k ** PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARQDNE PQDPQRNE JEDNOTE »ti— Imin ii iiu .. »v-_________... 4 samim Office of PebltosUoa; MVT Sovin Uwadik An Chicago, ll„ torek, 22. avgusta (August 22), 1933. BoboeripUoa «t.00 TtTlj ŠTEV.—NUMBER 164 Komentarji ^¡todi" Kube. — r^etirstvo dnevi so porodi. ^„.^ vlada "»v ^^ jjj razglasi mora- davke, ki »o »¡1- ^k kar poka podje-^naria pa ni. K^Totoka Machadov "J7ort pa nikamor 00-L* blagajne. Amerika £taiem moralno porhoč H ladostuje. Ii položaj Kubš je industrija na Kubi, od otok živi, je sladkorni odstotkov vse kultivet- e remije je zasajenih trsom. Petinsedemdeset ' sladkorne industrije rokah sladkornih majfns-¡druženih- državah! j« svoboda Kube. Ktt-ehko inscenirajo polltič-_ijo vsake kvatre in podijo vlado z otoka, kljub jo sužnji ameriških tov, ki so lastniki ku-ft sladkornih nasadov. iroem v teh nasadih pla-iiiierne mezde. Ampak i delavci so v manjšini. Pri nasadov uvažajo črfto-lelavce s sosednjih otokov , Santo Domingo, Jamai-,), katere plačujejo tako io, dt ne more nihče z njl-Bovati; prav za prav delto ali dve samo za vožnjo bo. In dočim kar mrgoli lokožnih revežev, morajo ti biti brez dela in stra- » je pod protektorStom pih držav. To se pravi, vlada odgovorna t otoka in mir na V lameno za to odgovor-ierika diktira Kubi trgo-pogoje. To pomeni, da ee Luba podvreči ekonomske-iriiianju. ki ga izvaja kik-b Združenih držav. A-daje Kubi vojaško zaščitna vračuje z ekonom-Noiništvom. Kuba je t>o-'*odviana, ekonomsko pa Hiika kolonija. uma ne more biti eko-ifcodvisna; navezana je >n*ko gospodarsko in into) celoto in taka mora o-•New deal", ki tja obljubu-^ kubanska vlada, mora Amerike. Blagostanje »ljudstva mora priti 't*nja ameriškega de- Ijudstva. Tokh pa še ni. • ♦ * teden je ¿ikaška poli-»ul"if<>. da preišče ak-verskih misij, ki J" mestu kakor «obe po "itožbe so prišle, da so . I»*« vrst«- raketirstvo. kolektajo denar in _o la reveže, ampak re-^ nk-o t-h prispevkih. ■WUjo le zase. Pfitoiba H4' jrlasi, da mi. jMjo nabrano obleko "1 «Urim i oblačili. Ne-kl Ka prijeli, se * 0|K)mOKe|( da v banki. Hobt Je prišlo na dan, prtožl1«* "tare in prizna, •»»nfcscije, ki ne v na trm polju. Cs ^wije mislijo, daje motijo. Ra-. v«'re je Staro "» ** danes ze I)f>ktz temu je, ^ lahko zbira |K)d kamo- *naka. * * imenu m* m 11 Nil Rimu .¡»i v rC/ Av.trijaki t™ Wus,oliniju. U-" ^ Klasi, da sta ' «eščitj Avutriie ■ j,6* "dragih neodvisnost t. ^¿T ^ r>s obijubii. da •^jtzni i (>£riko REBELNO GIBANJE HEB RUDARJI NA ANTRACITU Formirana je bila nova unija, ki bo vodila boj proti Lewiaovi nadvladi. CappeUini in Malo-ney glavna voditelja nove organizacije Scranton, Pa. — (FP) — Na polju trdega premoga je spet izbruhnila revolta proti J. L. Le-wisu, predsedniku UMWA. To je ipokazala pravkar zaključena konvencija upornih rudarjev, ki je rezultirala v formiranju nove unije. Voditelja revolte sta Rinaldo CappeUini, bivši pred sednik prvega rudarskega di-strikta UMWA in Thomas Ma-loney. Uradniki nove organizacije pravijo, da je 71 krajevnih unij na antracitu poslalo svoje re-prezentante na konvencijo, na kateri je bila sprejeta ustava, ki daje veliko moč članstvu, listava med drugim določa, da vsakega uradnika, ki bi se pro-tivil zahtevam večine, članstvo lahko takoj odstavi in izvoli drugega na njegovo mesto. Konvencija je določila tudi plače. Distriktni predsednik bo prejemal $4,400 na leto, tajnik-fcla-gajnik pa $3,437. Drugi ekse-kutivni uradniki bodo prejemali $11 na dan, kadar bodo napravili kakšno delo za unijo. Resolucija, da se unija takoj spusti v boj za odpravo etradal-nih mezd, je bila sprejeta z velikim navdušenjem. Znano namreč je, da rudarji v nekaterih krsjttr prejemajo IT|i:M dan, kar je kršenje mezdne lestvice. Ta situacija je bila vodstvu UMWA znana, toda storilo ni ničesar, da se jo odpravi. Da nova unija ne mara komunistov v svoji sredi je pokazala konvencija. Delegatje so namreč odrekli eedež Johnu Dou-gherju, komunistu in tajniku krajevne rudarske unije v Arch-baldu. Oba, CappeUini in Ma-loney, sta silno bičala levičarje in priporočala članstvu, naj jih iztrebi iz organizacije. Wilkes^Barre je bil Izbran za glavni stan nove unije in naznanjeno je bilo, da bo organizacija poslala svoje reprezen-tante v Washington, da bodo zastopali interese rudarjev na zaslišanju glede .pravilnika za premogovno industrijo. rato of postsgo prevtdod foe ta ■*— Sovjeti oiteli dunajskega kardinala Vesti o ruski lakoti in kanibahz-mu so izmišljene HOS, Ast of Oct. i, IS1T, aothort—d os 14, IIIS Stavki za izvatlko Ilira ■ *. Poravnani štrajkl krojačev in antradtnih rudarjev . Chicago, 21. avg. — Danes zjutraj je zastavkalo 10,000 članov unije International Ladies' Garment Workers, ki izdelujejo ženske suknje in ' plašče. 8tav-karji zahtevajo, da se lastniki delavnic drže pogojev Nire glede minimalne mezde in delovnega časa ter priznanja unije. New York. — Stavka 60,000 krojaških delavcev v newyor-škem distriktu za priznanje uni je in proti znojnicam, ki je trajala štiri dni. je bila porav nana v soboto, ko so lastniki o-blačilnih delavnic pristali na glavne pogoje stavkarjev. Posredoval je federalni odbor. Hazletoa, Pa. — Federalni in lokalni poeredovalci so pregovorili stavkajoče rudarje v antradtnih rovih Lehigh Coal k Navigation Company, da so končali štrajk. Rudarji so zastavkali zs enakomernejšo razdelitev dela. Cene potrebščin naraščajo Buffalo, N. Y. — Cene šiv Ijenskim potrebščinam v tem mestu so poskočile za S4 odstotkov v zadnjih treh mesecih, flaef poročilo statističnega biroja tukajšnje univerze. Moskva, 21. avg. — Sovjetski urad za zunanje zadeve je objavil ostro kritiko, ki je naperjena proti kardinalu Innitzerju na Dunaju. Kardinal je zadnji teden apeliral na krščanski svet, naj "pomaga izstradanemu ljudstvu v sovjetski Rusiji, kjer je velika lakota in milijone Ruaov je že umrlo gladu". Kardinal Innitzer je tudi dejal, da se pojavlja kanibalizem v Rusiji. Zunanji urad pravi, da je poročilo dunajskega nadškofa in kardinala o lakoti in umiranju milijonov ter grozodejstvih ka-nibaiizma — izstradane matere ubijajo in jedo svoje otroke — v Rusiji navadna fabrikacija. "V Sovjetski uniji nimamo kani-balizma in reči moramo, da nimamo tudi kardinalov, ki ne tako ostudno lažejo", se glasi izjava. WNART0N ZAHTEVA PROTEN-ClJO ZA DELAVCE V ostri izjavi pobija Johneonovo tolmačenje odprte delavnice RoomvcH zaiM i isfts-eijo 16. oktobra Naredil je načrt za t4upravljaa dolar" in cene blagu bodo po-rastle ■Washington, D. C. — Te dni poročajo, da bo Roosevelt začel izvajati svoj program "inflacije dolarja" v šestdesetih dneh, to jc okrog 15. oktobra. Dejanska inflacija se bo jako malo 'poznala doma, izvrši se pa na ta način, da bo vlada reducirala zlato vsebino dolarja za 20 do SO odatot-kov. Roosevelt upa, da bo .do tedai veliko število delavcev uposlenih ob zvišani mezdi in zato bo upravičena porast cen na splošno, kar se godi z manjšo vsebino zlats dolarju. Francozi okupirali Andorro Pariz, 21. avg. — Francosk< žandarji so včeraj invadirali majčkeno republiko Andorro v pirenejskih gorah in zasedli vse urade. Andorra je čez 300 let plačevala $40 letnega davka Franciji, letos se je pa uprla. U-por vodi andorski Hitler po imenu Bonaventura Armengol, ki i-ma brez malega vse prebivalet-vo Andorre — okrog 5000 — za seboj. Francija je postavila svojega oskrbnika na čelo republiči-ce in odredila volitve 31. avgusta. Irski fašisti se rogajo vladi Dublin, 21. avg. — Plavosraj-Čni fašisti na Irskem, ki jih vo d i general O'Duffy, so včeraj kljub prepovedi vlade paradira-li v Dublinu in Corku — in v Du-blinu se jih visda ni upala motiti! V Corku so bili manjši spopa di med fašisti in de Valerovimf republičanskimi četniki. Washington, D. C. — A. O. Wharton, predsednik mednarodne asociacije strojnikov in podpredsednik Ameriške delav-ske federacije, je nastopil proti federalnemu administratorju in ga obtožuje napačnega tolmačenja sistema, ki je znan pod imenom odprta delavnica. i Johnson je namreč definiral obprto delavnico kot prostor, kjer vsaka kompetentna oseba lahko dobi službo, neglede na to, IM Domač drobiž Clan umrl lloon Run, Pa. — Zadnje dni je po enoletni mučni bolezni u-mvi John Grilc, atar 68 let in doma iz Jelš pri Krškem. V Ameriki je bil 35 let in bil je član SNPJ in 8SPZ. Tu zapušča ženo, šest odrsalih otrok, dva brata in tri zete. Operacije in nesreče Mclntyre, Pa. — Dva člana društva št. 861 SNPJ ata bila o-perirana pred kratkim. Kata Sobolovič je arečno prestala operacijo na žolčnih kamnih in zdaj ae ji zdravje vidno izboljšuje.— Frank Zamlog je bil operiran na nogah in nahaja m v bolnišnici v fndianl, Pa. — Joe Kravcer le-fti težko poškodovan te od 19 maja. Vozički so ga pri delu precej stisnili in mu zlomili dve rebri ter kost v rsmi. Po zdravnikovem mnenju ne bo mogel delati še to leto. Roparji ubili Hrvata Chicago. — Anton Gazdič, 211 W. 72nd st., atar 54 let in lastnik gaaolinske postaje, je umrl v nedeljo v bolnišnici s kroglo v trebuhu, katero sta nekaj ur prej izstrelila vanj dva zamorska bandita, ki sta ga hotela o-ropatl. Gazdič se je uprl in roparja ata ga ustrelila ter pobegnila. Barblč kandidat Cleveland. — Frank Barbič, kateremu se zdravje rapidno vrača, Je aprejel kandidaturo za councilmana v 82. vvardi, katero mu Je ponudila socialiatična stranka. Shod vložnikov propadle banke Cleveland. — Zadnji petek zvečer je bil v spodnji dvorani SNI) shod vložnikov in društvenih odbornikov, zastopajočih zmrznjene vloge v North American Trust banki. Okrog 1000 oi»eb je bilo navzočih. Govorili ho Steve Pir-nat, eden sklicateljev »hoda, odvetnik Frank Opazkar in dr. Se-liškar, bivši predaednik in zdaj konservator banke. Zborovanje je bilo nemirno ln končalo se je brez kakega deflnitivnegH zaključka ali načrta. SeliAkar je na tem shodu prisnsl. da je bila banka že leto dni pml polomom v takih škripcih, da se je obrnila na razne banke v mestu, naj jo prevzamejo, česar |>a niao hotele atorlti. Zdaj imajo v načrtu uatanovitev nove banke, ker vlada ne posodi ni če Mar reorganizirani «Uri banki. Smrtna kima Cleveland. — Umrl je Louls Pečjak, star M let in doma iz ftmlhela pri Žužemberku. V A-meriki je bil 80 let in tu zapušča šeno. tri ainove in sestro. — Johnu in Justini Stopar je umrl novorojenček Milan, atar en dan. Dobila brezplačno vožnjo na raz-stavo CU-veUnd. — MUa Vanda Trebeč je zmagala v kontestu. ki ga je vodil Ust "North-Eaat Newa" in za nagrado dobi plačilo vaeh stroškov obiska svetovne razstave v Chicagu. Avtm a#«reča Hibbing, M Inn. — Vlak, ki je votil ruio, j« zadel avto. v katerem ao se vozile nri. Mile Radič, njena l»-letna hči Mary in drugo dekle MUdred Vukmir. Avto redite^ le H' «iniien (oda ifn.ii ao bi W le la^ko pobite. bi Proletarec spremenil ime. Jaz aem za to, da Proletarec dobi ime Delavski glas, ki jO bolj privlačno ko aedanje. Sod. Jan-kovlč se tudi ne strinja z menoj, a meni se zdi, da bi bilo bolje, sko se lepo med seboj pogovorimo, ne pa pisati, "da ga nekateri ljudje lomijo." Proletarec pomeni sužnja, človeka na najnižji stopnji družbe, ki pa danes nič več ne eksistira v civiliziranih državah. Ljudje, ki čitajo Proletarca, ao še nekoliko olikani in zavedni, nekateri imajo svoje domove, pohištvo, avtomobile in tudi nekaj farmarjev je med njimi. Ckatelji Proletarca so razredno zavedni delavci in se vsaj v mislih ne smatrajo za sužnje. To naj bo v pojasnilo obema. Anton gornik. Delegatom Ameriško-jugoslovanskega kluba Duiuth, Minn. — Delegate in delegatinje AmeriŠko-jugo-slovanskega kluba št. 7 pozivam, moga so vedno naglašali, da so da ae v nedeljo, 27. avgusta delavci bolj zadovoljni z odprto ¿bero pred poslopjem okrajnega fcjft! «tlakovale* rautave ubitih Äo. flend. Ind. — Pri. kollsijl dveh avtotrekov tarinju *oIk>'<» je bilo ubitih šest pteb, ki »o se peljale Is Toleda. O., na člkašk« raeetaw Trlnajrt %«fe 1š Ml« MKftu* delavnico ko oni, ki delajo v u nijskih premogovnikih, čeprav ao rudarji v okraju Westmoreland mislili drugače. Ako bi bili operatorji govorili resnico, se rudarji ne bi bili »puntali tolikokrat. Kar jaz pomnim, so se rudarji skušali organizirati že štirikrat od 1. 1903 in prav tolikokrat so zastavkali in dve atav-ki sta zahtevali velike Žrtve. Vsi se nadejamo, da se bodo sedaj naše želje uresničile, ako bomo takoj v začetku odločno in solidarno naatopali. Popuščati ne smemo kot zahtevajo kompa-nijski hlapčoni. Treba se bo držati pravil unije in hlapčone ne smemo voliti v nobene odbore niti jim dovoliti, da bi na aejah zavlačevali stvari, ki so malenkostnega pomena. Nekaj poučenih članov lahko zaveže jezik takim nagajivcem. Ako bodo rudarji pravilno postopali, si bodo lahko zgradili dobro in militantno unijo, ki bo ščitila njihove interese. Od njih je odvisna bodočnost in napredek organizacije. Na zadnji seji tukajšnje unije me je predsednik posvaril, da ne smem govoriti o politiki. Rekel je, da ni nasproten socialistom, toda če dovoli, da govore ti, potem bodo isto zahtevali tudi demokrati in republikanci. Jaz nimam nič proti temu in sem za to, da se da vsakemu prilika, da pove svoje mnenje, večina pa naj odloči, kdo ima prav. To Je demokracija. Naj omenim, da bosta tukajšnji društvi št. 87 in 613 SNPJ proslavili svoji obletnici. Prvo bo praznovalo 25-letnico, drugo, angleško govoreče društvo, pa petletnico dne 11. novembra z banketom, govori in igro v svoji dvorani. Igro bo uprizoril dramski klub iz Exports. Najbrž nastopi z igro "Lažizdrav-nik", toda gotovega še ni nič, ker mora društvo na avoji seji v septembru to atvar odobriti. Po igri bo plea. Člane drugih društev v okolici proaim, da nam pomagajo, da bo prireditev uapešna. Vai boste dobrodošli. Primerna vstopnina bo krila jeatvine ln pijsče na banketu kakor tudi igro. Vae zadevne Informacije boate dobili pri prodajalcih vatopnic. Ne pozabite omenjenega datuma. ki bo posvečen bratski in delavski solidarnosti ln morebi-ti nas bodo naši itkoriščevalci do takrat še prisnall kot organizirane delavce. Naselbina Herminie je bila vadno prva v vseh bojih sa napredek in Slovenci ao ae vselej odlikovali, za kar Jim gre vsa čast Oni ao veliko pripomogli, da je 611 ahod v naši naselbini dobro obiskan Vsi, ki se borite sa boljše delav-ske razmere In ljubite svoje še-ne in otroke. peaetH» našo pri-Mi smo aktivni v gi. bsnju ia .olideraoat deiavtsv, ki nam je poUafcaa. Ml meram« ".ipne nastopiti, da ameriške 4els . ee ae bo zadala taka usoda Italljsnake in nemške, dru-ir»č«' lahko dobimo faftiaen. v tej MHI. * T. «Podgorlčan je nedavno pi. kopja po i«**. trebaefe. kei te* sutesttral, sodišč? v Duluthu točno ob 8. zjutraj. Od tam bomo skupno odpotovali v Eveleth na deveto letno konvencijo Ameriško-jugoslovanske zveze, ki se prične točno ob 10. na omenjeni dan v Eveleth Recreation bldg. Upam torej, da bodo delegat je in delegatinje dospeli točno ob 8. zjutraj na označeno mesto, ker avtomobili ne bodo tam čakali na nikogar. Naš klub je letos upravičen do 55 delegatov in delegatinj in vsled tega je potrebno, da (pridemo kot skupina v Eveleth. Ker bo po zaključku konvencije velik jugoslovanski piknik v bližini mesta Eveleth, pri lepem jezeru, pričakujemo, da bomo dobili najmanj dvajset avtomobilov, na katerih se bomo vozili iz Dulutha v Eveleth. Vaak avtomobil bo dobil nekak napls4 da se bo vedelo, odkod prlhajjamo, da nas bo javnost poznala. Torej na svidenje 27. avgusta ob 8. zjutraj pred poslopjem okrajnega sodišča. John Movern, tajnik. Nira in mezda „o Detroit, Mich. — Novi deal katerega naloga je, izboljšati razmere, ima zelo počasne noge. Na milijone brezposelnih še nič ne ve kakšna žival je to. Novemu dealu so pridjali še sestra Niro, ki naj bi omehčala srca industrijskih magnatov, kateri naj bi prišli Novemu dealu na pomoč. Kmalu, ko se je ustanovila Nira, ao avtomobilski magnatje v Detroitu zvišali plačo od 5% do 15% in s tem hoteli nablufa-ti Niro, da so oni pravi patrio-tje, lojalni Novemu dealu in Ni-ri. Pred prihodom Nire so magnatje delavcem plačevali od 80 do 42 centov na uro in zraven jim dali bonus, s katerim so de-lavce bolj priganjali. Seveda, da-" li ao jim bonus, kadar se jim je zljubilo, ne zmeraj. Sedaj, ko ao Jim dali povišek, jim pa bonusa sploh ne dajo, tako da so delavci «edaj na istem kot so bili prej, Priganjajo jih p* še bolj kot prej. Nira daje delavcem sedaj priliko, da se organizirajo v svojo delavsko unijo. Ako te prilike ne Izrabijo sedaj, potem gorje njim. posebno pa še. ako ae bodo dali ujeti v kompanljake unij«. Zdramite se sedaj, ko imate vsaj malo zaslombe od atrani vlade in ae stoodstotno organizirajte. Pristopite v delavsko politično stranko, potom katere se boste oprostili verig, v katere ste i nami vred uklenjeni V Detroitu je na ducate soe. klubov, ki vaa z veseljem sprejmejo v kateregakoli vstopite. Na 18. t. m. sa Je vršil izlet klubov 114-115 in pevskega zbora "Svobode" na si nem Upper Strait Lake. Veselega razpoloženja je bilo dovolj, kakor tudi dosti smeha pri raznih tekmah. Izlet se Je vršil v podporo Proletarcu; prebitka je približno pol stotaka. Sodrugi in sodruginje, na delo za Proletarca! Tudi njega je zadela kriza kot druge liste. Proletarca ne samo da moramo ohraniti, ampak ga tudi povečati vsaj na o-sem strani. Na 6. t. m. sta zakonca Sem-rov povabila v avojo vilo pri Round Lake pevski zbor Svobodo in več drugih rojakov in tam smo se zabavali pozno v noč. Na verandi sta gostom postregla z novim pivom, zunaj pred vilo pa napravila dolgo mizo, okoli katere smo posedli in na katero so prihajale razne dobrote kot na svatbi. V imenu pevskega zbora Svobode, katerega članica je tudi Semrova, se prav lepo zahvaljujem za izvrstno postrežbo in prijazni sprejem. Tajnica kluba 114. Beda v Detroitu Detroit, Mich. — Tuksjšnji list "Detroit News" 'je nedavno objavil vest, ki kaže, kako se revežem godi v tem mestu pod novim "dealom". Ta list je namreč .poročal, da je mra. Beatrice Stanley skušala umoriti avoje tri male otroke s strupenim praškom, katerega je pomešala med aadni sok in ga dala otrokom. Otroci so zmes povžili in ko je mati videla, kako trpijo, se je pokesala svojega dejanja in poklicala pomoč. Pri šli so sosedje in policija, ki ao takoj odvedli otroke v bolnišnico, mater pa je policija odvedla v zapor. Na policiji je mati rekla, da jo je dolgi boj proti revščini prignal v obup in zato je hotela umoriti otroke. V hiši nI bilo živil in to je bilo vzrok, da je hotela napraviti konec trpljenju. Dejala je, da je hranila strup tudi zase, toda ko je videla trpljenje otrok po zavžitju strupa, je poklicala pomoč. Učinek zastrupljenja ae je najbolj poznal na petletni deklici, toda zdravniki ao izjavili, da bodo otroci okrevali. Jos. Obramovich, poročevalec. . - na pa prinajajo svarila, naj se T ... cene nš žvišujeje. Pa kdo vraiifitt elektrike ftrai ga bi to poslušal, saj so tudi fa- ^ brike zvišale mezde za 10%. Pa 'r Dreishvn ae ponavlja: "Dajte .....- ^^IZiS delavcem višjo mezdo, da se zviša kupna moč!" Treba je konatatlrati, da so delavake mezde na skrajni ni-Bi, potrebščine pa so se podražile od 25% do 40%, Radoveden aem, kaj si bodo še neki izmislili. Niro bodo upoštevali le delav ci in mali trgovci, velike ribe pa bodo že znale dobiti kje kakšno luknjo, da bodo splavale na pro-' sto. Jn kaj je z jeklarskim pravilni kom? Tukajšnja jeklarska družba nagovarja delavce, naj stopijo v kompanijsko unijo. Delav-ci, ko pride do glasovanja, ni kar ne glasujte sa kompanijsko unijo! Glasujte za narodno unijo! Kompanija vam danes vse obljubuje, kakor hitro pa bodo imeli vae v svojih rokah, vam pa še drobtin ne bodo dali. Delavci, pazite! Bodite odločni! Sedaj je čas — ali pa niko- "We do onr trap" Sharon-FarreH, Pa. — Mese ca junija se je raznesla vest, da bo tukajšnja jeklama zvišala delavcem mezdo. Kakor hitro so to slišali razni trgovci, so brž sklicali svoje seje. Hitro so razstavili isto robo nazaj, le da so bile cene zvišane. Obleka, ki je prej stala $19.50, je danes $27.50! In groceristi so "poskočili" s cenami najmanj za 15%. Tudi verižne trgovine so zvišale cene, četudi ne tako zelo. Naši brivci so "uravnali" iste cene kot so bile v veljavi v letih 1927-28. In če se komu zahoče, da bi "Izgledal kot fant od fare", tedaj mora dati vso svojo plačo. In čim so trgovci povišal cene, takoj se je v njih oknih pojavil %znak Nire. Modri orel dviga svoje peroti in si misli: "Pomagajte ai sami! Kdor si SAM pomaga, mu tudi Bog!" Da, w« do our part. In če bi zadnjo besedo nazaj ali narobe čitali, b se reklo: Wo do our trap! Seveda, trgovci so storili svoje. to je istina! Cene so zvišal, najmanj za 26%, U Waahingto- li! Sporočam vsem članom Slovenskega delavskega doma, da se vrši domova redna seja dne 27. avg. ob 2. pop. Na dnevnem redu bo več važnih točk, glavna pa bo o popravi spodnjih prostorov, ki več ne odgovarjajo držar vnim zakonom, zato jih je treba preurediti tako, da bodo odgovarjali. Dne 8. sept. bo Domov piknik, ki bo zadnji v tekoči sezoni. Vršil se bo na Ramblovi farmi, za Farrel City parkom v šumi. V slučaju dežja na 3. sept. ae bo vršila zabava v dvorani na Labor dar; tega dne bo 7 let, odkar je bil otvorjen naš dom. Uljudne vabimo vse okoličane, da pridejo na Domov piknik dne 3. sept. Pripravljenega bo vsega dovolj in za vae. frank Kramar. Militarizem ^Us jo je ad»»,*, , »vrho izdelave protrai dirali bodo distribacj : Ške Častniki skrbe, da ne pride v javnost. Izkušnje mladega eš- Vi< CMcaffo. — Neki mlad socialist, ki je šel v Rooeevel^ovo gozdarsko armado ln je delal pisarni, dokler niso zvedeli za njegovo politično prepričanje, piše selo zanimivo pismo o svojih skušnjah. Kempe civilne armade so u-pravljane po Vojaških predpis sih, pravi ta Rooseveltov voj-ščak. Javnosti o tem ni dosti znano, ker častniki to čimbol prikrivajo. Dasi j« večina nji& služila v vojni ali pa videla ak tivno službo v povojnih imperialističnih eskapadah, tega rekorda častniki ne obešajo na veliki niti na mali zvon. Za to akrbi tudi vojaška cenzura, k 9e pusti, da bi šla preteklost teh častnikov v javnost. Častniki so dobro preskrbljen z orožjem in m uničijo, dasi te ga ne nosijo pri sebi. Vsak čast-nik ima tudi atrežaja, ki akrbi sa njegove šelje in potrebe ter mu anaši čevlje, dasi knogres n v to svrho namenil niti enega dolarja. Tudi za patriotizem je preskrbljeno, kar se razume. Tega obujajo in vzplamtevajo sestavami in trobentami Ker tudi sa ta luksus kongres nI določil niti oenta, so se častniki o-brnili na — patriotične skupine, ki so preskrbele civilno armado s dosti sastavaml in trobentami K online« tabli kongres v Minneaotl Minneapolis, Minn. — Konvencije mlnnesotske sekcije Kontinentalnega kongresa se je udeležilo okrog 400 zastopni kov unij, farmaraklh organizacij, farmer-labor party, social! stične stranke, podpornih društev ln zadrug. Prvotni referat o "new dealu" je konvencija zavrnila in sprejel* bolj militantno deklaracijo o VIRI. Deklaracija je bila opisana s ¿Ulieea razrednega boja. . 2a tajnika drlave sateije je bU izvoljen Klals Nialaan Minneapollaa. za predsednika pa Robert Miller iz Under-wooda. Miller je član narodne ekaekutiv« kongresa in nik Fsfmarske unije v sott % Washiagton. - Ko j rednem zasedanju senati Costiganovo resolucijo J preiskavo industrije 'se, trust ni dosti imenifl šenat "pozabil" aproprii] lišr v to svrho. ^ Tega veselja je »edaj ker je administracija j |400,000 iz sklada za jas jr švrho preiskave diitrib( Stroškov. Delo bo vršila 10wer komisija in bo doh| bo več izvedencev, ki so | nje Čase odslovljeni iz rs rojev radi — ekonomij^ lV Mnogi ciniki se poaiq vladnim preiskavam, 1 smatrajo za nepotrebne, j njs kriči, da s tem vlada ljf le ljudski denar. 0 (preiskavah je to resnic ysem tam, kjer "skušajo n$gra." Mnoge preiskav močan bič proti velekapj nim banditom. ',.0S to preiakavo ba vls sala dognati distribucija Ške elektrike, kar bo nepi yje vrednosti v bojih za i $en. Te cene so v Ame Jnrat večje kot jih račui dro" elektrarna kanada vince Ontario. V Ameril je konzument povprei centov za kilovatno uro, riu nekoliko manj kot i tU- Inženir Morris Llevvel še več let pridiguje d< nikdo ne ve, koliko stan bucija enega kilovata e Družbe se za to stvar; majo, oziroma se ne mai jim je ljubše ribariti v Računajo toliko koliko! Sejo odjemalci. In ker o< posebno mali odjemalci teh stroškov, se jim je t riti proti trust u tudi tam organizirani. Vse drugače pa je s' djskimi stroški, ker ti i lično dobro ugotovljeni. na primer, da v mode cfranje enega kilovata < hekaj manj ko pol cent so tudi stroški za dov| Metrike na neko daljave ročju dostavljanja e!< javnega voda po hišah popolnoma tema. ^"Ta preiskava bo tu ta>rašanju skušala priti Notranji tajnik Ickes / nil, da je vlado k temi Vbdila največ želja, da i Vodni program za raz' triČnih sil. Pri tem pa n ti točne podatke tudi buciji elektrike in pa merila za določanje pošti Pravilnik za gledališč« Prvič v zgodovini ^ riški gledališki malno mezdo Waahiagton. D. C. Mt je jadnji teden vllnik za Igledališča. kij Veljaven 27. avgusta, določa minimalne plf kSimalne ure za vse ce v gledališčih kakorj igralno in muzikalno Minimalna pl«<* ki imajo manj ko dv« rije, je $25 teden«ko. lestvica minimanlih ' Je z ozirom na doho« iča od $40 do $50 na ci v zborih imajo 130 gi minimuma. D*!**1 o a j več 40 v tednu. Farmar ai dea/ \ Webber. Falk Okla. mar Ed. Keithie j* vlado pogodi», d* P" krov borni*'* delom ji r« P" <' r' čaJ loto&y; itdaism. J« m ™:. ¡lo u J H mu pnMr^rrtis* Jug in koo* ,fT Cer p» jf — in 0*1 i *t fU*d 22. AVGUSTA. mhw Nasa dnevna ....... ^¡gkovski n« vč£ i najdbami davili J počasti. zmajev i>i , ¿¿m dokažejo rešenih pnv^.kivf Kati o sličnih poš#- ^poročilu učenjaka bi n*s l^bine vedeli, ds ^ grozovitih živali *e *re le za njlho* J gta tisoč let ^,0-okoetja. zobe itd. V*a-.vet še kljub tapp ^v, ki so sodobniki 8«- ¿¿¡ov«ka, dasi «o dajeko po «vojem poreklu nego fcV »ivi davnini izumrle čudovit. Ta grozota >1-na naii zemlji v ne*te-«¿¿Uh, naša sreča pa ¿e, Uko majhna, da nam jih ¿de zelo dober drobno- pogledamo pod drob-B( kapljo vode, koSček ič«pec peska itd., povsod odkrije gomazenje osnjd-perin s širokimi gobci, ki no poganjajo za "ple-ii prepletajočo se gnečo ki služijo v hrano lhof-„ in bojevitejšim sodM-Ininost imenuje te nitkS-nematode in jih pozns oh 6000 vrst. Pri nemfcto-svrtuje zakon prirode, ki ivojim otrokom nalaga ¿¿im večje množitve, ka-j nobeni drugi živali^eli i na svetu. Ako bi ostalo A bi nematodi skoraj zakrili na zemlji. -♦< tveno raziskovanje je k, da nematodi po veČin! livarni človeku. Potujejo Mko telo in ga brzo za-^r jim ne nudi ugodnega Samo nekoliko vr^t odov je, ki se lotijo člov « izberejo za svoje življ vo črevesje. Pred vse ik«, greznični črv in tfi ki pa je že naravnost vo tej družini. Ti opasni sati liso predmet pričuj v vsem živalstva. ^■IproKtorčka brez oe-m *negu n» Matu morskih glo-Pasu, na vseh ■ fulih, na vseh vsakdanje rabe—po-Nesrečen bi ^oburneltakodstm lahko videl kakor -^rn Zagnuaila bi EL m vade in da Je izdelal svojega. "Po mojem pravilniku bo minimalna plača |8 ns teden in ne 918." Jim Je pojasnil, "Kaj pa s orlom? Tega ne dobite, če n« podpišete pravega pravilnika," so mu delavke pojasnile. "Bom naredil kar svoJ«gs." In ga js res — na steno. Ni pa preteklo dolgo, ko so delavke zastavkal« in dobile pravega orla. Tudi organizacijo. Vladno posojilo Daw«es za "po-litl/en «reki" Detroit, Mich. — Senator Cousens Je zadnje dni kot priča pri aodnljski preiskavi gled«* dveh bančnih krahov v IMtroi-tu dejal, da ga J« lani predsednik Hoover naprosil, naj javno odobri posojilo (M) milijonov dolarjev banki Charlesa G. Dawe-sa v Chlcagu. Posojilo Je dala vladna korporacija za finančno rekonstrukcijo. (Cousens J« rekel, da je ugodil Hoovru, čeprav nI v«del, kakšne garancije Je Dawes dal za dotlčno posojilo. NJ«gova odobritev Je veljala sa "političen efekt" . . . Ksieterlja najela plav«ga orla N«w York. — Nero Cafeteria, ki Ima verigo restavracij v tem maslu, s« j« tudi pridružila ve-liki paradi plavih oriovrev. To sleer n« s nsmenom, ds ostsn« v pevsrkl, snvpsk ds MM gS Btidl. Ts ptič Js po «n«m tednu ligi* nil s sttov m tUn Ker irušbs si marala zvišati plač niti skrajšati delovnika, si J« or U I« "«posodila", kot J« pojasnila reporter jem. Dostavila Je Še, da rajši počaka restavracijskega prsvilniks, kar fe r*kakor l*»o o««j«. Ton» S elii kar RAD BI IZVEDEL si brat« Vinko, Tony in J k/et, delali smo skupaj v 1 Zehe Tehlezvik. Če je kaU Jaku kaj znano o teh treh I mi pile in poftlje njih nailo pogrnem atrotke. Imam jim nekaj zelo vainega. Ako bo tali sami, naj ae nemudoma meni: John Befzer, R.R. 1, V SOLDIER FIELO STABT8 FrMay AKmmn mm* Twt®e Dali? tm Sept. !• 5a?t°.° 5sc Čampljon Jahali is vseh delov Združenih drŽav in Kanade nastopijo ob vaaki predstavi in sodelujejo pri 960,000 dobitkih. Vse ceste vodijo na 8oldier Field. A u glist a 25. do septembra 10. . Najzanesljivejše ds* lavske vesti so v i "Prosvetl". Ali jih ¿iti diu»? Skrivnost Mgaga «v IjNja Smrt za komplikacijami ¿^ ZMERNE CENE Jaz namreč nimam |>ojma o medicini. (Imam sicer slepič — — kakor vsak normalen dvo-nožec, toda operiran Ae nisem bil, zato tudi nino nastopile komplikacije in sem Ae živ.) Niti ne nameravam govoriti o smrti in komplikacijsh v zdravniškem in pogrebnem i>omenu teh usodnih besed. V glavnih obrisih stvar sploh nI moja duševna Isstnina. Ta nesrečna brblja Janez mi je zadnjič napolnil glavo in navrtal trebuh s svojo teorijo. Da. — * teorijo! Zakaj pa ne!? Teorij danes kar mrgoli: Kant-I^aplaveova teorija, četrt-tonska teorija, jonaka teorija. Einsteinova teorija, elektronska teorija, vragznaj kakšna teorija . . . Zakaj bi ne nastopil še Janez s svojo —*? "Teorija smrti za komplikscijsml" ... To dobro zveni! Mnogo bolje kskor n. pr. "^e t rt tonska teorije" ... v vsa-kem i »ogledu — bolje! Mislim, da sem mu govoril o neki svoji zadevi, kako sem stvar še uredil pri višjih, pa e odjadrala po uradni poti do ntt-Jih, prebrodila šest inatanc. se spet dvignila do višjih, obtičala tam kakih 60 uradnih ur. sprejela končno svečani krst podpisa. odšla, itd., Itd. skratka— deeet dni sa ptškav nl< . ., Tu pe me Je pograbu v svoje 177 N. MkMgaa Are.. Chicago, III., Tiska vabila sa veseliee In shode, visitnios, knjigo, koledarja, letak* Itd. v slovenskem, hi slovaškem, češkem, nemškim, sngleikem jeziku I VODSTVO TISKARNI APELIRA NA CU a N. P. J, DA TISKOVINE NABOCA V SVOJI TISKARNI