Tudi 011 zastopa absolutno umetnost v čudovitem bogastvu izraže-valne volje. Njegova tvornost sega nazaj po prcdklasične stilne principe, 011 jih prečisti in poduhovi v žaru prefinjene, novoromantične harmonike. Orgle so ga naučile materinskega jezika 20. veka, pontonskega’občutenja in muzikalnega mišljenja. Njegove Variacije in Fuga na Beethovnovo temo op. 86 pomenijo vrho-vito stvaritev novejše klavirske glasbe. Brahms in Reger sta pripravila pota najčistejšemu in morda zadnjemu apostolu kozmopolitske vzajemnosti glasbene tvornosti: Ferucciju Busoniju (1866— 1924). Ves je bil otrok svoje dobe, niso mu bili pridržani težki boji za lastno stilno izraznost. Tudi njega prevzemata Bach in Mozart, ki jima je služil kot izvajajoč umetnik in stvariteljski genij, ko so ga opajali utrinki dveh veličin. Njegova muza, oblagodarjena z mojstrsko klasično obliko, ga razodeva kot Diosku- ra Regerja (gigantična Fantasia kontra-punctistica) ga uvršča v vrsto harmoni-stičnih klicarjev novega obdobja kakor Schonberger (indijanska skicirka in indijanska fantazija), ga postavlja pred zvočni impresionizem Debussyja in ga veliči v prečiščeni komorno-muzikalni godalni mnogozvočnosti (Straussova »Ariadna«). Njegov programski Duettino concertante po Mozartu odseva pri ogromni stvariteljski sili vso mnogostranost svoje dobe v svojstveni univerzalni izrazni genialnosti. Podajanje takih vrhovnih umetnin ne zahteva samo popolnega mojstra na klavirju, vladarja instrumenta in svoje muzikalne sposobnosti, temveč z ognjem umetniške izvoljenosti prešinjene osebnosti, ki črpa svoje sile iz uevsahljivega vira. čiste umetnosti, hodeč roko v roki z dovršenim znanjem in z globoko, na vsako žrtvovanje pripravljeno zavestjo eminentne odgovornosti. Srečni smo, da jih lahko zremo v naši pianistični dvojici. Vsem ljubiteljem velike glasbe, zlasti pa naši glasbi vdani mladini obeta ta prireditev izreden dogodek v našem, po čisti umetnosti hrepenečem življenju. A. Koprivc. k Jifina Stepničkova v Zagrebu. V soboto je igrala v Zagrebu vlogo Marte v Langerjevi drami »številka 72« znamenita češka dramska in filmska igralka Jifina Stepničkova, ki je znana pri nas najbolj po svojih vlogah v čeških filmih »Pater Vojteh« itd. Dosegla je izreden uspeh, vendar pravi zagrebška kritika, da se je ob tej priliki pokazala znova tudi vsa izredna umetniška sila naše Vike Podgorske, ki igra sicer v Zagrebu vlogo Marte. Kritika izreka željo, naj bi Podgorska nastopila v zameno v Pragi. Vika Podgorska je pričela svojo kariero v Mariboru. k Emanuel Vidovič, nestor hrvatskih slikarjev, ki živi v Splitu, je priredil sedaj razstavo svojih najnovejših del v Ulricho-vem salonu v Zagrebu. Razstava je bila odprta 2. t. m. in obsega okoli 20 olj ter 40 pastelov in risb. k Pedagogickž encyklopedie. V Pragi izhaja v zvezkih veliko delo »Pedagoška enciklopedija«. Sedaj je izšel že 35 snopič. Izdaja jo založba »Novina«, delo pa pišejo znani pedagogi dr. O. Chlup, J. Ku-balek, in dr. J. Uher. Mogla ,bi služiti tudi našim pedagogom, ki razumejo češki. k. Prenovljeni »Evgen Onjegin«. Po dolgih letih so te dni v Nemčiji zopet vprizorili slavno opero Čajkovskega »Evgen Onjegin«, in sicer v Narodnem gledališču v Monakovem. Clemens Krauss je delo nekoliko moderniziral, zlasti zaključno sceno, in kakor pravijo kritiki, operi v korist. Dosegla je lep uspeh. Šport Priprave za Olimpiado Samo 16. mesecev še nas loči od zimske olimpiade v St. Morftzu, a 20 mesecev od XII. olimpijskih iger v Helsinkih. Zato se bo sestal v Zagrebu 2. nov. plenum J00, ki bo proučil in razpravljal o vseh načrtih in predlogih posameznih olimpijskih zvez. Vsaka zveza mora za to sejo pripraviti poročilo o potrebi denarne podpore, prijaviti mora število svojih tekmovalcev za olimpiado, predložiti mora predloge za pripravljanje teh tekmovalcev za olimpiado, pripraviti mora proračun za potovanje in dr., tako da se bodo že na tej seji določili glavni obrisi; sodelovanja naših sportašev na olimpiadi. Idealno bi bilo, ako bi strokovno športni in finančni pogoji dovoljevali, da bi se mogli udeležiti vseh tek- movanj olimpijskega programa s polnim številom tekmovalcev. Ker to žal še ni mogoče, je treba vsaj gledati, da sredstva, ki so nam na razpolago, kar najbolje porabimo. Izgleda, da bomo sodelovali v gimnastiki, plavanju, lahki atletiki, nogometu, rokoborbah, kolesarstvu, kajaku, mečevanju, boksu, veslanju, jadranju, streljanju in konjskih športih. Od ženskih disciplin pride v poštev le plavanje in event. lahka atletika. Posebno vprašanje še je trenutno tudi sodelovanje Jugoslavije v nogometnem olimpijskem tur-niru, kar bo težko izvedljivo, ako ne bo mogoče doseči sodelovanja med Jugoslovansko nog. zvezo in Jugoslovanskim olimpijskim odborom. Kolesarska dirka SK Železničarja Jutri bo medklubska kolesarska dirka, ki jo je prireditelj SK Železničar zadnjo nedeljo preložil radi slabega vremena. Dolžina proge Maribor—Hajdina—Slov. Bistrica—Pragersko—Maribor znaša 65 km. Na startu bodo najboljši mariborski in tudi nekateri zunanji vozači, med drugimi se je baje skesal tudi Štefan Rozman, ki se še vendarle ne namerava umakniti v zatišje. Start bo ob pol 9. pred Železničarjevim stadionom, kjer bo tudi cilj za dirkače, ki se bodo vrnili okoli 11. ure. Zmagovalec medklubske dirke bo prejel lep pokal, klubski prvak pa bo še posebej dobil lepo darilo. Prva mednar. šola za smuške skoke in polete v Planici Vodstvo Prve mednarodne šole za smu-ske skoke in polete je razposlalo okrožnico, v kateri javlja, da bo letos začela poslovati gori imenovana šola pod pokroviteljstvom in nadzorstvom Ministrstva za telesno vzgojo naroda. Začetek dela je določen za december, vse skakalnice bodo dnevno oskrbovane, tečaje bo pa vodil zopet g. Albin Novšak. Udeležba bo za vsakogar brezplačna ter je zato pričakovati številnega odziva. Vodstvo šole prosi, da bi se mu sporočili nasveti in želje, ki jih bo rado upoštevalo, v kolikor se bodo dali spraviti v sklad s sredstvi, ki so na razpolago, da se tako doseže šolin cilj: Krepka in učinkovita pomoč našim tekmovalcem v njih. delu. MARIBORSKO OKROŽJE BREZ TEKEM. V celem mariborskem okrožju se jutri ne bo vršila niti ena nogometna prireditev, niti prvenstvena niti prijateljska. Celjski šport v Celju se bodo jutri vršile tri prvenstvene nog. tekme, med njimi dve pr srečali ob 14. enajstorici Jugoslavije in Celja, na igrišču Atletikov pa bosta tekmovali po dve garnituri Atletikov in Olimpa, in sicer ob 13.30 juniorji, ob 14.30 pa prvi moštvi. Po presenetljivih rezultatih zadnje nedelje vlada za jutrišnje tekme veliko zanimanje. Obe prvorazredni tekmi bosta sodila ss. gg. Rein-precht iz Celja in Lukežič iz Ljubljane. GRADJANSKI PREKINIL VSE ODNO-ŠAJE S SLAVIJO V zvezi z dogodki na tekmi Slavija (S) —Gradjanski, ki se je odigrala preteklo nedeljo v Sarajevu in pri kateri sta bila poškodovana igralca Brozovič in Hiigl, kakor je poprej Gradjanski že v tekmi z istim klubom izgubil Beloševiča, je upravni odbor SK Gradjanski sklenil, da prekine s SK Slavijo vse odnošaje — tudi odigravanje prvenstvenih tekem. Da pa bo dobil zato odobrenje klubovega članstva, je sklical odbor izredni občni zbor za 10. t. m., kjer se bo o ukrepih kluba še nadalje sklepalo. Gradjanski in poškodovani igralec Brozovič sta vložila prijavi proti igralcu Rajliču, ki je Brozoviča poškodoval, ravno tako pa je klub prijavil Kranjca, ki je na lanski tekmi poškodoval Beloševiča. ANGLIJA : ŠKOTSKA 3:1 (2:0) V VVblverhamptonu se je vršila nogometna tekma med reprezentancama Anglije in Škotske za prvenstvo Velike Britanije. Po trdem boju je zmagala Anglija, za katero sta zabila gole Boyes in Dix (2), Škoti so pa dosegli svoj gol iz enajst-ke. Z izjemo dveh igralcev so Angleži nastopili z istim moštvom kakor proti Kontinentu. Ta tekma šteje k turnirju štirih dežel, v katerem je na ta način zmagala Anglija, ker je porazila Irsko, Škotsko, izgubila pa je proti Walesu. GRADNJA OLIMPIJSKE VASI V HEL-SINKIU Za olimpijsko vas v Helsinkiu so že iz-vorazredni. Na igrišču Celja se bosta'delani načrti, tako daje treba samo še odobrenja od pristojnih oblasti, da se bo | pričelo z gradnjo. Zgraditi nameravajo! okoli 30 hiš s približno 1000 sobami. Na vsakega športnika je preračunanih 7 kv. metrov površine v sobah, tako da bo v olimpijski vasi lahko stanovalo okoli 3000 športnikov. s. Na konferenci zimsko-sportnili delavcev v Ljubljani, ki se vrši danes in jutri, zastopa JOO glavni tajnik Miroslav Dobrin. s Na jubilejnem 35. letnem občnem zboru HAŠK-a je bila s 52:43 glasovom izvoljena lanska klubova uprava. Opozicija je bila torej neobično močna. s. Moša Marjanovič, naš najpopularnejši nogometaš, se bo jutri v Beogradu poročil. s. Beograjska Jugoslavija, ki je doslej zaman terjala Bolgarsko nogometno zvezo, je pooblastila nekega sofijskega odvetnika, da iztoži dolžni znesek 30.000 din. s. Angleški ligaši na Kontinentu. Spomladi bodo gostovali na Kontinentu nekateri angleški ligaški klubi. Tako bo Arsenal igral v Pragi, Budimpešti in Bukarešti, Everton in Aston Villa pa sta dobila ponudbe iz Skandinavije. s. Na Vseh svetih dan je Ujpest porazil Salgotarjan z rekordnim rezultatom 11:0 (6:0) ter se je zasidral na čelu tabele pred Hungarijo. s. Finska zveza v hokeju na ledu je sklenila, da se bo letos prvič udeležila tekmovanja za svetovno prvenstvo v Baslu v Švici. Doslej so Finci igrali samo poseben hokej na ledu z žogo. s. Ženski svetovni rekord v hrbtnem plavanju na 100 m je postavila v Kopen-hagnu Nizozemka Cor Kint, ki je rabila 1:13,5 ter je tako za desetinko sek. poboljšala rekord svoje rojakinje Nide Senf-fove. s. Jutri bo v Lausanni meddržavna nogometna tekma Švica :Portugalska. s Boks. Selly Krieger (USA) je postal svetovni prvak srednje teže z zmago nad Al Hostakom (USA), ki je branil naslov prvaka. Krieger je zmagal v 15 rundah po točkah, srečala pa sta se v New Yorku. — Henry Armstrog, svetovni prvak v \velter kategoriji, se je malo pred borbo za naslov prvaka pri trainin-gu težko poškodoval, tako da je za nekaj časa onesposobljen. Njegov nasprotnik naj bi bil Filippino Cerefino Garcia. Filatelija f. Nadaljnje prezidentske znamke USA. Izšle so poleg dosedanjih še znamke s podobami prezidentov Franklina Piercea, Jamesa Buchanana, Abrahama Lincolna in Andrc\va Jacksona. f. Finska poštna uprava je izdala o priliki 300-letnice finske pošte spominske znamke, na katerih je upodobljeno poštno poslopje iz 1. 1787., poštni parnik iz 1.1700 in poštno letalo iz 1. 1938. f. Mozambique. Portugalska je izdala za kolonije nove znamke s podobo Vasca da Game in drugih pomorcev. f. Andora. Francoska pošta ie izdala znamke za to majhno pirenejsko repubh" ko z likom raznih svetnikov in svetnic. f. Belgija je izdala letos že dva bloka znamk (za spomenik kralju Albertu in v korist katedrale v Koelkelbergu), zdaj Pa je izdala tudi tretji blok, ki ga je izdala o priliki mednarodnega kongresa za turizem v Costermansville, in sicer s celo serijo znamk Belgijskega Konga. f. Za Aleksandretto je izšlo nekaj znamk Sirije s pretiskom »Sandjak-Ale-xandrette«, nekaj pa s pravim imenom tega ozemlja »Hatay«. f. Costarica. Trikotna znamka, izdam 1. 1932 ob filatelistični razstavi, je razprodana. Poštna uprava je zdaj izdala novo znamko, ki predstavlja Kolumbovo pristajanje v Ameriki. Saft Iz matcha Estonska-Finska O velikem šahovskem matchu med Estonijo in Finsko smo že poročali. Danes prinašamo še iz tega dvoboja zanimivo partijo: Siciljanka Beli: Kaila (Finska), črni: Sep (Est.)-1) e2—e4, c7—c5 2) Sgl—f3, d7—d<5 3) d2—d4, c5:d4 4) Sf3:d4, Sg8--f6, 5 f2—f3, e7—e5 6) Lfl—b5+, Lc8—d7 7) Lb5:d7, Sb8:d7 8) Sd4—f5, Sd—b6 9) 0-0 g7—g6 10) Sf5—h61 d6—d5 11) Lel— S3-Lf8-e7 12) Ddl—d3, Dd8—c7 13) Sbl^ c3, Ta8—d8 14) Tal—dl! d5-d4 15) Sc3 —b5, Dc7—c4 16) f3—f4, Dc4:d3 17) c2: d3, a7—a6 18) Sb5—c7+, Ke8—d7 19) f4:e5, Kd7:c7 20) e5:f6 in črni preda, kcr ne more več preprečiti izgube kvalitete. š. Šahovski klub »Karlsruhe« je prire' dil od 29. oktobra do 6. t. m. Rutzov spominski turnir, ki se ga udeležujejo med drugimi nemškimi mojstri tudi Eliskases-Bogoljubov, Kieninger, Engels, Richter i*1 drugi. š. Med Ljubljano in Zagrebom bo od' igrana jutri v Zagrebu medklubska tekma, ki bo odločila, kdo bo igral v final'1 za državno klubsko prvenstvo* BeograJ' ski in zagrebški krogi pripisujejo zma£° Ljubljani. š. VIII. kolo turnirja za prvenst'0 UJNŽB. Kuster je premagal Marviij3’ Ante Reinsbergerja, Lukeš sen. Karla’ Rupar Voduška, Šket Pečeja. Presenec3 nepričakovana zmaga Geigerja nad M1' šuro. Partija Skala Lukeš jun. je bila prekinjena. — Stanje po 8. kolu: Kuster 7™ Ante 5'/s, Peče 5, Marvin in Rupar (I), Lukeš sen., Mišura, Reinsbcrgc 4'A, Skala 4 (1), Lukeš jun. 3 (l), Šket -Geiger 2, Vodušek 1, Karlo 0. — Prihod' nje kolo sc igra v torek. V prekini^ partiji iz 6. kola je Peče premagal Rllj parja, iz 7. kola pa je Ante prernag3 Pečeja. KRALJICA MARIJA ROMUNSKA: 67 miega živtieuia »V pol uri bomo na cilju. Lahko se že pričneš oblačiti.« Nandova roka je ležala na mojem ramenu; čutila sem njen lahni drget. Vedel je pač, kaj me čaka. Sklonil se je k meni in me poljubil. Pričela sem si oblačiti najlepše oblačilo, ki mi ga je bila mama skrbno pripravila za vstop v moje novo domovinsko mesto. Mama je često zatrjevala,- da so obleke vsemu svetu največjega pomena, zlasti na jugu, in se moram ob vsakih večjih prilikah najskrbneje obleči. To je dolžnost vsake princese. Razen tega mi je povedala, da grem v ortodoksno deželo, da moram spoštovati cerkev in poljubiti križ, ako mi ga svečenik ponudi, ter se pokrižati, ako sc drugi pokrižajo. In to sem tudi storila, čeprav me je bilo spočetka sram, ker sem si mislila, da so vsi pogledi le vama uprti. O ti vedno vame uprti pogledi! A nihče mi ni mogel zagotoviti, da so mi tisti, ki me gledajo, tudi zares naklonjeni. Čeprav so bili celi polki vojaštva na delu, da očistijo progo od snega, smo prispeli v Bukarešto vendarle z večurno zamudo. Meni se je zdelo itak še vse prezgodaj. Ves čas sem prosila Boga, da vlak nikoli ne bi dosegel cilja. Tako tesno mi je bilo pred prihodom. Moji prsti so bili čisto trdi, tako močno sem se držala Nanda. Pokazal je nasproti meni mnogo sočutja, ni me pa znal opogumiti. Čutila sem, da je tudi on vznemirjen. Takrat ga še nisem poznala dovolj, pozneje na sem spoznala vedno po bledici okoli njegovega izra- zito aristokratskega nosu, da je nervozen. Skušala sem se razvedriti, a sem čutila, kako mi silijo solze v oči. Vlak je žvižgal, kolesa so počasneje ropotala, od daleč se jq oglasila godba, postajala vse bolj glasna in nazadnje smo se sunkovito ustavili na postaji. Skušala sem se opogumiti in vdati v prvo srečanje z ljudstvom, ki naj postane poslej moje ljudstvo. Vsa postaja je bila zastavljena s četami, ki so glasno vzklikale v pozdrav. Ti vojaki so mi že takoj ugajali. Bili so majhni in krepki, rjavih obrazov, črnili oči, belih zob in živahni. Imeli so temnorjave plašče in na glavah čudne klobuke s Petelinjim perjem kakor italijanski bersaglierji. »To so moji lovci«, je dejal Nando. »jaz sem major prvega bataljona. Povišali so me za najino poroko.« To so torej bili Nandovi lovci. Ponos, ki ga je pri teh besedah pokazal, naju je opogumil in čutila sem se že bolj med svojimi. Dasi mi je bilo prve dni vse tako novo, se mi je zdela vojska že takoj spočetka nekako blizu, kar me je napolnjevalo z močnejšim zaupanjem. Med vojaki se nisem nikoli počutila tujo. Vedela sem, da bodo vselej stali ob moji strani. Ali je bila to neka slutnja tiste bodočnosti slavnih, a strašnih let, ki smo jih morali skupaj preživeti? Mogoče. Vlak je stal. Godba in vzklikanje, oboje sc je mešalo v silno bučanje. Najbolj glasni so bili vojaki. Kričali so iz vseh grl. Taki so bili tudi vse poznejše življenje, kjer koli sem se z njimi srečala. Celo v strašni zimi 1916-17, ko so v razcapanih uniformah, brez čevljev s cunjami okoli nog, izmučeni in sestradani z zadnjimi močmi korakali po snegu, celo tedaj, ko so bili samo še žalostne sence, revni ostanki naših hrabrih polkov, so mi klicali svoj pogumni »Hura!« iu njihov# trudne, od vojskovanja in umikov izmučene oči so bi uprte vame, v njih pa je gorelo zaupanje in spoštovanj • ki ga nobeno trpljenje ni moglo pregnati iz njihovih sr ' Prvi je izstopil Nando. Stric ga je na čelu najvišjih častnikov in dostojanstvenikov toplo Poz“r vil. Takoj nato je iztegnil roke proti meni, da miP_ maga izstopiti. Potem me je objel. Trepetal je; tudi je bil prevzet. Bil je velik dan, zmagoslaven dan, izpolnitve. Toda pomenil je obenem tudi trpko odl’ ved. Stric je poznal žrtev; tudi on je imel svoje san) • Dostojanstvenike so mi predstavili po njihovih po ložajih. Bili so vsi navzočni. Ministrski predsednik ua car Catargiu z vsemi ministri, župan glavnega nie ‘ Nicu Filipescu, rektor univerze, predsednika z'l0in',j, in senata, zastopniki pravosodja, vojske, cerkve, P cije... Gospodje so prišli večinoma s svojimi dam Že takrat sem opazila eleganco romunskih žensk. ^ Vojaška godba ni prenehala igrati, tekmovala vzkliki vojakov. Vsa postaja je bila poplavljena z j0 mi in valovi navdušenja so me potegnili s seboj, se mi je, da sem kakor žoga na razburkanem n Romunski sprejemi so bili tedaj zelo presreni, neurejeni, in tisti, ki so ga sprejemali, je mora ,.n0i paziti, da ga niso množice potegnile v svojo sre Nazadnje se je le posrečilo, da je mogel župan j| s kruhom in soljo. Ob tej priliki je tudi nekaj gP toda njegove besede so v vrvežu popolnoma . s0 da ni bilo mogoče razumeti niti ene same. Naz®“' ?a-sc pa prerile do mene tudi dame in me naravn . jj, sule s šopi cvetja, ki jih vseh nisem mogla st kajti bilo jih je preveč. j (Dalje slc*J 'V Maribor u. dn TI. 1938. »di.š tam vsak dan (izvzete niso navadno !,iti nedelje) viseti cele vrste raznega Perila — pogosto celo čez noč. Stresati Prali na dvorišče je torej strogo prepovedano in že radi človekoljubja nemogoče. Kaj pa skozi okna. čeprav je to oblastveno zabranjeno? Če stanuješ v tre-t'cm nadstropju, si nakoplješ skoraj krv- i.. sovraštvo vseh strank v drugem in prvem nadstropju, kajti nikjer ni zapisano, da morajo one vohati, kedaj bo zgornja stranka prašila, da bi zaprle okna, a še potem se mažejo šipe. Če pa stanuješ v spodnjih nadstropjih, pa ti zopet ne bo prav, če dobiš vsak dan pravo ploho smeti in prahu v svoje stanovanje. Predvsem pa hodijo po ulicah ljudje, ki nikakor niso dolžni zbirati na svojih glavah in obleki tujih smeti ali celo golazni. A nihče ne more zahtevati od nas, da radi vseh teh zaprek ne bi čistili stanovanja. Bilo bi torej želeti, da se tu nekako pomaga. Mislim, da je rešitev tega vprašanja predvsem v rokah hišnih gospodarjev. V hišnem redu, ki ga mora imeti vsaka hiša, naj bo natančno določeno, katere dneve in ob katerih dnevnih urah je dvorišče na razpolago za sušenje perila, oziroma, kedaj je na razpolago za iztepanje prahu. Razen tega naj bo določen tudi vrstni red strank, da ne bo medsebojnih prepirov in nepotrebnega zamujanja glede časa. Iztepanje prahu skozi okna na ulico je v vsakem pogledu nehigiensko in ga je treba povsem zabraniti. • mm Neaujte se zvečer, če hočete biti fene Zelo zgrešeno je mišljenje onih, ki Dislijo. da so s tem, če so kupile toaletno Dilo. pasto za zobe in kremo za lice, izvršile že vse pogoje za dosego svoje lepote in čistote. Ni samo važno, kakšna sredstva uporabljamo za negovanje svo-^Ka telesa, predvsem lica, temveč zelo važno je. kako jih uporabljamo. V prvi Vrsti je važno, da stalno negujemo svoje telo, ker le potem lahko pripišemo •sredstvom, ki jih uporabljamo, kakšno korist. Po enkratni uporabi ne smemo Pričakovati nikakšnih čudežev. Dnevno Vzdrževanje telesne snage lahko rodi večje uspehe, kakor pa če samo tu in lam uporabljamo vsamogoča kozmetična sredstva. Vse. karkoli počnemo v dosego svoje ^POte in čistote, moramo opraviti zve-^pr. To je prvi in glavni pogoj za uspeh. ves prah. ki se nabere tekom dneva na telesu, ter puder in šminko moramo zvečer umiti s sebe. jutranje umivanje ima "amen le osvežiti telo. Luknjice v koži "ai bodo čez noč čiste, da lahko koža d'ha. Tudi zobe je treba umivati zvečer, 1,3 nam razkrajajoči se ostanki hrane čez !luv ne tlačno zobovja. Puder in šminko ,c Pred umivanjem najbolje odstraniti z 'azelino ali pa z losionom, t. j. vodico za umivanje lica. Nato lice izmijemo s ^ zgodovini bo poiasnieno Miško Kranjec. Ugodilo se je novo izdajstvo nad sionskim narodom. O tem smo si danes S|’ Pa jasnem. Resnica pa, in to žalostna ^esnica je, da ne vemo, kdo je napravil lzdajstvo. Oni pravijo, da smo ga ml, 111 Pa trdimo, da so ga oni, in tako se s Cllli osebnimi zaimki lahko žogamo dol-'a leta. ne da bi mogli stvar vsaj malo °)asniti. Izdajstvo je tu; vsi ga vohamo , zraku. kakor včasih vohamo požar, kt ■p enkrat samo še tli, pa ne moremo do-Pn.ati. kje tli. Z izdajstvom je kakor s 'lv° Prisego pred sodiščem: prideta lešnika in prisežeta. oba prisežeta in °eeta biti nedolžna, ko je stvar vendar kr-na* jasno Jc- da ie cden od obel' p0 ■vetr prisegel. Bog. ki na križu viseč J 7 sodnikom sklanja glavo, pa molči in .°Le Povedati, kdo prisega po krivem. ba t ,Soclnik molči in prepusti vso stvar ko se bo eden ali drugi kako j;. Cehih je bilo takisto. Koliko hrupa Se 'lo zaradi izdajstva! Razgncvili smo Po Vf vrs*'> danes pa je vendar zna- k (t. ' sami niso bili tako nedolžni, Pa j/-. b|!o Pričakovati. Na Kitajskem bjjs e 'zdajstvo tako rekoč narodna stvar. drž-, Pa IZVZ(Ai »liti drugi kraji, niti druge A«ve. i • dob-'0- skupine, kulturni krožki iu po- toplo, pozneje pa izplahnemo s hladno vodo. Šele tako očiščeno kožo lahko namažemo z nočnimi kremami. Spanje z napudranim in našminkanim licem je za Vežo naravnost pogubno. Če vse navedeno opravite zvečer, se zjutraj v par trenutkih osvežite in že ste lahko pri zajtrku in na poti v službo. .vMoasvfcu-tnau r Tri mične toalete ameriške filmske igralke Joane Crawfordove Žena nikoli ne sme pozabiti, da ne sme kazati ljubosumnosti, čeprav trpi. S tem vzbudi samo moževo trmo. da ne sme reči o ženski, ki se zdi možu prikupna, da je grda ali celo maloprid- na, da mož ne sme vedeti, da ga ona bolj ljubi nego on njo, da moški ne mara solz, da mora ostati mlada, lepa in privlačna ter se radi tega negovati. da bi se morala naučiti spoštovati možev poklic, da mora možu premnogokrat odpustiti, če jo užali, da gre ljubezen res skozi želodec. na kar postavi takoj na mizo. Ali pa daj rezine posebej in juho posebej. Gobnl ragu. Praži v treh žlicah olja krožnik oparjenih iu ožetih gob z žlico drobno zrezane čebule in zelenega peteršilja. Ko gobe vso mokroto popijejo, jih potresi z žlico moke, prideni četrt litra posebej kuhanega graha in dva debela, na kocke zrezana kuhana krompirja z vodo vred, prideni ščep popra, osoli in ko vse skupaj nekaj minut vre, priilj dve žlici vina ali pol žlice kisa. Postavi kot samostojno jed s kruhom, polento ali makaroni na mizo. Zelo tečna .n okusna jed. ROBERT MONTGOMERY filmski igralec MGM Kuhina Rezine paprike. Prereži veliko papriko čez polovico, odstrani seme in jo položi v kozo, ki si v njej razgrela žličico masti j ali olja. da se prav malo popeče in zmeli- j ča. Pečeno papriko zloži na krožnik in jo nadevaj po vrhu z zmešanim jajcem, potresi po vrhu nekoliko drobno zrezanega ze’enega peteršilja ali drobnjaka in postavi kot samostojno jed na mizo. Žeinelfne rezine za v juho. Odreži dan starim žemljam skorjo in jih razreži na prst debele rezine. Vsako rezino pomoči v raztopljeno surovo maslo in potresi z nastrganim bohinjskim sirom, zloži rezine na pekačo in postavi v pečico, da nekoliko zarumene. Nato jih zreži na majhne rezine in stresi v čisto govejo juho, ilruž, llb' posamezniki, stranke, po-dobiV^o s'u,Pinc. kulturni krožki in po-stvH°V s -'e sicer. da se pozneje, ko .ie /c Pozabljena, ali ko vsaj več ne boli, najdejo nekaki razlogi za to izdajstvo in se izdajstvo pcrtem označi kot zaslepljenost ali kaj podobnega, narod pa gre svojo pot naprej in si išče prostora na soncu; toda izdajstvo ostane — izdajstvo. Žalostno pri stvari jp samo to, da ni nikjer na svetu nikogar, ki bi izdajalce poklical na odgovor. Nasprotno, izdajalci si, kakor pravimo, strateško zavarujejo hrbet in v miru prežive ostanek svojega življenja. Znani so nam celo odlični primeri, kako so izdajalci — in to na žalost v večini primerov — prav lepo živeli do konca svojega življenja, ne da bi jim kdaj kdo kaj očital, ali da bi jih poklical na odgovor. Tako lahko upamo, da se bo zgodilo tudi tokrat. Je način, kako je mogoče priti izdajstvu do živega, ta način pa je tako klavern, da ni mogoče kaj drugega, kakor posmehniti se ob ujem. To je zgodovina. Zgodovinarji posedajo po muzejih, po knjižnicah. brskajo za ostanki, in naposled, če so količkaj zvesti resnici, odkrijejo pravo lice vsake stvari. Vendar pa ima zgodovina eno veliko napako; res, da bi lahko rekli, da jc to skoraj edina napaka njena, toda jc tako velika, da odtehta vse drugo; prepozna je. Preden zgodovinarji doženejo resnico, izdajalec v miru in brezskrbno, celo čaščen in priznan preživi ostanek svojega življenja; že ga pompozno pokopljejo, in že zgnijejo pod veličastnim spomenikom njegove kosti, ko zgodovinarji doženejo: bil je izdajalec. Ce hodijo mrtvi, kakor trdijo pravljice in ustna izročila, v temnih nočeh posedat na zglavje svojega groba, odkoder zrejo po svetu, tedaj se morajo nasmehniti marljivim zgodovinarjem, kakor se posmehne zajec psu, ko ga njegove noge ponesejo v varno razdaljo pred zasledovalcem. Tako se lahko posmehnejo vsi izdajalci in tako se bomo posmehnili mi, |če smo res bili izdajalci! Tako je z zgodovino! Zato pa zgodovinarji lahko v miru delajo in jim tisti, ki so izdajali, nikdar ne stopijo na prste, čeprav so mogočni: prevelika razdalja jc med njimi, zgodovinarji grešnikov ne bodo nikdar dohiteli! Živimo v devet sto trideset osmem letu, ki je prineslo svetu marsikaj novega, in ko je v ozadju povečini zgolj izdajstvo; o tem so si že skoraj otroci na jasnem. Zgodovinarji pa so komaj prišli do svetovne vojne, in še tisto ni izčiščeno. Nedvomno jim bo dala svetovna vojna člela za celo stoletje, tako da lahko rečemo: leto. v katerem živimo, pride na vrsto nemara šele za poldrugo stoletje. Saj se zgodovinarjem nikamor ne mudi. Krivci svetovne vojne pa, kolikor jih je še ostalo, lahko v miru uživajo, kar so nagrabili; celo čislani so. Imamo nekaj dobrih domačih zgodovinarjev. Saj je znano, kako natančno ie raziskal Milko Kos naselbine starih Slovencev. Medtem pa, ko on govori še^ o Toblaškem polju, o Furlaniji, o okolici Dunaja in Gradca ter o Panoniji okrog Blatnega jezera, človek že skoraj dvomi, ali še živi kakšen Slovenec na Izviru Save; in ko se bo zgodovina približala današnjim dnem, bo vprašanje, če bo še živel kak Slovenec, k,i bi jo lahko bral. Praktični nasveti Praznih zacinjenih posod nikoli ne puščaj na vročem štedilniku. Kositer ali cin se namreč hitro raztopi. Zato tudi ne uporabljaj takih posod za razbeljeni:’ masti. Mast razbeljaj v navadni železni ponvi. Lesene kuhinjske deske postanejo sčasoma motne, temne. Ako jih od časa do časa odrgneš z vodnim prekisom (super-oksidom), so zopet svetlobele. Novo pološčeno (emajlirano) posodo pred prvo uporabo napolni z vodo, vrzi vanjo na dva litra vode 5 dkg soli in dodaj prav toliko kisa. Ta tekočina naj vre v posodi eno uro; glazura se na ta način dalje časa ohrani. Jajca ostanejo dalje časa sveža, ako Ijih odrgneš s kožo od slanine. Takisto je z Melikom, prav tako z drugimi zgodovinarji. Silvo Kranjec je sicer preskočil svetovno vojno in napisal nekoč drobno knjižico: »Kako smo se zedinili«, vmes pa je že mnogo let, vmes je dvajset let življenja in o tej dobi ni Silvo Kranjec nikjer napisa! nikakšne drobne zgodovine: »Kako smo živeli«, ali »Kako živimo«. Videz pa je, da zgodovinarji ne morejo delati, ako ne začnejo od ustvarjenja sveta. Potem je seveda težko priti do poslednjega leta, do leta, v katerem živimo. In vendar — ali ne bi bilo zanimivo pogledati sedanjosti v obraz, povedati resnico ne glede na to, kako je bilo v začetku sveta, ne glede celo na to, kako te bilo med svetovno vojno. Imamo šc nekaj zgodovinarjev, toda se na žalost ukvarjajo kakor na primer Šarabon s svetovno zgodovino, z Afriko, Avstralijo, samo s Slovenijo ne. In če se že, kakor sem zgoraj omenil ukvarjajo tudi s Slovenijo, se ukvarjajo s tisto nekdanjo, veliko ali žalostno, ki jc danes ni več, to današnjo, klavrno, vendar dovolj lepo in tudi zanimivo, pa prepuščajo bodočnosti, zanamcem, spravljajo jo v arhive, da listi porumene, kakor bi potem bilo na njih več resnice. In če bi jih povprašal: Dobro, lepo ste opravili svoj posel za pretekle dni, kako pa je danes?, tedaj bi mi najbrže odgovorili, kakor mi je včasih odgovoril moj profesor zgodovine: »Me ne zanima.« Rahlo bi se zamislili, podprli z levico obraz, se okrenili in dejali: »To ni važno«, in že bi posegli v preteklost! Gospodarstvo Komu služi avtarkija? PROTISLOVJA V AVTARKIJI — AVTARKIJA JE VELIKA OBREMENITEV ZA NAROD — SISTEM NADOMESTNIH Nihče ne dvomi, da ima teritorialna ekspanzivnost totalitarnih držav svoje globlje vzroke v gospodarstvu. V krajšem članku pa seveda ne moremo proučiti tako obširne snovi, kot je gospodarstvo Italije in Nemčije. Vendar pa lahko že na prav zanimiv način osvetlimo politiko omenjenih držav, če v glavnem pregledamo bistvena načela fašističnega gospodarstva v povezanosti z zunanjo politiko. Geslo, krilatica italijanske in nemške gospodarske politike je: avtarkija! Znani francoski ekonom Romier je definiral pojm avtarkije nekako takole: Avtarkija je način gospodarstva, ki omogoča drža- vi popolno gospodarsko neodvisnost od tujine, ali bolje rečeno: po katerem misli država doseči tako neodvisnost. Je to gospodarstvo, kjer država vse sama proizvaja in tudi konzumira. Treba je samo na kratko premisliti, kako ustrezata Italija in Nemčija tem pogojem, pa že vidimo: tu mora tičati nekje kak bluf. Za avtarkijo so obenem z industrijo potrebne tudi surovine. Potrebne so vse za industrije važne rude, potrebne so vse rastline in živali za živež in industrijo. Ne italijanska, ne nemška zemlja tega ne premoreta. Kaj je torej pravi namen avtarkije? Lahko gledamo to stvar z zelo različnih stališč. Znano je, da imajo v Avstraliji ovce in volno. Te ovce ali ta volna bi stale Italijo manj, kot kazein za izdelovanje umetne volne — lanitala. Kazein potrebujejo namreč tudi Nemci za podobno izdelovanje umetne volne, Francozi pa za izdelovanje kleja. Kazein je zato razmeroma drag. V Italiji pa ni dovolj krav za kazein ~ ko še z mlekom težko izhajajo. Podobno je tudi z vsemi drugimi sintetičnimi nadomestki. Čemu torej? Za izdelovanje teh sintetičnih nadomestkov je treba novih tovarn — nova možnost za dobičkanosni place-ment nakopičenega kapitala. Taka avtarkija starte narod več, kot svobodno gospodarstvo. Za isti produkt, oziroma za njegov po kakovosti mnogo PROIZVODOV JE NERENTABILEN slabši nadomestek, je treba več dela, več denarja. Ta slabši in dražji nadomestek pa ščitijo carina, prepoved uvoza tujih naravnih produktov in druge podobne državne naredbe. Treba je kupiti nadomestek, ker v državi ni drugega. Ta »avtarkija« pa ne služi samo kot sredstvo za dobičkanosno investiranje kapitala. Z njeno pomočjo je Schacht tudi odpravil brezposelnost. Saj je treba za avtarkijo novih tovarn — torej tudi novih delavcev. V kolikor pa se s takimi, le deloma posrečenimi poizkusi res doseže neka delna gospodarska neodvisnost, ali vsaj le bolj indirektna odvisnost, je to predvsem vojaškega pomena. »Avtarkične« države (tiste, ki stremijo po avtarkiji), stremijo predvsem po čimbolj neodvisni vojni industriji. Torej služi »avtarkija« militaristični zunanji politiki. Tu pa se pojavi protislovje. Ce se industrija naveže na tako sintetično produkcijo, ki zaposli del brezposelnih, ko je njih število že prenevarno visoko — potem ima vojska toliko manj mož, ko pride do mobilizacije. Ali pa začne industriji (ki je v vojni prav tako važna) primanjkovati delavcev. Jasno je torej že, da je za pravo avtarkijo treba dovolj različnih zemelj, da ima država vse surovine v zadostni meri. Razumljiva je s tega zrelišča tudi pohlepnost po novih zemljah. V tem pogledu služi torei militaristična zunanja politika avtarkiji. Poljedelistvo v Franciji Statistika je pokazala, da se je od leta 1892. do 1929. število kmetij v Franciji zmanjšalo za 30%. Leta 1892. je bilo 5,702.752 kmetij, leta 1929 pa samo 3,966.430. V desetih letih od 1921 do 1931 je okoli 1,313.000 kmetov zapustilo svojo zemljo in se preselilo v mesta. Istočasno se vedno bolj povečuje površina neobdelane zemlje. Dočim je pred vojno bilo v Franciji 3,790.745 ha neobdelane zemlje, kaže statistika iz leta 1932, da je te zemlje že 5,384.010 ha. Vsekakor je več vzrokov, ki silijo francoske kmete z rodne grude. Eden glavnih vzrokov je gotovo večji pridelek. V zadnjih 40 letih se je dvignil pridelek pšenice na enem hektaru od 9.4 na 50.8 kvintaiov. Približno enako številke so tudi pri,drugih poljedelskih proizvodih. V zadnjih 11 letih se je proizvodnja vina v Alžiru podvojila. Ce pomislimo, da je konzum kruha v zadnjih letih v Franciji padel, potem ni čudno, da ni več potrebno sejati toliko pšenice kakor nekdaj. Zato Francija nekaj let ni vedela kam s toliko pšenice. Pšenico so zato denaturirali, krmili z njo živino in jo pod ceno prodajali v tujino. Zato je danes v Franciji treba ne samo manj zemlje, nego tudi manj delovnih moči. V enakem razmerju je padla delskih in gospodarskih naprav v Parizu so pokazali celo aparate za avtomatsko napajanje govedi. Statistika kaže, da popolnoma male kmetije izpod 1 ha z neverjetno naglico izginjajo. Leta 1892 je bilo takih kmetij še 2,235.405, a leta 1920 samo še 1,014.731, torej niti polovica. Padlo je tudi število kmetij z 1 do 10 ha zemlje, toda povečalo se je število kmetij z 10 do 100 ha površine v istem času od 816.509 na 1,055.364. Statistike podeželskih dninarjev med leti 1921 do 1931 kažejo, da se je v prvem desetletju po vojni število kmetij brez najemnikov in dninarjev stalno večalo, istočasno pa je padalo število gospodarstev z manj ko 20 delavci, a večalo se je število kmetij z več ko 20 delavci. Vse statistike in ankete kažejo, da se francosko kmečko gospodarstvo razvija v dveh pravcih. Na eni strani se ustvarjajo kmetije z 10 do 20 ha zemlje z domačimi delovnimi močmi. na drugi strani pa poljedelska podjetja na industrijski podlagi z desetinami in stotinami delavcev. Izvoz sadja Polagoma se sadna trgovina zlasti za boljše blago, popravlja. Vsekakor je ugotoviti, da se je izvoz v primeri z lanskim potreba po delovnih močeh tudi v vseh j letom znatno izboljšal, pri cenah pa tega drugih poslih. Na zadnji razstavi polje- ni mogoče trditi. V oktobru smo izvozili 2337 vagonov sadja, v vrednost'; nad 4 milijonov din. V celoti smo v prvih ' mesecih letošnjega leta izvozili sadja 7-a 67 milijonov din, kar pomeni nasproti lanskemu letu v vrednosti porast za 1 milijonov. _ g Sejmi 7. novembra: Št. Jernej, višnja gora, Kranj, Murska Sobota. Novo mesto, Pilštanj, Braslovče. Borzna poročala DEVIZE. Ljubljana. Amsterdam 2391.3? —2405.95. Berlin 1758.03 1771.91. Bruselj 742.70—747.76, Curih 996.45-! 003---London 208.70—210.76, New York 4361— 4397.32, Pariz 116.62 118.06. Praga 150.64—151.74, Trst 230.19—233.27. EFEKTI. Zagreb. Drž. papirji;vojna škoda 476.50, 4% agrarji 59—60, begi. obv. 90—91, 6% dalm. agrarji 89..1 —90.50, 7% stab. pos. 98.25—98.50. Del* nice: Narodna banka 7350 d., PAB -- d., Trbovlje 200 bi. Jadranska 350 d. Križanka št. 6 12 3 4 5 6 7 3 U Ul IV V VI VII VIII IX X XI l i H K H ! 1 m -S l— m 8 n 1 i Besede pomenijo: V o d o r a v n o : I. del rastline; II. spe* voigra; mera; III. lesena vrata; turški dostojanstvenik; IV. glasbilo; V. bog sonca; VI. maščoba; VII. vinogradnik; VIJ" del živega bitja; čutilo; IX. puščaviii*’ X. sorodnica; XI. star pozdrav; prvina-XII. število; žensko ime. Navpično: 1. vrsta petja; 2. zidat' ski material; zaimek* 3. rastlinska dlaka* moško ime; 4. državna lastnina; žeiisk® ime; 5. predlog; naziv; romanski veznik' 6. nauk o spoznavanju telesa; 7. japprt^K*5 mesto; zaimek; 8. predplačilo; vrsta bel; pritrdilnica. VrVnr Ut Ciiutluiii Radivoj Rehar. To je bilo takrat, ko so se godile v črni Afriki še nemogoče nemogočnosti in v čudni državi Tributiciji, na katere skrajnem koncu sta izmenoma vladala nad revnim plemenom Šlovekov poglavarja Mombasa in Čimbu, med katerima so se Mii neskončni boji zaradi svete dogme o samobitnosti ali nesamobitnosti človeškega plemena. Bilo je namreč tako, da je v sredini Tributicije vladal istočasno samobitni poglavar Mačamba, ki je pošiljal samobitnemu človeškemu poglavarju Mombasi vsako leto šest sodov ricinovega olja, da so on in njegovi pristaši z večjim tekom cvrli in žrli pristaše nesamo-bitnega poglavarja Čimbuja, Mombasa pa ie vračal Mačambi v zameno šest sodov masti, ki se je natekla ob cvrtju nesamo-bitnežev. Na skrajnem jugu Tributicije je pa vladal nesamobitni poglavar Stočamba, ki je pošilja! prav tako šest sodov ricinovega oija na leto nesamobitnemu človeškemu poglavarju Cimbuju in dobival od njega v zameno šest sodov masti, ki se je natekla ob cvrtju samobitnežev. Človeško pleme je preživljalo zaradi tega boja med samobitnimi in nesarno-bitnimi hude čase, in ob vsakem večjem samobitnem ali nesamobitnem prazniku so romali na ražnje številni njegovi sinovi. Teh praznikov pa je bilo veliko, ker je bil tudi tek zaradi ricinovega olja precejšen. Vendar bi bik) ostalo še vse v mejah normalnega teka, ako se ne bi bilo zgodilo, da je postal nesamobitni Stočamba oblasttiejši kakor samobitni Mačamba in je zato izdatneje zalagal nesa-inobitnega človeškega poglavarja čimbuja z ricinovim oljem. Zato si je samobitni poglavar Mombasa potrosil pepela po zlavi. legel na svoj samobitni trebuh in tri dni in tri noči premišljeval, kaj bi in kako bi, da bi zmanjaš tek nesainobit-nega poglavarja čimbuja in s tem število na ražnju spečenih svojih samobitnih pristašev. Ko pa je napočilo rosno jutro četrtega dne, se je Mombasa dvignil od stražnega ognja, vzel v roko popotno palico, pot pod noge in jo mahnil per pe-des apostolorum naravnost k mogočnemu nesamobitnemu poglavarju Stočambi na jug dežele Tributicije. Našel ga je prav pri malici, ko si je mazal na kruh mast ocvrtega najbližjega Mombasovega sorodnika. Zato je počakal, da se je Stočam ba obliznil nato pa spregovoril: »O prevzvišeni, edinskoplemenski, veliki in mogočni Stočamba! Jaz, revni in ničvredni, doslej samobitni človeški poglavar Mombasa klečim pred teboj s povzdignjenima rokama in te rotim, da uslišiš moj revni in zavrženi glas! Izvedel sem, da pošiljaš Cimbuju več sodov ricinovega olja, kakor si mu jih svoje dni in požre sedaj vsak dan več mojih pristašev. Ako se bo to tako nadaljevalo, bo kmalu ob polovico našega podplemena. Zato ti slovesno obljubljam, da se odrekam za zdaj in za vekomaj svoji dosedanji krivi veri o samobitnosti človeškega plemena. Razglašam H, da mi nismo pleme, ampak samo podpleme in da si ti najvišji naš edinskoplemenski poglavar in jaz le tvoj najvdanejši sluga. Zato pa ne* haj pošiljati Cimbuju ricinovo olje in pošlji ga meni dvanajst sodov na leto. V zameno ti bom poslal dvanajst sodov masti, ki se bo natekla ob cvrtju Čimbu-jevih pristašev. In rečem ti, da je njihova mast vse bolj okusna, kakor naša, in da se boš po njej še trikrat bolj obliznil, kakor si se po naši.« Stočamba se jc šc enkrat obliznil, si obrisal prste ob lase, dejal »Ham« in se zamislil. Potem jc pa spregovoril: »Praviš, da bi priznal nesamobitnost človeškega plemena in mi pošiljal po dvanajst sodov masti, ki bi sc natekla ob cvrtju Chnbujevth pristašev? Prlsezi !<■ Mombasa je dvignil kosmato desnico in dejal: »Amen!« In pogodba je bila sklenjena ... Od tistihmal se je položaj v deželi Šlovekov hudo spremenil v Mombasino korist in v Čimbujevo škodo, čeprav ta dolgo ni vedel zakaj, kajti zviti Mombasa svojim pristašem ni priznal, da se je pred Stočambo slovesno odrekel svoji stari veri o šloveški samobitnosti, ker je pred njimi še dalje oznanjal stari nauk očetov in dedov. Pa jo je zviti Čimbu le izvoval, se potresel s pepelom po glavi, legel na svoj nesamobitni trebuh intri dni in tri noči premišljeval, kaj bi in kako bi, da bi zmanjšal tek samobitno-nesamo-bitnega Mombase in s tem število svojih na ražnju spečenih nesamobitnih pristašev. Ko pa je napočilo rosno jutro četrtega dne, se je Čimbu dvignil od stražnega ognja, vzel v roko popotno palco, pot pod noge in jo mahnil per pedes apostolorum naravnost k mogočnemu poglavarju Mačambi v sredino dežele Tributicije. Našel ga je prav pri malici, ko si je mazal na kruh zadnjo mast, ki mu je bila še ostala od nezvestega bivšega dobavitelja, bivšega samobitnega in sedaj samobitno-ne-samobitnega poglavarja Mombase. Citnbu je zato počakal, da sc je Mačamba obliznil. si obrisal prste ob lase in nato spregovoril: »O prevzvišeni, samobitni, veliki in mogočni Mačamba! Jaz revni in ničvredni, doslej nesamobitni človeški poglavat Čimbu klečim pred teboj in ti pravim, da te je Mombasa izdal in sklenil zvezo z nesamobitnim, edinskoplemenskim Stočambo. Zato mu zaman pošiljaš ricinovo olje in zaman čakaš na našo mast. Njegov tek pa strašansko raste, in ako bo ostalo kakor je, nas bo z menoj vred vse nesamobitneže požrl še preden bo petelin trikrat zapel. Zato ti slovesno obljubljam, da se odrekam za zdaj in za vekomaj svoji dosedanji krivi veri o nesamobitnosti človeškega plemena. Razglašam ti, da mi nismo podpleme, ampak pravo pravcato in popolno pleme in da si tl,, mobitni gospod, edini najvišji poglavar ' trobitni Tributiciji in jaz le tvoj najvda* nejši sluga. Zato pa nehaj pošiljati basi ricinovo olje m pošiljaj ga rajši niei • dvanajst sodov na leto in jaz ti boni P°' šiljal dvanajst sodov masti, ki se bo n?' tekla ob cvrtju samobitno-nesaniobiti" [ pristašev Mombase. In rečem ti, da ^ njihova mast vse bolj okusna, kakor >'3 ša, in da se boš po njej še trikrat bo obliznil, kakor si sc po naši.« Mačamba se je še enkrat obliznil- de' jal »Prekleti hudič!« in se zamislil. • ^ tem je pa zamišljeno spregovoril: »Pr ( viš, da bi priznal samobitnost človeške^ plemena in mi pošiljal po dvanajst s0“0 masti, ki bi sc natekla ob cvrtju Monu>' sovih pristašev? Prisczi!« Čimbu jc dvignil mršavo desnico in de jal: »Prisegam ti, Mačamba, pri večni značajnosti in nesebičnosti, da bo storil tako!« Potem je mogočni Mačamba ,vsta! dejal: »Amen!« In pogodba jc bila sKu njena... Preden je pa Čimbu odšel, .ie še dda* »To, kar sem ti prisegel, ostane me ma. Kakor ni Mombasa povedal svoj' • da je sedaj samobitni liesamobitncz. tudi jaz svojim ne bom zaupal, da s . sedaj nesamobitni samobitnež.« I() se je še poklonil in ritenski odšel. V Šlovekiji pa sc zaradi lega cvrt;J* ,!£ ražnju ni nehalo, ampak ccio P°mn0lit. samo da jc poslej samobitne nesamio neže podpiral nesamobitni Stočaniba, samobitne samobitneže pa samobitni čatnba, in samobitni so bili ncsanio ^ in nesamobitni samobitni, doklci > < tretjem mlaju bilo ne prvih ne druK1” ker so se zaradi povečanega teka ^ druge ocvrli in požrli in je bilo s spora za vekomaj konec. Zaradi POP ^ sti pa je nazadnje Mombasa požrl se bilja in čimbu Mombaso... I so diska Podpreg tednika finančne kon-trole sta hotela spraviti ob službo Mirovi iz Studenc so stari znanci na okrožnem sodišču. Pred še ne dobrimi tremi meseci so sedeli na zatožni klo-P' trije Miri: Feliks, njegova žena Barbara in sestra Frančiška. Feliks in Frančiška sta bila takrat obsojena zaradi tatvin po Kresnici, Podgradu in Zg. Voličini. dočim je bilo postopanje proti Barbari izločeno. Tokrat pa je prva obtoženka Barba-r a, drugi njen mož Feliks. Enkrat maja letos je napisala Barbara ovadbo, ki jo je potlej mož odnesel na pošto. V pismu je javljala finančnemu ministrstvu, kako bi naj bilo z nekim podpregled-nikom finančne kontrole v Studencih. Podpreglednik baje dopušča tihotapljenje vžigalnikov in saharina, se da podkupiti za pol litra vina, se nadalje Peča z drugimi ženskami ter pri tem zanemarja svojo ženo in svoje tri otroke. Tudi njo — Barbaro — je baje hotel enkrat »prisiliti« itd. itd. Na kratko: preglednik je nereden v svoji službi ter počenja kazniva dejanja. Obtožba je bila vsekakor huda. Lahko bi se zgodilo, da bi bil uradnik odpuščen 'z službe. Barbara in Feliks sta bila zaslišana pri finančni kontroli, kjer sta yztrajala pri obdolžitvi, kar sta navajala, jn da podpreglednik ni vreden denarja, ki ga dobiva od države. Tudi pri pre-■skavi, ki jo je odredilo ministrstvo, sta Vztrajala na obdolžitvi Preokret pa se je zgodil pri zaslišanju na sodišču, kjer je Barbara izpovedala, je napisala ovadbo iz maščevanja, ker le bil njen mož Feliks mesec dni popreje obsojen na 7 dni zapora, ker je udaril enega uradnikovih otrok. Tudi mož je vedel za vsebino pisma. Feliks je bil obsojen na 1 mesec dni, Barbara pa na 4 mesece strogega zapora. Ah' je Rober odnesel manufakturistu p»šu 5 metrov modnega blaga? Ključav-ničarski pomočnik Karel Rober je bil Prignan že tretjič v sodno dvorano iz Preiskovalnih zaporov. Osumljen je bil, da je ukradel 5 metrov modnega blaga. ^ kraja je tatvino zanikal, na sodišču pa j® ie pred preiskovlnim sodnikom priznal. ravi, da zato, da bi bilo pritegnjeno k ^slišanju še njegovo dekle in da bi jo lahko videl. Pri drugi razpravi je lahko videl to dekle. Vendar se pa sodišče še ni moglo prepričati o njegovi nekrivdi ter je poklicalo še druge priče. Sodišče je pri-tretji razpravi spoznalo Roberja za krivega, da je torej odnsel tisto blago, ter ga obsodilo na 4 mesece strogega zapora. Rober bo sdel samo še nekaj dni, ker je odsedel kazen že v preiskavi. Sokolstvo Sokolske zahteve v novi čsl. državi V Pragi se je vršilo zborovanje odbora ČOS, ki se ga je udeležilo 97 zastopnikov sokolskih žup in 37 članov predsedstva COS. Na začetku je starosta dr. St. Bukovski očrtal razvoj državnih dogodkov posebno z ozirom na sokolstvo. Namen tega zborovanja je bila določitev osnov nadaljnjega sokolskega dela v novem življenjskem položaju češkoslovaškega naroda. Sprejeta je bila izjava, v kateri poudarjajo predvsem, da mora sokolstvo tudi naprej ostati zvesto svojim dosedanjim idealom, v prvi vrsti demokraciji ter ohranjevanju in krepitvi močne zavesti v narodu. Nadalje zahteva Sokol odstranitev strankarske raz-kosanosti naroda, vendar se spajanje sil ne sme vršiti mehanično. Stranke naj ne služijo samo svojim interesom in naj se odpovedo nenasitnemu hlastanju za močjo, kajti s tem se doseže samo to, da je ljudstvo neenotno in da cvete korupcija. Zato naj pridejo na vodilna mesta namesto političnih ljudi predstavitelji znanstvenih, umetnostnih in kulturnih ustanov. Nravna vzgoja mladine naj ne bo več politično-strankarska. V javnem življenju zahtevamo večjo osebno odgovornost ter omejitev protekcionarstva. Naša nova država potrebuje sodelovanje vseh tvornih sil, trden delovni načrt in novih svežih sil, strokovno pripravljenih, poštenih in izobraženih. V organizacijskih vprašanjih je najaktualnejša nova razdelitev župnih področij. Poročilo o ustanovitvi samostojnega Slovaškega Sokola je vzel odbor na znanje ter imenoval poročevalca za Slovaškega in Podkarpatskoruskega Sokola. in dvajsetletnice zedinjenja bo priredilo sokolstvo kraljevine Jugoslavije več velikih proslav po vsej državi. Da bi letošnja proslavitev narodnega praznika bila čim bolj svečana, je Savez SKJ razposlal podrobna navodila vsem sokolskim društvom in vaškim sokolskim četam v državi. Po zasnovanem načrtu bodo imele sokolske proslave 1. dec. tri dele. Prvi del se bo v obliki svečane seje vršil po sokolskih društvih, drugi del bo obsegal popularne akademije za sokolsko deco, naraščaj in starše sokolske mladine, pod tretjim delom pa se zamišlja večerna prireditev svečanih akademij s tehničnim in prosvetnim programom. SOKOLSKA PROSLAVA 1. DECEMBRA IN 20-LETNICE OSVOBOJENJA. O priliki letošnjega prvega decembra 1. Sokol Maribor I. Martinovanje priredi naše društvo v soboto 12. t. m. v telovadnici kasarne Kralja Petra I., igra godba »Drava«. Vstopnina samo din 5. Čisti dobiček je namenjen za zgradbo prepotrebne telovadnice. Zdravo! Uprava. 1. Izredni občni zbor Sokola na Pragerskem se je vršil minule dni, na katerem so izvolili nov odbor in obravnavali zgraditev sokolskega doma v okviru Petrove petletke. Zanimivosti X Po živčnem pretresu je začela govoriti tuje jezike neka francoska kmetica, ki se je izgubila v gozdu. Zaradi prestanega strahu je izgubila spomin ter zapadla v popolno apatijo. To se je zgodilo pred petimi leti, ko je bila stara 14 let. Vse prizadevanje staršev in zdravnikov ni nič zaleglo. Letos pa se je njeno stanje začelo samo od sebe boljšati in začela je tudi zopet govoriti. Na veliko začudenje zdravnikov pa je spregovorila v visoki književni francoščini, medtem ko je poprej znala govoriti samo v dialektu. Še bolj so ostrmeli, ko je dekle začelo govoriti brezhibno nemščino in angleščino, čeprav je več ko gotovo, da ni nikoli prišla v stik z nemško in angleško govorečimi ljudmi. Zadnje dneve pa je začela govoriti tudi latinsko in rusko. Tega nenavadnega pojava strokovnjaki doslej še niso mogli pojasniti. X Lindbergh želi v samoto. Slavni letalec, ki je pred leti doživel slavo kakor malokateri človek, je zelo razočaran. Nedavno se je nekemu novinarju posrečilo, da je dobil od njega intervju, v katerem je Lindbergh dejal: »Želim, da svet pozabi moje ime in da me nihče več ne omenja. Hrepenim po miru.« — Zdaj se Lindbergh ukvarja s proučevanjem načrta za zračni .promet čez Atlantik, toda tako, da bo ta promet popolnoma varen in da življenje potnikov sploh ne bo v nevarnosti. Glavni problem tega prometa je v avion-skih bazah na Atlantiku samem, ki bi jih bilo treba izbrati na najvarnejših mestih. Lindbergh se je ves posvetil študiju tega vprašanja. Njegov življenjski cilj je, da to progo otvori in da zopet prvi poleti čez ocean. — Kako ste pa prišli sem? — V družbi dveh stražnikov. — Pijan? — Da, oba. — 100 dinarjev ali en teden zapora. — Hvala, vzamem rajši denar. PosSužite se vložkov za čevlie Temeljito in poceni negujete svoje noge s higienskimi SETA” vložki. 99 Kasno DIABETIČNI KRUH fca sladkorno bolne vsebuje zanesljivo 0.2% sladkorja in 18.5% škroba. Izdeluje mariborska pekarna Rakuša Karol, Koroška c. 24. 1347 VLOGO Okrajne posojilnice v Ormožu približno 15.000 din. prodam najbojšeniu ponudniku. Ponudbe na upravo pod »Sigurnost«.__________________ 3486 MLAJŠA VDOVA po državnem uslužbencu sprejme gospoda do 45 let ha stanovanje. Ponudbe na upravo pod »Skupno življenje«. 2540 Plašč Anton Ingolič. Matjaž Muha je bil uradnik, skrben in Vejsten uradnik. Bil je že precej v letih, nič ske yec ga ni moglo vznemiriti, ne ženin ne politika. Vsako jutro je odha- , ob isti uri v urad, točno opoldne šel , 0sit že deset let v isto gostilno, spil po 0s'lu brizganec, se vrnil v službo in stal do petih, nato zavil v kavarno, ostal m do večerje, po večerji prečital še en-rrat časnike in se odpravil spat. Bil je 2 en kakor ura in mnoge gospodinje so av>dalc gospo Ivanušo, pri kateri je sta-val. Gospa lavnuša je imela svojo hi- dale na spodnjem koncu mesta precej icc 0cj cest6i tako da je bilo v njeni hiši Preko mere tega. kar je gospod Mat- Muha cnil najbolj: to je božji mir. ^ lr' niir. to je bila njemu najlepša bese-■ >^ivel je sam zase. nihče se ni brigal tlJ in tudi njega niso brigali drugi ljudje. Zato le je bilo vsakomur umljivo, ko se ,n "e.nadoma preselil od gospe Ivanuše 'laiel sobo prav na drugem koncu na '.Tik vrta njegove gospodinje si ie 2ida^C Za^el nckdo hišico. Že med sobi bil sitei1 in godrnjav: njegova ttD fa. Pedala na novo hišo, a je po-za J; ,k<:r se ic tolažil, da bo prej ali slej ti| s spe^ blagodejen mir. Toda zmo-Vanil ‘,e’ k?mai jc bila hiša gotova, se je kj . Vselila stranka s sedmimi otroki, Pod n° ln°K'' kričati nikjer drugje kakot kater r°Vim okll0ir|. i« '■ velikim psom, jai v Sa najve5ji užitek je bil, da je lase ir,° ,10^ pr°t' njegovemu oknu. Tako ie "aposied moral izseliti: poiskal sl SuVedno s°bico v zgornjem delu mesta. SpOreki S° ncka,er' govorili, da sta se Pet ict a \ Wsn° Ivanušo. ki jc bila že tia deiu °Va; Poslednji so se opirali vo, da se je kmalu po Muhovein odhodu vdrugo omožila. Naj bo pa kakor koli, gospod Matjaž Muha je po dolgem času našel mir in je spet z velikim zadovoljstvom vršil svojo težko službo; Spet je stanoval precej izven mesta, lepa pot med njivami in travniki ga je vsak dan vodila precej dolgo na samem, šele tik pred mestom je prišel na široko cesto. Tam na ovinku je stala visoka hi-ša, v kateri so bile nameščene kar tri trgovine, gostilna in več delavnic. To niu sicer ni bilo po volji, ker je bil prehod zanj mnogo prenagel. A kaj je hotel? Vse drugo je bilo v redu; pa je skušal potf-peti. Ker se jc naposled popolnoma umiril in lepo vživel v novo okolico, si je iz veselja kupil na zimo nov plašč. Prej je sicer mislil, da bo hodil še eno leto v starem, pa iz veselja, da je spet našel božji mir, je starega odložil in lepega zimskega dne oblekel novega. Bil je napravljen po najnovejšem vzorcu in iz posebno dobrega blaga rjavkaste barve. Prve dni ga je novi plašč nekoliko vznemirjal, ker so ga znanci, ki ga navadno niti opazili niso, pogledovali in niu je tu in tam kateri rekel kako besedo. No, naposled jc tudi to minilo in Muhovo življenje je spet teklo kakor dobro navita in namazana ura. Vendar so se prekmalu pojavile motnje. Pred veliko hišo konec mirne poti je zadnje čase postajal čuden moški in ga vselej preniotril od nog do glave, ko je prišel mimo. Sprva se je thidil, da ga ne bi videl: govoril si je. kaj bi se zaradi tega neznanca vznemirjal! Toda nikoli ni mogel brez skrite nejevolje mimo. Moški pa je postajal od dne do dne ne-sramnejši. Cim je že od daleč zagledal, da prihaja, se je postavil prav na sredo ccste In čakal, da je prišel mimo. Opazoval ga je tako natančno, da je Muho kar zazeblo. Ko je bil mimo, se je nekoč le opogumil in se ozrl nazaj. Glej. spa- ka, neznanec je še vedno stal tam sredi ceste in gledal za njim. Stvar je postajala gospodu Matjažu Muhi od dne do dne bolj sitna. Saj zdaj ga ni več čakal samo ob jutrih, marveč vsakokrat, kadar je šel tam mimo. Komaj je od daleč zagledal visoko hišo, že je stopil iz trgovine skrivnostni možak in se zagledal vanj. Tako je prišel Muha ob svoje najdražje, ob svoj mir'. Jezilo ga je, da ga neznanec tako vztrajno opazuje in celo zasleduje, obenem pa ga je čedalje bolj grizla radovednost, čemu vse to? Povprašal je najprej svojo gospodinjo, kdo je tisti človek. Nič posebnega ni zvedel: nastavljene«: je v eni izmed treh trgovin, prišel je pred. tremi leti in nihče ne ve o njem nič slabega in tudi nič dobrega. Pa vendar, nekaj mora tičati za vsem tem, se je razburjal Matjaž Muha in vrtal po svojih možganih, če se je mogoče že kdaj srečal z neznancem. Pretresel je pičlo število svojih ljubezni, če bi si ga bil tam nakopal na glavo, brskal po spominu, ali ni z njim trčil pri strogem izvrševanju svoje službe, in obnavljal redke spore, ki jih jc imel z ljudmi. Toda nič! Ivana Povcznika, tako se je mož pisal, se ni in ni spomnil. Potem ga je obšlo kot razodetje: mogoče pa je Po veznik eden tistih, ki ne marajo žensk, in ... Povprašal se je o tem. a spet nič: Poveznik je 'imel dekle in se bosta še to zimo vzela. Torej kaj? Naposled jo je našel: ker je mož normalen, sicer ne bi mogel izvrševati svojega poklica, je popolnoma jasno, da ima slabe namene z njim. Gotovo ve, da v redu izvršujem svojo službo, pa ga je najbržc kdo nahujskal, naj mi vzame mir, da bi na ta način začel pešati v službi in bi me tako izpodrinil z mojega mesta. Toda ko se jc o tem informiral, so ga pomirili, češ, saj je človek na mestu in jc vladi zvest kakor nihče, pa ga ne bodo menda premestili ali cclo upokojili. Muha je bil čedalje bolj nemiren. Ali se hoče polastiti mojega denarja? Rabil ga bo, če se namerava oženiti in najbrž odpreti trgovino na svojo roko. To poslednje se je Muhi zdelo najverjetneje. To pa je bilo zanj najstrašnejše, kar bi sploh prišlo v poštev. Saj je živel tako skromno, da bi si čim več prihranil, si na starost kupil kje v zatišju hišico in V najpopolnejšem miru počakal smrti. Ta človek bi ga naj torej oropal tega, po čemer hrepeni že vse življenje? Ivan Poveznik pa se ni niti najmanj zmenil za Muhove domneve in za njegov mir, ki ga je izgubil; vztrajno je prihajal na cesto in ga opazoval. Matjaž Muha si je naposled kupil revolver in ga nosil nabitega vedno s seboj. Obenem si je našel drugo stanovanje, ki se pa ni moglo meriti z dotedanjim. A kaj je hotel? S težkim srcem je odpovedal stanovanje, šc s težjim srcem je gospodinja vzela njegovo odpoved na znanje. Bil je na koncu s svojimi živci. Ko je naslednji dan odhajal v službo, se je moral sam ozreti po Povezniku. Stal je pred trgovino in se mu tako ljubeznivo smehljal, kakor še nikoli. Bil je oblečen v plašč, ki ga je Muha prvi hip 'mel za svojega. Naglo se je ozrl po sebi, če ima res oblečenega svojega novega. Da, imel ga je! Poveznik ima torej prav takšnega! Tudi on se je ozrl po svojem plašču in takoj nato odšel. Muhi se je nekaj zasvetlikalo. Ko ga pa naslednji dan ni bilo in ga potem ni videl ves teden, se mu je razsvetlilo popolnoma: Poveznik si je kupil isto blago za plašč, kakor ga je imel Muha, pa je hotel videti, kako se prilega telesu! Odtlej je imel Muha spet svoj božji mir, ostal je seveda v svoji dotedanji sobici in živel tam v miru do vpokojitve. Darujte za azilni sklad Pri J MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V aullb oglatih slano vtiki beseda 80 tar: naimaniSa prlstolbloa za te oiilasc ic din 6.—. Dražbe, preklici, dopisovanja In ienltovanitkl oglasi, din 1.— do besedi. Najmanjši znesek za le oglase le din 10.— Debelo tiskane besede se računalo dvoino. Oglasni davek za enkratno objavo znata din 2.—. Znesek za male oglase se plačule takol pri naročilu, oziroma ca ic vposlati v pismu skupai z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun St. 11.409. Za vse pismene odgovore glede malib oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. Prodam poceni radi selitve RAZLIČNO OPRAVO. Razlagova 24-11. 2552 POCENI NA PRODAJ 2 pernici, 4 podglavniki, ženski plašč in trenčkot. Poizvedba v mlekarni. Trg svobode 1. 2546 JEDILNE IN SPALNE SOBE . IŠČEM DRUŽABNIKA. sperane, politirane. pleskane Želim tihega družabnika z ne-ter kuhinjske, najmodernejše i kaj kapitala za umetni mlin opreme po najnižjib cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48 JOS. T1CHY IN DRUG Konces. eiektrotebnnično do djetje, Maribor. Slovenska ul 16, tel 27—56. izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga do kon-'irečnih cenah 2500 DIN potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno. Pišite na »Anos«. Maribor. Orožnova. ______________91_____________ POSTELJNO PERJE v veliki izbiri od Din 8.— naprej v vsaki kvaliteti in ceni, kemično čiščeno. ravnokar dospelo pri »Luna«, Maribor, samo Glavni trg 24. __________1179_______________ RADIO-APARATI svetovnih znamk: Loewe, Minerva, Saba, Graetzor po najugodnejših pogojih pri Kleln-dienst & Posch. Maribor — Aleksandrova cesta 44. 1474 v industrijskem kraiu in taki okolici, ki je brez konkurence. Ponudbe pod »Umetni mlin« na upravo »Večernika«. 2495 GOSPOD se sprejme na hrano in stanovanje. Vprašati Cvetlična ulica 8. 2520 NA STANOVANJE IN HRANO sprejmem. Cena 370 din. Naslov v upravi. 2510 Sprejmem na STANOVANJE IN HRANO. Tezno, Ptujska cesta 39. 2611 V SOBOTO IN NEDELJO pojedina divjih zajcev in druga razna domača iedila. Pivo v sodčku in domače štajersko vino. Priporoča se Marica Karbeutz, Frankopanova ul 39. 2561 Danes, v soboto in nedeljo JETRNE LN KRVAVE KLOBASE lastnega izdelka. Vino izborno. Prešernova klet v Gosposki ulici. 2560 SONČNA SOBA s štedilnikom se takoj odda eni ali dvema poštenima osebama. Ogled po popoldnevih. Dušanova 9. Sobo išia LEPO SOBO 24881 snažuo, iščem takoj. Ugodna se proda VILA radi bolezni z dvema stano-vanjima, vrt, elektrika, vodovod, parketi, mrzla in topla voda ter z vsem komfortom, 10 min. od Glavnega kolodvora. Vprašati Tattenbachova ul. 26, priti., levo. 2585 ""antični salon črno politiran, bogato delo, na prodaj. Kompara. Aleksandrova cesta 48. 2584 Prodam popolnoma novo klavir-harmoniko. Naslov v upravi lista. 257'6 opremljena soba se odda s 15. nov. Maistrova | ul. 18-1, vrata 6. 2518 SOBICA s posebnim vhodom se odda, tudi z vso oskrbo. Wilden-j rainerjeva 11-1.________2519 Velika separirana SOBA se odda na dva gospoda s celo oskrbo ali brez. Aleksandrova 55, vrata 1. 2521 Pod »inženir« na upravo *Ve£er-nika«. Stanovanje Lepo opremljeno, sončno SOBO oddam takoj. Koseskega 37. 2525 tečem 1 ali 2-sobno STANOVANJE kopalnico s .1- ai l5- . brom v bližini parka ali 10 šičev drevored. Ponudbe upruavo pod »Bližina \ esn 2482 :—. DVOJE STANOVANJ: mala soba in kuhinja m velika soba, ki odgovarja ^ di za lokal, se takoi odda. Meljska OPREMLJENA SOBA m posebni vhod, se odda. Spla- 1 centrUi v bližini parka varska 3-1. oomj " " tin Satrau* lS40 POSTELJNE ODEJE posteljno perilo. pernice, zgjavnike. madrace. koce, posteljno perje. puh/ inleti najcenejše v specialni trgovini A. ŠTUHEC. - Stolna ulica 5. 1147 GRAFIČNO PODJETJE MARIBORSKA TISKARNA MARIBOR, KOPALIŠKA ULICA 6 D. D. TEL. 25-67, 25-68, 25-69 prospekti, Učinkoviti lepaki, ilusmram ceniki, časopisi, revije in knn-kataloai, etikete, luksuzni tisk v raznih tehnikah, eno- in vpč- izvedeno barvno STANOVANJE 4 ali 5 sob, kopalnice, sobei * služkinjo in verande, sonen * v centru, v bližini parka, • januarja za oddati. Naslov upravi lista.___ STANOVANJI j, i se oddata takoj. Vpraša« stavbena pisarna, Vrtna ui. J 2574 Si ut bo dobi^. SteMUtUstk* slovensko, nemško, hrvatsko, s srcdcjcSP • izobrazbo in vežletno bro prakso iprejt"®-1^ • Ponudbe pod „Sposobn® ^ na upravo lista. POZOR! Šivane odeje, ročno delo, z lepo vaio polnjene, od 68 din naprej. Klot-odeje. dobre kvalitete, nd 79 din naprej. Hubertus-plašče, impregnirane, prej 300 din. sedaj 239 din. Fianel, dobre kvalitete, 4.50 din, kakor tudi vsakovrstne štofe, volne, platna ter različno manufaktumo blago dobite najceneje le pri Mira Penič, Maribor, Ve-trinjska _ 9,______________2294 PRVOVRSTEN PREMOG. Trbovlje In Peklenica. drva, kolobarji, koks, oglje. Najnižje cene, Branko Mejovšek, Tattenbachova ul. 13. Podružnica Aleksandrova c. 23. 2313 DVA GOSPODA ali dve gospodični se sprejmeta na vso oskrbo. Tattenbachova 16-111. 2553 PLETILJE! Igle kakor tudi vse ostale rezervne dele za okrogle pletilne stroje dobite najceneje pri tvrdki »Mayo«, Gregorčičeva ul. 6. 2549 VEDNO V ZALOGI! Prvovrstni premog, trdi in mehki, stavbeni, rezati les, poljčanski pesek, apno in cement. Po najnižjih dnevnih cenah. C. Kraser. Studenci, 2426 Naznanjam, da sem otvorila NOVI BUFET, Meljska 63. Postregla bom z dobro kapljico, mrzlimi in toplimi jedili po nizki ceni. Se priporoča Skutnik Mara. 2459 VZAMEMO LJUDI na hrano in stanovanje. Studenci, Omulec. 2587 GOSPOD se sprejme na stanovanje in hrano. Aleksandrova c. 17, I. nadstropje, na dvorišču. 2583 STEZNIKI PO MERI, praktični, brez ribje kosti in gumija, najnovejši modrčki v veliki izbiri, gumijasti stezniki po vseh cenah pri »Luna«, Glavni trg 24. 2572 GOSTILNA »TRIGLAV« (Volier). Vsako soboto in nedeljo koncert. ___________2571 DANES V SOBOTO in jutri Jetrne klobaso, pečenice in divji zajec. Sladki vinski mošt, muškatni silvanec, burgundec in druga izbrana vina. čez ulico znaten -.popust. Restavracija A. Seni; ! ca. __________________ Prodam Prodam novo zidano HIŠO s kuhinjo, sobo in verando, zemlje 620 kvadr. metrov, cena 15.000 din. Poizve se Dobrava, krčma Košar. 2491 Radi selitve naprodaj HIŠA štev. 82 Spodnja Dobrava, soba, kuhinja, z velikim ograjenim vrtom, cena 14.000 din. 2547 NOVA HIŠA 6 let stara, na lepem kraju pri cesti, z dvema stanovanjema in dva velika vrta, cena 70.000 din. Pekre št, 2, občina Limbuš.___________ 2499 Lepa enodružinska zidana HIŠA z vsemi pritiklinami, velik vrt s sadnim drevjem posajen, klet, studenec, radi selitve zelo ugodno na prodaj. Dobrava št. 6, pri Teznem, na Ptujski cesti.__________ 2511 »EFKA« POHIŠTVO. Kdor si želi nabaviti novo pohištvo ali isto renovirati (modernizirati), nai si ogleda pred odločitvijo naročila tudi našo specialno, čez dvajsetletno sposobnost za šperano in furnirano pohištvo. Frančiškanska 12, Kopališka 11. 2602 LEPA KREDENCA moško in žensko kolo po din 400.— na prodaj. Naslov v upravi lista. 2570 KROMATIČNO HARMONIKO 3glasno, prodam. Hišnik, Kopališka 6.______________ 2567 Naprodaj je nekaj lepih PARCEL poleg Sokolskega doma v Stu dencih. Vprašati Praprotniko-va 8, Krčevina. 2566 LEPO OPREMLJENA SOBA s souporabo kopalnice v centru se odda stalnemu gospodu ali dami, event. tudi zakoncema brez otrok s 15. novembrom. Ogledati med 14. in 17. uro. Naslov v upravi. 2551 KROJAŠKEGA POMOČNIKA sprejme takoj Bratuša I kroiaštvo, Limbuš. IŠČEM SLUŽKINJO i katera zna kuhati m opr* Ijati vsa domača dela. vp ša se v Mariboru. MagdaW» 1 ska ul. 32.____________*<- , GOSPODIČNO j- ali dekle ki bi se učila s! v nja, sprejmem. Naslov I upravi.________________ AKVIZITERJE za domačo zavarovala*-" iščemo. Ugodna t>nl°z_% tudi za upokojence. Ponti“ na upravo pod šifro na eksistenca«. ___ Penzionist, bivši poštni “4°^ 2513 alo*c® ,nos‘ udb« •s‘!8 PRAZNA SOBA se odda gospodični v centru-Naslov v upravi. benec, vešč posla v t|PJ^.vlza. pod |v ekspeditu pošiljk. “V" «8- 2563 STAVBNO PODJETJE M. ŠTUHEC IN DRUG Maribor, Aleksandrova cesta 23, izdeluje načrte, proračune, hiše, vile in adaptacije nai ceneje. Stavbene parcele na razpolago. ___________2534 Jutri, v nedeljo MARTINOVA VESELICA v gostilni Mras, Studenci. — Vstop prost. 2524 POHIŠTVO od preproste do najfinejše izdelavo lahko dobite po zelo niakili cenah in ugodnih pia čilijih pogojjh v kvalitetni iz-delavi, ako si naročite isto pri priznanem in diplomiranem mizarskem mojstru Mat. Ra. kuša, 7.%. Polskava Dri Mariboru. Krasni moderni vzorci! 2555 OTROK deček, 2'A leta star. se da za svojega. Naslov v upravi. 2487 NAGRADO dam osebi, katera mi Priskrbi kakršno koli službo. Naslov v upravi. 2598 Posesa TRIGLAV ALEKSANDROVA C. 12. Telefon 25-34. izredna prilika: 1.200.000 trgovska hiša na zelo ugodnem mestu v centru. 1.800.000 stanovanjska m poslovna zgradba, vsestransko uporabljiva, zelo Prometna lega, center. Zamenjam 450.000 vredno novo hišo v Ljubljani, donosnost 10 odst., za odgovarjajočo stanovanjsko hišo v Mariboru. Vloitm do 300.000 v reprezentativno in rentabilno zgradbo na prometnem maslu. Pojasnila resnim Interesentom AVTOMATSKO TEHTNICO prodam. Naslov v upravi. 2500 Ugoden nakup STAVBENIH PARCEL tudi na obroke, blizu Tekste, Tezno. Jauk, Limbuš 14. 2512 Dobro ohranjeno trivrstno HARMONIKO poceni proda Štampar, Ruška cesta 3, Maribor. 2517 RADIO 5-cevni, najnovejše tipe »Philips« prodam. Aleksandrova cesta 57, Pobrežje. 2539 Ugodno na prodaj HIŠA s 3632 nr njive blizu kadet« nice. Naslov v upravi lista. ______________ 2533 _________ V PESNICI pri glavni cesti 5 oralov travnika na prodaj. Klemschc, Aleksandrova 12._________2531 Lepa, nova KUHINJSKA KREDENCA se proda. Pobreška c. 15-11. 2530 NOVOZGRADBA soba, kuhinja, vrt, 13.500. — Novozgradba, 4 kompletna stanovanja, vrt, 68.000. — Krasna novozgradba. 8 modernih stanovanj, s kopalnico 420.000. — Vinogradno posestvo, 23 oralov. 5 oralov vinograda, 160.000. Posredovalnica »Rapid«. Maribor, Gosposka 28. 2565 ODDAM SOBO. Tattenbachova 20-11. 2575 Dve lepi, sončni, dvosobni poslitev. Ponudbe ]ia 2582 j nesljiv, vesten in uren« -upravo »Večernika«. - Odda se lepo opremljena SOBA za 1 ali 2 osebi. Magdalenska ulica 68- 2558 VELIKO, SONČNO SOBO. prazno ali opremljeno, oddam. Kopalnica —• center. Na slov v upravi. VIOLINO. prvovrstno (mojstrsko delo), ugodno prodam. Vprašati: Mlinska ulica 10 (dvorišče). 2588 LEPA, SONČNA PARCELA, primerna za vpokojenca, obrtnika ali državnega uradnika, tik kolodvora v Hočah, ugodno naprodaj. Vprašati: Mlinska ulica 10 (dvorišče). 2589 ENONADSTROPNA HIŠA v centru se proda. Naslov v upravi.______________2593 STAVBENE PARCELE v bližini mesta z jako lepo lego, poceni naprodaj. Kupnina se lahko plačuje v obrokih. Vprašati Pobrežje, Nasipna 55. 2607 KRAVA. visoko breja, 700 kg slame, 1000 kg repe naprodaj. Nasipna ulica 23, Pobrežje. 2612 Sob6 odda SOBO oddam. Gregorčičeva ul. 6-11., desno. 2601 V najem i KROJAŠKA >0M0CJf£ za velike komade in ^ sprejmem. Koroška ces Bučar.___________ ODDAM STANOVANJ^ z velikim vrtom. Sp-vaniska 63, Nova vas- ---- UČENČA(-KO) cn1. ,, specorijo takoj spr J. prj 2592 Aleksandrova 7, Krčevi ^73 Mariboru. ___ VAJENKA Schev se sprejme. Knjigarna bacil, Gosposka 28. Službo 1 šle id- • 256* ENODRUŽINSKO HIŠO iščem v najem. Cenj. dopise na upravo pod 2436 PLAČILNA ..NAT.A£AS!i-»December«. | išče mesto. Zna tudi STANOVANJSKA HIŠA Naslov v upravi. FANT matur«; 3 =1750 kv. m se odda v na-lstar 17 let. z t"al° vjne jem. Pojasnila: Zajec Karl, išče službe ali uK tr« nj^ne Zg. Radvanje. 24651 elektromehanika. — -V/eger-ponudbe na “pravo inika«, Maribor, pod 2536 STANOVANJE TRGOVINO z mešanim blagom, ob glavni cesti, z dvema stanovanjima .c in vrtom, na periferiji, radi Marksa preselitve oddam takoj ugod- oddani. Karla wu ^90 no v najem. Naslov v upravi Studenci. lista. 2509 STANOVANJE, 2 S0bi, kuhinja veranda, pralnica. sc no in zračno, j., 25161 ugodno odda. Pučnikova poleg igrišča »Rapid«. dencl. DRUŽINSKO HIŠO veliki vrt, sadonosiiik, damivarnica, v najem. Obrežna cesta 25, | vrta, sončno Studehci. lokal o prednjih in številnih drugih % ČELO IN OAVEGA URO objektih brezplačno na raz- poceni prodani, Vojašniška 3. polago v poslovalnici. 2578 2526 SOBA IN KUHINJA se oddata. Studenci, Ciril Metodova 14. 2479 ~ OPREMLJENASOBA s hrano in oskrbo sc boljšemu gospodu takoi odda. Melj- ska_cesta_58. 2489 SOBA IN KUHINJA st odda stranki brez otrok. Einspielerjeva 26. 2492 Iščem manjši TRGOVSKI LOKAL v centru Maribora. Celja ali Ptuja. Cenj. ponudbe na upravo pod »Galanterija«. 2460 STANOVANJA. j0. 1 in dvosobna, se Smetanova ulica 54. R°-2614 Veliko, suho, svetlo SKLADIŠČE 250 din, sadna klet 80 din. Gregorčičeva 12. LOKAL na dvorišču, prikladen večjo obrt ali manjšo indu j odda. Vprašati t pou Krekova uL 14-1. levo. 2541 vo lista. Znanja Mad, inteligenten. P°djeten FANI estvoin* cun. | s srednje velikim 2538 s hišo na lepem trst0' prostoru, pripravno' ^dično . vino, želi znanja z k . obraz-za|s potrebno trgovsko Vj0p|se bo z nekoliko dote- UPrf' strijo, se takoj'odda. Vprašati j Pod_ »Intimna sreča« na Zahvala Vsem, ki so našega ljubega ranjkega spremljali na zadnji poti ter okrasili njegovo krsto s cvetjem, izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo. Maribor, 5. novembra 1938. 261« V globoki žalosti obiteli Madile KONFEKCIJA Grisly - Karakorum - Wikmg Hvalne stroje svetovno znane znamke, odlikovane z Grand Prix v Parizu 1937, Dragocena topla blaga za moške plašče in angleška blaga za obleke iz specialnih voln z neprekosljivo trpežnostjo dobite v manufakturni trgovini Franjo Majer MARIBOR - GLAVNI TRG 9 2610 Brez posebnega obvestila. Naznanjamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni brat, svak in stric, gospod MAKS POSEGA državni uradnik v Kragujevcu dne 1. novembra 1938 v 28. letu starosti nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 6. novembra, ob 15. uri iz mestne mrtvašnice v Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 7. novembra ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene. V Mariboru, dne 5. novembra 1938. 2533 Bianka in Berta, sestri, ter vse ostalo sorodstvo. 2646 od 2.200'- naprej s 25 letno ranči j o, proda sečne obroke po din Mehanik DRAKSLER Vetrinjska ul. 11 2596 din ga-na me-100- ^ Kapital »0 500.000 yložim v solidno in rentabilno industrijo. Sodelavca ^govsko usposobljenega, spretnega prodajalca i vlogo •in 20.000 proti fiksumu in udeležbi sprejme solidno obrt-no podjetje. Dobro jamstvo. ®in 6000 ** izpopolnitev opreme, proti dobremu obrestovanju in sigurnemu jamstvu išče dobro-'doče obrtno podjetje. . am° resnim interesentom daje '"^macije ekonom st _ Aleksandrova 12 - Tel. 25-34 2*H lokal za trgovino, center lokal ZB obrt na Alekoan. ^“»obno pisarno - na Aleksandrovi j*°iotino pisarno prometnem mesta v centru* 'KONOMIST AfeVstiidtova 1J. - Tel. 25-34 2g ublieno ki OSEBA. .»J«, našla včerai v Strofi-iwrje.vi ulici torbico. se na-*’’ ,da io vrne proti bosati bilf adi* kt:r so reči. ki so v-.a v ,'iiej. za mene velike '°sti in dragi spomini. • 2548 Naznanilo o otvoritvi. Dovoljujem si, naznaniti s tem cenj. občinstvu, da sem prevzel in otvoril gostilno hBALKAN“ V Linhartovi ul. 13. Potrudil se bom cenj. goste vedno zadovoljiti s prvovrstnimi vini (vinograd Gaube v Špičniku), kakor tudi z dobro mrzlo in toplo kuhinjo. Danes in jutri domače pečenice, jetrne klobase in krvavice. Za številen poset prosita 2617 GAUBE - ANDERLE. Pouk KLAVIR POUČUJE ZA STANOVANJE, ODN. HRANO verzirana absolventinia konservatorija. Prijazne ponudbe na upravo pod »Vesten pouk«. 2453 "" profesor poučuje slovenščino, nemščino, francoščino in italijanščino ter (nemško, slovensko in hrv.) stenografijo. Marijina ul. 25. 2537 SLOVENŠČINA, nemščina, italijanščina, francoščina po lahki, hitri metodi. Individualen pouk. Zajamčen uspeh. Aleksandrova c. 14-1, levo. 2586 Kupim Kupim 2 dobro ohranjeni POSTELJI In tudi OMARO za obleko. Naslov se izve v upravi »Večernika«. 2591 Posolilo CELO IN DOBRO OSKRBO dam za dobo poldrugega leta osebi, katera mi vnaprej posodi 5000 din. Cenjene ponudbe na upravo lista pod »5000«. 2515 IŠČEM POSOJILO 3000 din ali kompaniona. Ponudbe na upravo pod »Sigurno«. 2613 Costiiiui v Narodnem domu v Ptuju se odda v najem takoj ali po dogovoru. Auto-garaže, sobe za tujce na razpolago. Pismene ponudbe je poslati na naslov: Narodna čitalnica v Ptuju Prazno sobo lepo in sončno, v sredini mesta ali pa blizu drevoreda išče samostalen gospod. Naslov pustiti v u-pravi ,Večetnika‘ pod šifro „Velika soba“ ^eoo Mariborsko podjetje išče izvežbanesa knjigovodjo Oferte z življenjepisom na upravo „Večernika“ pod „štev. 1001“ «608 Velika za!osa Nizke cene 5 Iorima kožuhovine olaščev, ovra n kov vseh vrst in velikosti za dame in gosoode Šoper Julijana, Maribor, Glavni trg 9 Svetovne dosodke zasledujte s svetovno znanim Soiksimedt- flfaftthift - jhuU& mod. 1939 Krasen naraven zvok. Izraziti polno* doneči basi. Popolno izenačenje fe> dinga. Sigurni sprejem kratkovalovnih postaj. Kinoskala in magično oko. Radio-Maribor Glavni trs 1 - Tel. Int. 26-48 Velika zaloga vseh v radiofonijo spadajočih aparatur in njih sestavnih delov. Strokovni radiolaboratorij. Prodaja na obroke. Zamenjava zastarelih radioaparatov. Zastopstvo v Ptuju: Jože Krupan, elektrotehniško podjetje Celju: Ivan Jelen, Aškerčeva ul. 3 Ljubljani; Anton Birke, Mestni trg 9 Volna za šport Zato priporočamo ,.*aUFT“ močno zvita strapacna volna za kratke nogavice in dokolenke 10 dkg din ..TEKA4' izdatna vrsta v mnogih barvah za jopice in telovnike 10 dkg 14*» din „DIANA“ posebno debela volna za smučarske puloverje 10 dkg 14'* din ..GELBSCILD" znana vrsta tudi v mele barvah za dokolenke in rokavice 10 dkg 16“- din ..GOTTHARD” zelo lahka in izdatna volna za razvajene zahteve 10 dkg 20*> din “BRENDORA" originalna angleška vrsta, športnega značaja za sviterje 10 dkg din Poskusite, prosim, naše posebne vrste za šport, izbrali boste prav za vsako uporabo L Centrala: MARIBOR aa^ik«”floMinlra uHc« RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR » MaJbofJ varna nalotba danar/a. kar lamll »m »log« pri tal Hranilnici Dravska banovim » svoje dailno moilo — - Hranilni ta lav riala r*a v danarno stroko apadajota poala tol mo in ku lani no Sprejema Podružnica: CELJE Halo! Halo! Prej nego kupite blago za damske in moške obleke, plašče, kostume in hubertuse i. t. d. - Obiščite Dobite največjo izbiro najboljšega blaga po najnižjih cenah. Brezobvezno se 2800 lahko prepričate! Krojaške potrebščine! ČEŠKI MAGf 2IK Maribor, Ulica 10. oktobra $ Mislite že sedaj na Božič Zgotavljamo za očeta: vaši v 7 •• želji vse do za delavno sobo udoben fotelj pisalno mizo ali omaro za knjige za mater: nekaj praktičnega za gospodinjstvo lepo preprogo ali posteljno garnituro stragula ali linolej za kuhinjo lepo zaveso za sobo za sestro: želja vsake dame lepo toaleto lepo puhnato odejo ali volneno odejo garnituro posteljnega perila za brata: v sobi nepogrešljivo kombinirano omaro kauč radio mizico Naročite sedaj in plačajte po BoSiiu! WEKA - Maribor Aleksandrova cesta 15 5625 Časopisni papir poceni na prodaj! Uprava lista 2543 Volnena blaga za obleke InplaSče morajo biti prvovrstna! Oglejte si zato izbiro pri 24*5 Maribor Gosposka Tekstilana Budefeldt * 14 KRZnflR Ne vemo oe ure oe dneva PETER StMKO MARIBOR PAVI L A n za zavese napravi vaš dom udoben Bogato izbiro priporoča TekstUana BOdtltldt Maribor, Gosposka 14 najbolj ie gnojilo za vrt«, polja, travnike, vinograda m tadonoanike, tedaj je 8aa za gnojenje! 23*7 Zaloga: Mal Muk Krilat z večletno prakso v Belgiji, se priporočam cenj. damam in gospodom za obisk svojega ateljeja v Trubarjevi ulici 9 (naslednik krojača Poterča). Delo kvalitetno, cene zmerne. _______2535______ Hiša nova, naprodaj, eno* nadstropna, dve komfortni stanovanji, klet in vrt (na prometnem VOgalu). 2164 Naslov v oglasnem od-delku »Vežemika*_ Premog ■vetli kotovec I Drva bukova, suha, cela polena in žagana, na debelo in drobno, po zmerni ceni priporoča Firma Af|dl*4i$|{ oddelek za kurivo Maribor, Krotka oaata 25 3338 IX I 1695/38-11 Draibeni oklic Dne 20. decembra 1938 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi Št. 11 dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga: SV. MAGDALENA vi. št. 741 Cenilna vrednost: din 67.850'— Najmanjši ponudek: din 45.233’50 Vadi j znaša: din 6.785‘— šču sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati el škodo zdražitdja, ki Je ravnal v dobri ven. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit uradni deski sodiSfia. na Okralno soditi« v Mariboru, odd. IX., dn« 17. oktobra 1038. •-«« ¥ zadnjem času smo izplačali cele zavarovalne vsote ob smrti sledečih naših zavarovancev: Semlič Simon, Stanetinci 17, p. Sv. Anton v Slov. gor. Goričan Stefan, Starše 1, p. št. Janž na Dravskem polju, Vrabl Alojzija, Križevci pri Ljutomeru 37, Križnar Anton, Zg. Bitnje 47, p. Stražišče pri Kranju, Welland Marija, Maribor, Tržaška 59, Česen Ana, Dol pri Ljubljani 1, Šalamun Ivan, Celje, Kralja Petra c. 28, Swaty Karel, št. Ilj v Slov. goricah 25, Kučič Anton, Gora Sv. Lovrenca 8, Zapušek Valentin, Zg. Jablanca 1, Šmartno pri Litiji, Leskovšek Helena, Celje, Tovarniška 8, Dolžan Terezija, Zabreznica 13, p. Žirovnica, Perhaj Marija, Ljubljana, Gosposvetska 13, Pišek Terezija, Sv. Lovrenc na Dr. polju 30, Pungerčar Frančiška, Loke pri Trbovljah 335, Obal žuža, Murska Sobota, Aleksandrova 3, Kotar Terezija, Marija Magdalena, p. št. Pavel, Uratnik Vincenc, Polzela 110, Kragelj Jože, Hrastnik 36, Vidovič Franc, Rošpoh 98, p. Maribor, Rižnar Anton, Njivice, p. Radeče pri Zid. mostu, Rančan Marija, Špitalič 16, p. Konjice, Grevol Gašper, Guštanj 52, Oblak Ana, Jesenice, Podmežakljo 27, Kolar Jožef, Sv. Križ nad Jesenicami 8, šoln urtula, Trbovlje I, Jan Ignacij, Laško, Weber Štefan, Jesenice, Gregorčičeva 1, Pongratz Ljudmila, Muta 26, Dremelj Anton, Zidani most 26, Golob Neža, Šmartno pri Litiji, Čemej Konrad, Morje 28, p. Fram, Aichholzer Frančiška, Jesenice, Delavska 5, IIeršič Marija, Ljubljana, Bežigrad, Mavri Marija, Škofja Loka, Spodnji trg 9, Ravnikar Frančiška, Ljubljana, Podjunska 12, Obrekar Avgust, Ljubljana, Einspilerjeva 15. Koprivec Peter, Brezje, Fekonja Ivana, Žerovinci 46, p. Ivanjkovci, Štefe Apolonija, Tržič, Pot na Zali rovt 4. Brezplačno zavarovano vsoto je »KARITAS« izplačala ob smrti 10 Bogoljuba, sinčka pri nas zavarovanih staršev Merlak Frančiške in t Fran iz Jesenic. Ne odlašajte s pristopom v zavarovanje »KARITAS* 1 »KARITAS" r oranje v* Jugoslaviji. Jamstvo din 80,000.000'* Prospekte ter navodila dobite brezplačno pri naših zastopnikih in pri »KARITAS«, Ljubljana, Palača Vzajemne zavarovalnice in »Karitas«, Maribor, Orožnova 8. Naznanilo o otvoritvi I O Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sera o t v o r i I „0 SLAČILNICA T E Z K Zagotavljam, da bom cenj. odjemalce postregla strokovno, redno solidno. Kdor bo enkrat pri meni kupil, bo ostal moj odje ^ Prosim, prepričajte se z nakupom sami in boste zadovoljni. »Oblačllnica Tezno E. Kovačič Tezno, pri post« Ja