Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. Številka 75. J0L1ET, ILLINOIS 15. AVGUS1A 1916 LETNIK XXY. oi» Lahi zadevajo ob najhujši odpor. Avstrijci se zbirajo, da jim zaustavijo Pot vzhodno od Gorice, in jih tupatam že odbijajo. še prodira v Galiciji. S ac°z in Anglež napredujeta zapadu in odrivata Nemca. Dun i ti t* K* I 1 t UnaJ. 10. avg. (Čez London, 11. 12:30 zj.) — Danes objavljeno evno poročilo avstro-ogrskega voj-ne8a vodstva se glasi: italijansko bojno torišče: Z ozirom a Položaj, ki je nastal po zapustitvi j>0riškega predmostja, smo morali po rvavem odbitju novih italijanskih na-aov na Doberdobsko visoko plano-0 0Pustiti tudi mesto. Potrebna iz-a naše linije je bila izvršena neovi-Po sovražniku. v zadnjih dneh so naše čete do-e nad 4,100 italijanskih ujetnikov. Napad na Benetke. "T i lz 21 zrakoplovov sestoječ oddelek e napadel v noči na 9. avgusta Benet-VC ln..sPustil tri in pol tone bomb. Po-°cile so kak tucat požarov, med j®"' Požar neke tovarne v tolikem e8u, da je bil odsev ognja viden še daljavi 25 milj. Vsi stroji so se ' nepoškodovani." Kaj poroča Cadorna. 10, avg. — V današnjem poro-vojnega urada je rečeno med dru- čete nadalje prehajajo čez Ije V gor'®kem odseku po poprav-. "'J1 mostovih. Naši konjiki in mo-0(jn' kolesarji so prodirali vzhodno jnesta na več točkah pod težkim 'em. Sovražne čete se naznanjajo tla ^lsinah severovzhodno od mesta,( j . K°žnodolskih gričih in na raznih ... ob progi v Vrtojbo. Naše ko-napadalo sovražnika z vi-zn zastavami, prizadelo mu *tnih izgub in ujelo nekaj sto mož. Če se ni uštel. ''V šin, - ^raški visoki planoti se je na-cetani po zelo vročih bojih posredi' Predreti močne okope severo-žm.°dno od"hriba Sv- Mihaela in bli-"Ti'Ja Martin ter, zasesti Boškin. .Jetnikov še vedno dovajajo. Do-^ smo našteli 268 častnikov in 12,- *»ti i- yojakov. ■ r- /ceraj je poskušal sovražnik olaj-1 Položaj ob dolenji Soči z ljutimi 'n težkim bombardiranjem na ^ točkah fronte, tako v tonal-odseku, v Judikariji in v Lagati 1. dolini, na Monte Pasubio, Mon-^ "none, v Travignolski dolini in na n Obdržali smo povsod svoje >ianke. 5o' B »vražen letalec je spuščal bombe c«ni "enetke. Dve osebi sta bili usmr- „c„ ,n nekaj škode je bilo napravlje- Laško vojno poročilo. 11. avg. (Cez London.) — Na- fci Jtt -i!'0 voine(fa urada o dnevnih pod- •!'h s« glasi: | ceraj je tretja armada nadaljevala £c(?Veeanim pritiskom dne 9. t. m. pri-"apad na odseka Sv. Mihaela in Sv. Martina. Posrečilo se ji je, osvojiti močne (davno zapuščene) obrambne linije sovražnikove med Vipav-ščico in hribom Kosič. "Sovražnik je bil popolnoma poražen in se je umeknil vzhodno od Valo-ne, zapustivši močne zadnje straže na vrhu Debeli in na griču 121, vzhodno od Tržiča (primorskega). "Zasedli smo Rubijo in Sv. Martin Kraški in vso (?) Doberdobsko visoko planoto do linije Valerijske. Zadevajo ob ovire. "Vzhodno od Gorice se sovražnik obdržuje v zakopih ob liniji hriba Sv. Gabriela in hriba Sv. Martina, katerih zapadna 'slemena in linijo Vrtojbica so naše čete že dosegle. "Na ostali fronti je podjemal sovražnik običajne demonstracije, s 'katerimi smo povsod uspešno ravnali". Število ujetnikov in množina vojnega plena raste neprestano." Avstrijci ustavljajo Lahe. Rim, 12. avg. — Nova in ljuta bitka se je začela okrog utrjenega Tolmina ob Soči. Tolmin leži 20 milj severno od Gorice in je baje zelo ogrožen. Prihod pomožnih čet je ojačil avstrijski odpor vzhodno od Gorice, ali italijanska armada, ki prodira južno proti Trstu, je napredovala nad dve milji v zadnjih štiriindvajsetih urah. Gen. Cadorna je danes popoldne naznanil osvojitev vasi Opatjeselo (O-pacchiasella!), 6 milj jugozapadno od Gorice, in prehod čez Valono, obenem z osvojitvijo dveh višin na Krasu. Lahi so ujeli 270 mož v Opatjemr selu in uplenili tri tope. Z visoke planote nad Banjšicami vzhodno od Gorice strelja avstrijsko topništvo prav živahno; Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 12. avg. — Vojni urad je nocoj objavil sledeče poročilo o podjetjih na laški fronti: "Ponovni italijanski napadi blizu Vipavske doline so bili odbiti. Italijani so bili tudi zaustavljeni v naskokih proti višinam vzhodno od Gorice. Silno topniško bojevanje je bilo okrog hriba Sv. Gabriela in Svete Gore." Ljuti boji okrog Tolmina. Rim, 13. avg. — V tržiškem in goriškem odseku nadaljujejo Italijani svojo ofenzivo proti Trstu in so izgnali Avstrijce iz več utrjenih postojank, pravi današnje uradno naznanilo. Več nego 2,000 Avstrijcev je bilo ujetih. Važni spopadi se vrše tudi drugod ob fronti. Italijani zadevajo ob ljut odpor in v več odsekih ob hude avstrijske napade. V soseščini Tolmina, 20 milj severno od Gorice, je bojevanje posebno srdito. Število avstrijskih mrtvecev in ranjencev je baje veliko. Število ujetnikov izza dne 6. avg. znaša 15,393, vštevši 330 častnikov. Ruska fronta. Berlin, 10. avg. — Težke napade so podjeli Rusi na raznih točkah ob sto-hodski liniji v Volhiniji, vzhodno od Kovela, kakor je naznanil nemški vojni urad danes. Vsi ruski sunki so bili odbiti s težkimi izgubami, je rečeno. V Galiciji, jugovzhodno od mesta Brodv, so se razvijali novi spopadi danes dopoldne, kakor pristavlja naznanilo, ki pravi nadalje: "Fronta nadvojvode Karla Franca: Blizu in jugozapadno od Velesnjova ■so bili močni ruski napadi zopet odbiti po svežem protinapadu. Tukaj in južno od Dnjestra so naše čete zasedle nove postojanke, po našem načrtu." Stanislavov ogrožen. Petrograd, 10. avg. — Mesto Stanislavov v Galiciji je že v streljaju ruskih topov. Ruski general Lečicki je sledil svojo zmago pri Tysmjenici ter prodiral zapadno ob železnici, prebro-dfvši reko Zloto Lipo, in severozapad-no ob cesti. V zadnji smeri se je približal na šest milj do Stanislavova. Obenem je naznanil general Lečicki pohod čez reko Koropice in sestavo nove linije prodiranja severno od Dnjestra. General LečTcki je med desetdnevnimi podjetji ujel nad 15,000 mož. S tem je naraslo skupno število ujetnikov med ofenzivo generala Brusilova izza dne 4. junija na 402,000. Avstrijci zapustili Stanislavov. Dunaj, 11. avg. — "Zapustili smo Stanislavov brez boja", pravi danes objavljeno uradno dnevno poročilo avstro-ogrskega vojnega vodstva. Naznanilo tudi priznava umeknitev avstrijskih čet v nove postojanke v o-krajih Stanislavov in Monasterzyska vsled ruskega pritiska. Nad 3,000 Rusov ujetih. Berlin, 11. avg. (Brezžično v Say-ville.) — V dne 8. avgusta objavljenem poročilu avstro-ogrskega vojnega vodstva je rečeno, da sta nemška (!) zaveznika v Karpatih vzhodno od Ja-blonice in blizu Vorohov zopet pridobila na ozemlju, da so bili močni napadi jugozapadno od Delatyna odbiti, in da se je pod Vorteklo posrečilo, levi breg reke Seret očistiti sovražnika. V teh bojih je bilo uplenjenih 9 strojnih pušek in ujetih nad 3,000 Rusov. V Volhiniji je poteklo več silnih sovražnih napadov popolnoma brezuspešno. Rusko vojno poročilo. Petrograd, 11. avg. — Stanislavov, važno železniško središče jugovzhodno od Lvova, glavnega mesta Galicije, so osvojile ruske čete, kakor je naznanil vojni urad nocoj. Stanislavov leži 87 milj jugovzhodno od Lvova med dvema stekališčema reke Bistrice, 10 milj južno od Dnjestra. Stanislavov je tovarniško mesto in poljedelsko središče in je imelo 33,000 prebivavcev. Čete generala Lečickega so osvojile Stanislavov v četrtek in zasledovale Avstrijce, ki so se umikali v smeri Haliča. Rusi so pridobili tudi važnih uspehov v okrožju reke Seret, kjer so prisilili Avstrijce k umiku iz utrjenih ! postojank Giladka in Voroblevsk ter zasedli kraj Monasterzyska. Rusi še vedno prodirajo. Petrograd, 12. avg. — Vse okrožje glavnih sovražnih zimskih postojank pred Tarnopolom in Buczaczem so o-svojili Rusi, kakor nocoj uradno naznanjajo iz vojnega glavnega stana. Turki prihajajo na pomoč. London, 12. avg. — Turške čete v veliki množini se odpošiljajo na gali-ško in volhinsko bojišče, kakor brzo-javlja amsterdamski poročevalec Reu-terjevega urada po nekem poročilu ŽELEZNIČARJI KLJUBUJEJO. Nočejo posredovanja, niti razsodišča, ker so železniške uprave baje brezsočutne. Wilson kot posredovatelj. Splošna stavka po železnicah so prične, če predsednik ne doseže sprave. New York, 13. avg. —-Splošno stavko ijjflezničarjev, ki bi zaustavila trgovino v deželi in pripravila ob delo približno dva milijona delavcev, je mogoče vsled današnjih razvojev odvrniti samo po predsednikovem posredovanju. Preporna vprašanja so bila na njegovo prošnjo predložena g. Wil-sonu, ko so železniški uslužbenci krat-komalo odklonili vsako obliko razsodne poravnave. Proti posredovanju so se izrekli že včeraj. V Washington. Opolnoči odpotujejo voditelji četverih velikih železničarskih unij v spremstvu tu navzočih delegatov - v Washington. Zatopniki železniških družeb so pozneje naznanili, da zapuste New York z istim vlakom. Obe stranki se bosta torej že tekom dopoldne lahko pogajali s predsednikom, čigar zasebni tajnik je dospel ob 9. uri nocoj semkaj, da naznani nasprotujočima tse strankama željo g. Wilsona in ukrene vse potrebno za konferenco. Prelom je končno veljaven. Do končno veljavnega preloma je prišlo danes pozno popoldne po skoro šesturnem tajnem posvetovanju. Zakaj šo se včeraj še za ugodna smatrana pogajanja izjalovila, ni prav jasno. Zastopniki uslužbencev zagotavljajo, da so odklonili razsodno poravnavo, ker so ostale železniške uprave pri razsodni razpravi svojega "mogočega predloga". Zavezno posredovalno o-blastvo pa je trdilo v nocoj objavljeni izjavi, da bi delavci odklonili razsodišče, tudi če bi železniške uprave urrrek-nile "pogojni predlog". Brezuspešne prizadeve. Elisha Lee ni hotel kot predsednik konferenčnega odbora železniških u-prav ničesar drugega povedati o krizi, nego da so železnice predlagale najprej posredovanje in potem razsodišče brez uspeha. Obtežil je uslužbence z odgovornostjo za popolno izjalovlje-nje prizadev zaveznega posredovalnega oblastva. Na drugi strani je A. B. Garretson, predsednik zveze Order of Railway Trainmen in govornik uslužbencev, izvračal krivdo popolnoma na nespravljivo in trmoglavo vedenje železniških uprav. Nočejo ničesar slišati. "Ničesar nimam povedati o tem," je rekel g. Garretson, "kar utegne predsednik doseči s svojim posredovanjem. Naš sklep, odkloniti razsodišče, je zavisel edinole od vedenja železnic. Brezsočutnost izziva vedno odpor. In železniške uprave so bile brezsočutne napram zahtevam uslužbencev. Nikdar niso pošteno poskusile, doseči dogovor. Hotele so se pogajati o naših zahtevah, ne da bi same kaj ponudile v posredovanje. Če bi nam prišle nasproti na polu poti, potem bi se položaj pač predrugačil." OR. J. B. MURPHY NENADOMA UMRL. Svetovno znani chicaški kirurg podlegel srčni bolezni v starosti komaj oseminpetdesetih let. Velik učenjak in katoličan. Sveti oče ga nedavno imenoval za viteza sv. Gregorija. Berliner Tageblatta". Prevažanje turških čet se vrši nepretrgoma in brez ovir. Moštva so nova, najbolje opremljena in prihajajo iz azijskih pokrajin. Rusi blizu Haliča. Petrograd, 13. avg. — Ruski pogon v Galiciji se nadaljuje neovirano, kakor naznanja vojni urad danes, in več dodatnih vasi je bilo osvojenih. Ruske čete so zavzele Marjampol, 7 milj jugovzhodno od Haliča, ki je ključ do Lvova. Ob zgornji reki Seret so osvojile več utrjenih postojank. Izza dne 1. avg. so ruske armade pod generalom Brusilovom ujele 83,-943 Avstrijcev in Nemcev. " © by American Prevn Amoctatton from M edem. FRANCOSKI VOJAKI PRI NASKOKU OB REKI SOMME. ^"»menita fotografija, posneta po nekem vojaku v zakopu, ko so Francozi naskočili nemški zakop, zaščiten oeasti žici. To je bilo med nedavnim ljutiin bojevanjem v okrožju reke Sonnne. Zapadna fronta. Pariz, 10. avg. — Dež in megla sta ovirala vojskovanje na celi zapadni fronti snoči in danes, in nobenega napredka ni bilo na nobeni strani. Nemci so poskušali snoči prodirati južno od reke Somme s pomočjo pla-menečih tekočin, pa se jim ni posrečilo in so se vrnili. Nepričakovan napad v Vogezih je bil tudi odbit. Berlin, 10. avg. — Britanski in francoski napad na nemške linije v okrožju reke Somme včeraj in snoči so bili odbiti, kakor je naznanil veliki glavni stan danes. Poročila si nasprotujejo. London, 11. avg. — Stalni pritisk po zavezniških četah na nemške linije severno o3 reke Somme je pridobil danes nadaljnjih uspehov. Berlin, 11. avg. — Francozi in Britanci nadaljujejo svoje napade na nem ške linije severno od reke Somme, ali brez uspeha. Francozi napredujejo. Pariz, 12. avg. — Francoske čete so danes z naskokom vzele nemško tretjo linijo zakopov na celi fronti od Harde-courta južno do reke Somme pri Bus-courtu. Vzeta postojanka je tri in tri četrti milje dolga in pomeni najvažnejšo francosko pridobitev izza prvih dni o-fenzive ob reki Somme. Nad 1,000 Nemcev je bilo ujetih in 30 strojnih pušek uplenjenih. Belgijci pridobivajo v Afriki. Havre, 11. avg. — Sevcrozapadni del Nemške Vzhodne Afrike je sedaj popolnoma v posesti Bclgijcev, ki tesno zasledujejo nemške čete, kakor naznanja belgijski vojni urad. generalnega guvernerja turkestanske-ga. (General Kuropatkin, ki je poveljeval ruskim četam v Mandžuriji med rusko-japonsko vojno, je bil dne 26. februarja poklican kot naslednik generala Russkega v službo za vrhovnega poveljnika ruskih armad na severni fronti. Pod njegovim vrhovnim poveljstvom so podjeli Rusi dvakrat brez uspešna napadna kretanja proti fronti Hindenburgove armade ob liniji Riga-DvinšTc.) Iz Washingtona. Washington, D. C., 11. avg. — Turčija je zavrgla predlog Združenih Držav, podpirati bedne v Siriji po nevtralnem odboru. Wilson hoče "agitirati". Predsednik Wilson je zdaj trdno sklenil, prepotovati deželo na vse strani v svrho "lova na glasove". Potni načrt se ima izdelati prihodnji teden. "Prosperiteta". Demokrati senatskega odseka za finance so se zedinili danes na nadome stilo k dohodninski predlogi, kakor jo je priporočala zbornica. Priporočajo obdačbo municijskih tovaren za 10 odstotkov čistega dobička. Chicago, 111., 12. avg. — Dr. John B. Murphy iz tega mesta, eden voditeljev med ameriškimi kirurgi (ranocelniki) in znan v svojem poklicu po vsem svetu, je umrl ob 3. uri 30 minut včeraj popoldne v Grand hotelu, Mackinac Island. Umrl je za neko srčno boleznijo, star šele 58 let. Bridko in veliko izgubo za kirurgi-čno znanost in za trpeče človeštvo pomeni smrt doktorja J. B. Murphyja, enega najznamenitejših zastopnikov o-perativne zdravniške umetnosti. Pokojnik je bil svetovno znan in je bil šele pred kratkim po papežu Benediktu za svoja odkritja v kirurgiji imenovan vitezom. Bil je veščak v črev-nih boleznih in je izvrševal prve operacije v slučajih vnetic slepega črevesa. Odkril je tudi neki serum za nev-traliziranje revmatičnih bolezni v členkih. Dr. Murphy je bil rojen dne 21. dec. 1857 v Appletonu, Wis., je pohajal ta-mošnjo primarno šolo, študiral pozneje na illinoiškem vseučilišču, chica-škem Rush Medical College in dovršit svoje študije na nemških vseučiliščih. Tudi po svoji dobrodelnosti napram ubogim in potrebnim je bil slavno znan. Zdravniki od vseh strani sveta so tiščali k njegovim operacijam, in časti in naslovi so ga dohitevali iz vseh dežel. Bil je eden prvih kirurgov, ki je izvrševal transpozicije ali prestave kosti iz enega telesa v drugo. Pravijo, da je bil pri banketu, prirejenem v čast nadškofu Mundeleinu, tudi po zaužitju juhe zastrupljen, vendar je pač le naključje, da je tretji tedanjih gostov, ki je izza tistega dne bolehal in umrl. Njegov" zet, dr. John F. Golden, izjavlja, da je pokojnik bo-loval za neko srčno boleznijo in da je ta povzročila njegovo smrt. Nahajal se je na počitnicah na Mackinac Is-landu v Michiganu in njegova soproga je bila ž njim, ko je prišel konec. * Dr. Murphy je umrl previden s sv. zakramenti za umirajoče. Bil je katoličan, rodom Irec, ki je šel vsako nedeljo k sv. maši in vsaki mesec s celo svojo družino k sv. obhajilu. Izredna čast je doletela pokojnega drja. Murphyja dne 15. junija t. 1., ko mu je chicaški nadškof Most. Rev. G. W. Mundelein pripel na njegove prsi znake papeškega odlikovanja z vitež-tvom sv. Gregorija, največja čast, ki jo more izkazati sveta Cerkev možu-uče-njaku. Eksplozija v smodnikarni. Wilmington, Del., 11. avg.—V smodnikarni Dupont Powder Co. v Carneys Pointu, N. J., je razpoknil cilinder hidravlične tiskalnice v sušilnici. V ti-skalnici se je nahajalo 40 funtov strel nega bombaža. Prva je Hjila raztrgana v kosce in 3 osebe so bile umrčene Kos železa je bil vržen v sosedno poslopje in je zadel tam nekega delavca. Oblak se utrgal. Huntington, W. Va., 10. avg. — Oblak se je utrgal in je poplavil Cabin Creek-dolino in napravil milijon škode. V kraju Acme, W. Va., je baje utonilo kakih dvanajst oseb. Konec stavke. New York, 9. avg. — Velika stavka uslužbencev pri pocestnih železnicah je bila končana danes, in promet se zopet Vrši po navadi. Skrb za Poljsko. Še več Rusov na Francoskem. Brest, 10. avg. — Nadaljnje število ruskih vojakov je bilo izkrcano tukaj. Vojaki so bili sprejeti navdušeno. Kuropatkin upokojen. London, 10. avg. — Iz Petrograda poročajo na Central News Agency, da je bil general Kuropatkin imenovan za London, 10. avg. — Berlinske brzojavke pravijo, da je ameriški poslanik Gerard naprosil za avdijencijo pri cesarju v svrho, da mu izroči rokopisno pismo predsednika Wilsona, v katerem izraža ta svoje želje glede podpore za bedno Poljsko. Umor in samoumor radi ponarejenega mleka. V Norimberku je bila neka kmetica obsojena radi ponarejanja mleka na 100 mark globe. Vsled taga je skočila v vodo s svojima obema majhnima otrokoma ter je utonila. BREZ SKRBI pošljite denar skozi naše posredovanje v staro domovino, ker kljub vojnim zaprekam, se naše pošiljatve izplačajo vedno točno. Kljub temu, da ne dobite pisma od svojcev iz stare domovine, ker je bilo morda isto na onem parniku, ki je prišel v roke Angležem ali Francozom, se ni treba bati, da denar ni na varnem. Bodite brez skrbi! Dokler vidite naš oglas v listu, ni nobene nevarnosti. Če bi bila kakšna nevarnost, bi mi to v listu objavili. Mi garantiramo vsako pošiljatev, da bo sigurno sprejeta, ali pa vrnemo denar, kadar se nam dokaže, ali če se sami prepričamo, da denar ni bil izplačan, radi enega ali drtizega vzroka. Po Wireless (brezžičnem brzojavu) pošljemo denar v staro domovino, in to naravnost v Avstrijo. Ako ni pomote ali posebnosti, je denar prejet v 3. do 5. dneh. Včasih se pa tudi za delj časa zakasni. Vsak brzojav, akotudi ima manj kot 6 besed, stane $4.50, če pa je več kot 6 besed, se računa po 65c od vsake besede in številke posebej. Mi imamo v tem oziru najboljšo zvezo in hajstrožji sistem, ker naš namen je zadovoljiti vsakogar, ki se posluži našega posredoyanja. Danes pošljemo v staro domovino. 5 K za.. .$ .90 250 K za..$ 35.00 25 " ... 3.75 500 " .. 70.00 50 " ... 7.25 750- " .. 105.00 100 " ... 14.00 1000 " .. 139.00 Denar nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga 4<$bite v vsaki banki skoro popolnoma Zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar. AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. i. AMEKIKAW8KI SLOVEMKC, 15. AVGUSTA 1916. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1-50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. se Dopisi in denarne pošiljatve naj pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. možni šerifi in tajni redarji so zašle dovali po jolietski okolici v soboto in včeraj dva okrinkana razbojnika, ki sta v petek zvečer napadla in oropala krdelo desetih železniških delavcev za kakih $1,300. Oropani delavci so bili zaposlenci Elgin, Joliet & Eastern-železnice. Poslani so bili izmenjat čeke za kakih petdeset članov delavskega krdela, v katerem so delali. Ko je prejela denar v neki jolietski banki, se je desetorica železniških delavcev napotila v svoj kemp na ročni kari. Ko 'so se bližali križišču na glavni progi železnice, kake tri milje od Jolieta, sta razbojnika skočila iz jarka ob železnici, pomerila z revolverji proti njim in jim velela, položiti denar na karo. Potem sta jim velela odkorakati ob tiru. S smrtjo sta zapretila vsakemu, ki ne bi poslušal. Desetorica je korakala četrt milje, predno se je eden izmed njih drznil ozreti se nazaj. Razbojnika sta izginila. Šerifov urad preiskuje poročilo, da sta bila dva bivša zaposlenca zapletena v roparski napad. Raznaša se tudi govorica, da so bili kaznjenci na državni kaznilniški častni farmi zapleteni v slučaj. — Gdčna. Anica Žlindra mrtva. Iz Clevelanda, O,, je dospela žalostna vest. "Cleveland Leader" je naznanil v svoji včerajšnji (nedeljski) izdaji "Ana Žlindra, 17 let stara, je bila u streljena ob St. Clair ave. in E. 52nd st. okoli 6. ure 30 minut snoči. Policija pravi, da je razočaran ljubimec oddal 'strele. Dekle je šla okrog ogla, ko jo je ustavil neki mož in je potegnil revolver iz svojega žepa in je streljal. Pet krogel je zadelo telo. Prepeljali so jo v St. Clair-bolnišnico, a je izdihnila, predno je dospela ambu-lanca tjakaj. Živela je pod h. št. 1165 Norwood st." — Iz drugih virov smo izvedeli, da je nadepolno dekle ustrelil neki Jos. Jazbec, klerk, mlad mož mlade žene z dvema otrokoma. Čakal jo je, ko je šla domov od dela, baje na oglu Glass ave. in Norwood Rd. Vprašal jo je nekaj, nakar je zbežala, on pa za njo čez dvorišče in okrog hiše in zopet čez cesto, ravno pred slovensko cerkvijo, nakar je iskala zavetja v hramu sosedne hiše, kjer je dobila štiri rane: eno v glavo, drugo v ramo in eno v pleče. Prihiteli so ljudje, prijeli morilca, ko se je .ravno sam streljal v sence, a si prestrelil le oko, ter oba nesrečnika hitro odpeljali v St. Clair Hospital. On živi, ona je mrtva. Zapušča žalujočo mater, očeta in enega br^ta. — Pišemo o tem žalostnem slučaju med jolietskimi novicami, ker je bila pokojna Anica znana tudi v Jolietu. Lanskega leta dne 30. avgusta smo poročali: "Gdčna. Anica Žlindra iz Clevelanda, O., se je /rnila predzadnjo soboto domov, ko je prebila mesec dni na počitnica_h v Jolietu pri svojih sorodnikih. S tukajšnjimi svojimi prijateljicami se je tako imenitno kratkočasila, da je le nerada zapustila Joliet; ali morala je domov zaradi priprav za neko igro, pri kateri bo 'sodelovala kot ena najbolj šili diletantinj slovenskega odra v Cle-velandu." In prihodnje leto je mislila zopet priti v Joliet. Toda človek o-brača in Bog obrne. Pokojna Anica je bila izvrstna pevka in zares nadarjena za dramatsko umetnost; pohajala POMAGAJMO REVEŽEM V SLOVENSKI DOMOVINI! Ali ste že kaj darovali v naš sklad za slovenske begunce ter vdove in sirote padlih vojakov slovenskih- Pošljite takoj, da ne pozabite! Darove sprejema: Amerikanski Slovenec, Joliet, 111. žine štev. 136.K. S. K. J. na seji 6. avgusta, da povabi vse tukajšnje rojake oziroma farane sv .Družine na zborovanje, katero se vrši v nedeljo, dne 20. avgusta ob 1. uri popoldan v cerkvi. Zatorej je želeti, da se vsi tukajšnji rojaki te seje udeleže in tako vsaki pove svoje prepričanje za izboljšanje našega položaja, ker zadnji čas je že, da se zdramimo iz dolgega spanja, da se skupno in isložno poprimemo dela za našo faro. V nadi, da se bodo vsi, katerim je še količkaj pri srcu bodočnost naše fare in naše mladine, udeležili te seje, ostajam vdani Frank Perovšek, društveni tajnik. KAJ SMO?! Joliet, 111., 14. avg. — Petindvajset-letnice so pri nas na dnevnem redu. Ena za našo slovensko naselbino jo-lietsko najznamenitejših, čeprav popolnoma tiho in skromno obhajana, je bila zadnjo>oboto, dne 12. avgusta, ko je obhajala srebrni jubilej svojega de- j je v Clevelandu neko šolo za dramati-lovanja ena najzaslužnejših slovenskih ko in petje. Bila je dražestna gospi-učiteljic v Ameriki. O tem piše Cer- ca. zlata dušica, ponos slovensko na-Hveni Glasnik naše župnije sv. Jožefa selbine v Clevelandu ter poznana in v št. 7 za mesec julij sledeče: I priljubljena tudi v Jolietu med sloven- "Dne 12.avgusta 1916 bode preteklo "skim žeitštvom. V bližnjem sorodstvu 25 let, od kar je stopila č. sestra Fer- je bila z našim organistom g. George dinanda v red Sv. Frančiška, da posveti svoje življenje Bogu in vzgoji katoliške mladine. Takrat č. sestra Ferdinanda ni vedela, kje bode delala in se trudila v poznejših letih, a po previdnosti Božji je bila poslana k naši cerkvi Sv. Jožefa, kjer je začela učiti slov. deco takoj pri ustanovitvi nove šole leta 1895. In tukaj je ostala celih 21 let, kjer je žrtvovala vse svoje moči za Malovrhom. Gospodične Katie Luka-uič, Katie Rogjna, Mici in Elizabeta Sekola, Annie Stajdohar in Mary Vc-nišnik so naročile lep venec za na grob svoji nesrečni prijateljici. Gdčna. Elizabeta Grahkova je mislila včeraj odpotovati na partedenske počitnice k svoji prijateljici v Cleveland, ko je baš pred odhodom prejela žalostno vest o njeni nesrečni smrti. Naše so- lovenskih otrok. Koliko do-1 žalJe sorodnikom, a pokojnici večen vzgojo brega je storila v teh letih kot učiteljica pri naši šoli, ne ve nobeden drug kot Bog sam. Njen trud za lepoto hiše Božje, njeno delo v šoli in v raznih družbah ne more biti nikdar poplačano od faranov cerkve Sv. Jožefa. Prav pa je, da se v svojih molitvah spominjamo č. '»estre Ferdinande ob njeni "Petindvajsetletnici" in prosimo Vsemogočnega Boga, da naj jo On ohrani še veliko let v naši sredi v zgled naši mladini. V ta namen se bode zato darovala peta sv. maša na Veliki Šmaren ob 6. uri zjutraj." — "Amerikanski Slovenec" se pridružuje tisočerim čestitavcem in vošči č. sestri Ferdinandi povodom njenega srebrnega jubileja vso srečo iz nebes in prav dolgo življenje v veselje in korist naši jolietski naselbini ter v čast in ponos vsem ameriškim Slovencem. Bog z Vami in Vašim delom, častita sestra Ferdinanda! _ Rev. P. Kazimir Zakrajšek, O. F. M., iz New Yorka se je mudil te dni v Jolietu. — Prav dobrO se je obnesel včerajšnji piknik društva sv. Družine št. 1 1>. S. D. v Theilerjevem parku. Vreme je bilo sicer nekoliko hladno, vendar solnčno in tako vabljivo, da je bila udeležba na pikniku prav velika. V najlepšem redu se je vršila vsakovrstna zabava. Poleg izborne godbe na plesišču, kjer je bil ogromen naval ptesaželjne mladine, je sviral tudi hrvatsko - slovenski tamburaški ktub. Gmotni uspeh piknika je bil zelo po-voljen. _ Okrinkana roparja napadla 10 mož in odnesla $1,300 v gotovini. Po- mir in trajen spomin! Ely, Minn., 9. avg. — Oj kakošna vročina!! Tako vzklikamo sedaj vsi, otirajoč si z robcem obraze naše. Že "Glorious Fourth" nam je prinesel neznosno soparo, in njene posledice moramo skoro slednji dan občutiti do-sedaj. Kako nezdrava je in kako vpliva na zdravje naše ta neznosna vročina, se vidi že v tukajšnji bolnišnici, ki je vedno prenapolnjena za vročino obolelih. Smrt s pomočjo vročine je pokosila kar v enem dnevu tri naše rojake, med njimi mladeniča komaj 26 let starega. Jos. Grebenca. Najlepša leta v svojem življenju je imel, a moral je zapustiti to >.sicer solzno dolino in iti tje nad zvezde, kjer ni več težav in bridkosti. Sveti mu večna luč! Na "Pioneer Mine" je tudi pobilo precej našega rojaka Maksa Levsteka. Velik kos lesa ga je udaril na život, in le operacija, katero je srečno prestal, ga je rešila morda groznih posledic. Bog mu daj skorajšnje ozdravljenje. Pozdravi Leo. Stupica. Willard, Wis., 9. avg. 1916. — Vsem rojakom v Willardu in okolici sc naznanja sledeče: Z ozirom na slabe razmere naše fare, ker nimamo svojega duhovnika, ker je okoli 150 otrok brez vsakega verskega pouka, ker smo brez vsake službe božje ob nedeljah, in ker niti iskrice upanja ni, da bi nam zasijalo solnce boljše bodočnosti, ako se ne bomo bolj potrudili, kakor dosedaj —: Zato je sklenilo naše društvo sv, Dru- Živimo v velikih časih. Priča smo preobratom v svetovni zgodovini, o katerih se nam pred par leti niti sanjalo ni. Živimo v dobi, v katerej različni narodi postavljajo na kocko vse, sploh vse, kar premore človeštvo. Poslužujejo se vseh načinov in sploh vporabijo vsaka sredstva, da dosežejo svoj namen in se okoristijo z njim. Umetnost, ženija prednosti, čednosti slabe in dobre so zasužnjene do zadnje, in to edino le zato, da svet okusi, kedo je kedo. Doba, v katerej je civilizirano človeštvo rekel bi na vrhuncu kulture, o katerej se je mislilo, da bo prevela narode z duhom in dejanji tako, da bi se dandanašnji dogodki sploh niti v mislih ne smeli dogajati. Kedo bi si mislil, da se bodo znanja 20 tega stoletja uporabljala zgolj v mo-ritev človeštva! Mi tukaj, kateri smo gledalci te grozne žaloigre, imamo veliko lepe prilike, opazovati vse njene strahovite posledice. Videli smo, kako je izkrvavel ta in oni narod. Vidimo, kako se zopet ostali narodi v smrtnih objemih do zadnjega trenutka oprijemlje bilke tako, da ne utonejo v lastni krvi. Vse je prav v vojski, in po načinu tega se ravnajo danes. Prijatelji so danes oni, kateri so si bili dedni sovražniki, in zopet obratno. Vojna je navezala narode skupaj, za kar se je svetovna diplomacija trudila leta. Posluževati se še tako podlih sredstev, je danes častno, in da jih je le na razpolago. Višek vsega je pa to, da niti eden noče biti kriv. Poslužujejo se one stare: "Jaz nisem, ti si," ali pa: "Ti si in jaz nisem." Gotovo je za sedaj vseeno, kedo da je kriv. Ne bo se vprašalo, zakaj si ti bil vzrok teh strahot. Vpoštevala se bo kolikor toliko le moč, in fakt je, da glavno ulogo bo igral tisti, kateri bo zmagalec; in da bi se pri tem oziralo na druge stranske koristi katerega premaganih, je skoro izključeno. Padla bo znabiti kakšna drobtinica iz mize močnejšega, ali to le toliko, kolikor bodo dovoljevale, koristi večjega. Da bi si mali narodi poskušali urediti meje po svojih željah, je za sedaj nemogoče. Vidimo iz prošlosti, koliko se je spoštovalo obstanek kakega manjšega naroda, n. pr. Buri v Južni Afriki. Simpatije skoro celega sveta so bile na njih strani, ali pomagalo ni nič. Bili so na potu interesom velike Anglije, katera se je poslužila današnjih sredstev, krivih in pravih, in Buri so bili podjarniljeni. Videli smo zopet, če je narava stvarila kakšno strategično točko na kateremkoli delu naše zemlje, planila je zopet ista Anglija po njej. Gibraltar, Ciper, Egipet, Indija, in v prejšnjih časih tudi vpliv Carigrada glede Dardanel. Podjarmila >i je točke, katere ti tudi njenim pravim lastnikom veliko koristile. Nista vprašali Rusija in Japonska male Koreje, če ji je prav, da se na njenih tleli polasata, kaj še: zmagala je pravica močnejšega. In trpel je zmiraj le mali. Isto se dogaja dandanes. Grozote vojne občutijo največ mali narodi, recimo Belgija, Polska, Srbija in naši slovenski kraji. Vidimo torej, da se pravo malega vpošteva samo toliko, kar zahtevajo koristi velikega in da bo nazadnje manjši največ izgubil. Pojdimo k prašanju, katero je važno za nas Slovence: Kaj je usoda namenila slovenski domovini? Leži ta naša zemlja v takšni geo-grafični legi, da je že na potu drugemu. In zanjo so se že trgali Napoleon, Nemci, Italijani in Ogri, torej močnejši. Pravijo, da skozi nas pelje most na Adrijo, in kdor ima isto, ima tudi Istok. To vedo Nemci in Italijani prav dobro. Gotovo je pa žalostno, da smo se mi sami jako malo zavedali tega. Gre se torej zato, kedo posteljo, iz katere ni več vstala 51 M dokler je ni smrt rešila trpljenja. 51 let je neprenehoma ležala in sicer no v enaki legi in se ni mogla na beno stran ganiti in premakniti nadčloveško potrpežljivostjo je prenS' šala velike bolečine v hrbtnem moz^j ne da bi prišla iz njenih ust kaka zJ beseda. Da se jej ni glava premika'5' o jo s pasovi privezali na železno P0' Vzj: steljo. Vkljub vsem bolečinam je bili Marija Frey vedno potrpežljiva, vtd' no vedrega obraza in je našla vedn° polno tolažljivih besed za svoje obiskovalce. Njena skromna celica Je bila pribežališče mnogih nesrečnih di, ki so jej potožili svojo nesrečo. Dobra slast PRED ODHODOM. Ravno nas je zbranih v gostilni blizu dvesto slovenskih fantov, vsi preoblečeni in opreinljlni za odhod na bojišče. Vsak ima na čepici črna očala, kakor bi bili sami šoferji ali pa turisti. Vsak ima dolgo okovano palico, gorske čevlje;, vrvi krog pasu, peresa na čepici. Krasne temnosive, popolnoma nove obleke, debele zimske plašče, rezervne pelerine s kapuco in vsak po dve debeli nočni odeji. Ob strani imenitne lopate V usnjeni prevleki, kratko nasajene, potem aga in sekira. Vse se neverjetno lahko in zložno nosi. Res, krasna, imenitna oprema. In naši fantje! Na odhod na bojišče čakajo, pa pojejo in zbijajo šale kakor bi bili na "ohceti". Komaj čakajo, da bi zagledali I.aha in se pomerili ž njim. Petja in smeha ni konca ne kraja. Tukajšnji Nemci kar gledajo in pravijo: "Ne, taki pa drugi niso bili!" Zares, kdor villi naše slovenske fante, ne more dvo miti, da bodo zmagali vsakega sovražnika, posebno pa Laha, ki je pri njih posebno dobro zapisan!! Pa tudi drugače delajo slovenski fantje našemu imenu čast. Tukajšnji gostilničar pra- je odvisna večinoma od dobrega želodca in dober želodec je odvisen od rednega delovanja celega prebavnega ustroja. Čitajte kako Severov Živ-ljenski balzam (Severa's Balsam of Life) učinkuje v slučajih želodčnih ne-prilik: "Trpel sem celih dve leti ter sem sedaj na potu k zdravju. Sedaj imam dobro slast ter zopet lahko delam ter se dobro počutim in vse to je storil za me Severov Življenski Balzam. Priporočam ga vsim, ki so slabotni." — Andrej Koren, Logansport, Pa. — Severov Življenski balzam je izborni pripravek za zdravljenje ne-prebave, slabe prebave, otrplih jeter, in raznih njim podobnih neprilik kakor nečistega jezika, zgube slasti, splošne slabosti, bledosti in slabega želodca. Cena 75 centov v vseh lekarnah ali od nas. W. F. Severa C<^, Cedar Rapids, Iowa.—Adv.-Tue.-Aug. 11 najbolj oddaljenih krajev so prihaja'® gospe in gospodje, da so videli na 'aj stne oči ta redek zgled potrpežljiv"'" in se naučili, kako je treba trpljenje'*} težave življenja udano prenašati. f sikdo, ki je mislil, da leži ves svet ^ njem, je Boga zahvalil, ko je videl, & je njegov križ le senca trpljenja P0" trpežljive redovnice. Ob 501etnici svC' jega trpljenja je prejela"bolna sestjj lastnoročno pismo papeža Pija X-to svoje trpljenje se je sčasoma ta' udala, da je bolj občutila trpljenje dr* gih, kakor svoje lastno. » 1 odi bt WM. D. HALL REPUBLIKANSKI KANDIDAT ** AUDITORJA. Prvotna volitev 13. septembra 1K §i K m Si »i m « s Buchanan-Daley Co- Desplnlnes and Allen Sts. JOLIET, ILLI"® Les za Stavbe in Pretnofl Največja zaloga v mestu PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CENO TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu Union Coal & Transfer O SIS CA88 STREET, JOLIET, ILL. Piano h ud Furniture Movinf Chicago telefon 4313. Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovljen I. 1895. Anton Nemanich in Si*1 1002 N. Chicago Street KonjuSnilca na 205-207 Ohio St.. Jailed Priporoča slavnemu občinstvu »voj zavod, ki je eden jjif' mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki jc najlepla v Jolte'0 tvaške vozove in kočije. Na pozive te posluži vsak čat ponoči in podnevu. chjC» Kadar rabite kaj v naii stroki le oglasite ali telefonij««-tel. 2575 in N, W. 344. Naii kočijaii in vai delavci to Slovenci. AMEKIKANSKI SLOVENEC. IS. AVGUSTA 1916. Družba sv. Družine 'zjedinjenih državah SEVEBNE AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež: JOLIET. ILL. Vstanovljena 89. novembra 1914 Inkorp. v drž.IU., 14. maja 1915 Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916 en»->zgft M kal* pobil* ved- ■dno ob" i if ,. 1» ijal( ^osš jei" m t oa \A po-sv0- ;Stt» . V tak« df' V*UŽ8!N0 GESLO: "VSE ZK VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA JEDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. *»pis,—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petne, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: 1. Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. Josip Težak, Joliet, 111. Math Ogrin, N. Chicago, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D/&. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) r kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. odbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritož-k* se naj pošljejo na 1. porotnika. drugim. Nato sem zagledala oblak, ki je bil tako črn, da sem se ustrašila. Pokril je celo Francosko. Iz tega črnega oblaka sem slišala zmešane krike: "Živijo republika! Živijo vera! Živijo Napoleon, veliki monarh, ki ga nam ohrapi!" Istočasno se je vršil krvavi boj. Kri je tekla od juga proti severu... (Ti klici kažejo, da sta dve stranki, ena za republiko, druga za vero in velikega monarha. Katoliški Bretonci, Normandci, belgijski Francozi drže z velikim monarhom proti Parižanom in republikancem. Zato bodo tudi v keltiški Galiciji in ne v francoski Galiji zavladali lilijevci, kakor smo slišali pri Francoski. Tudi mladega junaka z grbom leva in petelina bodo podpirali bojavajeni belgij-ski Galijci, ko mu bo podal sulico veliki monarh iz orijenta). Blaženi Jernej Holzhauser je razložil skrivnostno razodetje sv. Janeza apostola do XV. poglavja. V X. poglavju je po njem prerokovan sveti papež, ki bo obhajal vesoljni cerkveni zbor (odprte bukve), ki bo sklenil zveličavne, če tudi stroge naredbe (požr-te bukve so grenke v trebuhu, sladke v ustih.) Vesoljni cerkveni zbor se bo vršil s pomočjo velikega monarha, ki je prerokovan v XIV. poglavju, 14. vrsta, kjer sedi na oblaku, podoben Sinu človekovemu (imel bo take lastnosti) z zlato krono-in z ostrim srpom. Angelj iz templja, papež, ga opominja na žetev (med verniki in krivoverci). Drug papež s svojo armado in tretja armada, od meniških Prerokbe o prihodnjosti. (Spisal Pankracij Gregorc, leta 1913.) :a Hpt- (Konec.) prošnjo Korzenieckovo še vtisne I,r'kazen svojo roko na pisalno mizo v ^kaz istinitosti ter izgine. (Natančni popis v "Civilta Cattolica :0 0 letnik frščanske države v Evropi se bodo v«iskovale med seboj štiri leta. Grozni j^Perizem bo zavladal med narodi, ki 0 vprizarjali državljanske vojske, s'oodo plavali v neveri in se v svojem ;,'au obrnili proti sv. Cerkvi in njenim užabnikom. V strastnem preganja-bodo sekali duhovnike in menihe, „al!or klavno živinoTpravi sestra Roza v°'°mba. "In ti, ki nosiš breme Petro-j.0' ^oš kot razdrobljivo steklo in ka-steklo bo tudi tv.oja moč. Vidim j kovati, jokati in bežati..." žaluje da Saluccis ter nadaljuje: "Gorje lv !• Krešni Rim, koliko umorov je v jj?™ zidovih! Gorje vam, prebivalci ^'"'la in Arezza... To bo trajalo ]: 8o> dolgo, da pride eden, ki bo z eznijo iti strahom božjim nosil }e žezlo..." , bolj se bližamo velikemu molj* ki 1)0 vladal tudi Italijo, ko jo m P0prej kaznoval. Pa Avstrija, še ,)r ra Prestati mnoge spletke, sovraž- A nesreče in vojske. Učljivi služabnik božji Jernej iii, . aer"leta 16S8>' bivši tiro,ski ^'"k. pravi tozadevno: "Videl sem vi!ij ('ne meseca aprila privršati ttrJ. zapada in glej, vodovje, ka-8toi-ie V Donav'. se je vzdignilo, pre-'erj, • bregove, šumelo v mesto, kali, Je spremenilo skoraj v puščavo. Hi0t^8,'edal sera kralja s svojim diade K velikansko množico. Potem Vl(lel kakor mir in vsi ljudje so ........ ....... dani dolgo verigo jezikov in na- ua Je mir in zmaga. Pa glej, ' '^Usj ln,®ovražnikov križa Jezusa Kri-J^-' ^i so kovali verigo zoper hišo 8ov„°v Cerkev) in zoper hišo nje- I n so „_IHPWIL._„____ zaplenili ,avc in 8o mislili, da je konec dr- Ifas n Vis. '"> je premagal po svojem pra- "fišlf1 Vel'kega (Avstrijo) S:' 'Mnogokrat zmagali, _- A ^^^ •«>.,„ vendar niso obdržali oblasti 4* A "ir v vojskovodji... Potem vidim 'ilej . deželi in kako so pobegnili mo-s'Hsr.n PoR'nili sovražniki križa Kri- S? I Nastala je tihota. Zma-voz se pelje proti zapadu. N» ^t^l^'de trije veliki v zmagoslavju. i„ počiva od bojnega mete Jezusa Kristusa se poveliču ApJfi zemlji...» )0 v t ,lapoii ta z,ata tlol)a' v»i Lucije. He -'na prvotni pravi red", b0 Sc«ra Roza Colomba. (Naj h ^ ^ r«Vol'.reneha,a kon'stitucija, ki je Oktroi.) ^"»tl, (1C)° »vetega papeža bo velik Mb '<)al nove postave, prepove- V meče pustil prekovati v V ,ko svetih in učenih mož temveč se bo porabo dobrobit. Hite kristija- Bogastvo bo na-e ga ne bodo grabili kak or samcMtani in »v. Cer- kev bo v večji slavi, kakor kedaj že poprej. Ta veliki monarh bo prišel po Jerneju Holzliauserja ab oriente. "Tandem veniet ille vir fortis unisons a Deo ab oriente." Vendar enkrat pride tisti hraber mož od vshoda (Oester-ceich — Ostreich.) Predpodobljen je bil ta knez v kralju Ciru, o katerem se čita pri Izaiju 41, 2.: "Kdo je obudil od vshoda (ab oriente) pravičnega." Izraelov Bog je poklical iz Perzije pravičnega Cira nad Babilonce, da spolni njegovo voljo nad tem ljudstvom. (Velik monarh bo novi Babilon razdejal in sulico podal mlademu knezu, ki nosi v grbu leva in petelina.) General jezuitov P. Ricci pravi, da bo ta evropejski samovladar prišel iz staroplemenitega rodu, ki je bil od Napoleona zelo ponižan. V Duessei dorfu so našli v arhivu volilnega kneza prerokovanje zveličanega Amadeja ki je umrl leta 1484 v Milanu. Glasi se v odstavku, ki se tiče velikega monarha: "Toda iz severa (računši od Milana) bo prišel velik in zelo mogočen knez, da bo obvojskoval z nepremagljivo armado mesta in deželo. Pred njegovim obličjem se bodo raz-vezale vse zveze Italije in njena moč bo razpadla. S tem knezom bodo se morale zediniti Nemška, Španska, Francoska in prenovljena Italija, ko bo konec dolge morije med verniki Vse te dežele se bodo potem oborožile zoper nevernike." Goerrcs je objavil leta 1814 v Ren skem Merkurju prerokbo, pripisovano blaženemu Jerneju Holzhauserju, kjer se čita med drugim: "Pod božjo pomočjo se bodo vzdignili izredno mo čili vojskovodje starega plemenitega rodu nemškega." (Torej več vojvodov. Saj je mnogo habsburških prin-cev, ki se naj postavijo na čelo narod nostim pod vladarstvom prvorojenca. Menda ho tudi zmagovalec pri brezi le sorodnik velikega monarha.) Omenjena prerokba nadaljuje: "Ro ke tistega od Boga poslanega vojvoda bodo čudovito pokrepčane in njegova pest bo maščevala postavo in vero in domovino (od Napoleona I. ponižano Avstrijo.) On bo Galijo, ki bo brez vsakega branitelja, ki bo v sebi raz drapana, udaril, razdelil ter en kos proti polnoči dal potomcu iz kraljevega rodu, ki je zapustil domovino v deških čreveljčkih... Trsti močni, vojvoda jc prisegel pred obličjem Gospodovim, da ne bo vtaknil meča v nožnico dokler se ne bo maščeval. Gorje njim ki so lilije raztrgali in jim vzeli krone Gorje jim, ki so kradli tuje blago. Tedaj ne bo več novega Ahaba in nove Jazabclc... (ki sta od ubogega Nabo-ta prisleparila vinograd — cerkveno premoženje). Gorje jim, ki so bil izdajalci domovine. (Bog daj, da se to izdatno izpolni nad našimi pru^o-fili in njihovimi otroci)... On bo pre inagal visoki Babilon, končal Turčijo do malega ozemlja, on bo najmočnejši vladar na svetu in njegovo žezlo bo kakor Manasetovo žezlo..." Kakor je v poprejšnji dobi vladal ropajoč orel, tako bo v tem obdobju trajnejše vladal zmagujoč orel s pečine orlove. Za to sc napovedani velik monarh primerja tudi Napoleonu. Sta ra redovnica je I. 1815 prerokovala, da bo Napoleon I. še enkrat zavladal za K*) dni, kar se jc res zgodilo, ko se jc vrnil iz prvega pregnanstva. V nedeljo pred vsemi sveti leta 1816 pa ji jc Gospo.d rekel, ko'je klečala pred altar-jem in premišljevala nestanovitnost človeško: "Ti vidiš zločine, ki se gode in se bodo godili. Kdo bo zadržal mojo roko? Jaz hočem Francosko še enkrat udariti v srečo onim, v nesrečo do 90, z bronasto nad%250, dokaz nji- stal pri tem, da se izvrši, vendar pa se hove vrlosti. Šel sem nazaj. Prej me : čin ni končal, ker je med tem zaročen-je spremljala rosa, sedaj dež. Dvesto j ka omedlela in mrtva pala. In kdo je korakov na desno so prasketale puške, j to zakrivil? Sestra zaročenke je bila Naravno, da ni molčalo niti topništvo, zaljubljena v moža, kateri je hotel po-Major mi pravi: "Po tem delu stopajte ' ročiti drugo sestro. Sprva je posku-hitreje. Malo prej je tu ena padla!" sila vse mogoče, da bi pregovorila za-Grem nizdol. Med mojim potom se ročenika svoje sestre, naj bi izvolil je zvalilo naravnost v Sočo pet granat. I njo, a ko vse ni pomagalo poslužila se V zrak šine steber vode. A vse to je zadnjega sredstva in je v cerkvi iz-krog mosta. Merijo na most. Uda-1 dala tajnost svoje sestre, katera je res rita je tudi ena 30 cm. Naenkrat si vi- nosila eno oko iz stekla. Vsled tega del pred seboj ogromen steber, podoben onemu, ki je vodil Izraelce. Kasneje, ko se mbil prešel preko mostu, sem videl v vodi ogromno jamo. V času, ko sem bil na Kalvariji, je Italijan bombardiral Gorico. Poseb- razkritja je zaročenka srčne kapi umrla, a sestra provzročiteljica tolike nesreče je pobegnila. Spomin je zapustil no so vzeli na muho "Rdeči križ". Tu nenadoma v Brightonu neko ženo in je rezervna bolnišnica. Ena granata j njenega sina. 451etna žena je hodila je prodrla v operacijsko dvorano in po ulicah, ne da bi vedela, kje se na-ubila tu dve osebi, nekoliko jih pa ra-1 haja. Na policijski stražnici, kamor liila. Par granat je udarilo v kupolo ' so jo privedli, ni mogla povedati, kdo — v sobo, kjer so bili ranjenci. Na' da je, odkod prihaja. Kmalu potem, to krasiio, naravnost veličastno zgrad- ko so ženo privedli, je prosil neki 17-bo so vrgli Italijani do 15 granat — letni deček policijo, naj bi mu poma-drugo za drugo. Grem dalje. Med- gala najti njegovo mater. Popisal je potoma čujem tega in onega: "Barbari njeno vnanjost in policija je spoznala. in huji nego barbari so Italijanil Pravi lopovi! Vedoma streljajo na ranjence. Vidijo, da je tu 'Rdeči križ'. Vije-jo se tu tri ogromne zastave!" itd. Prišel sem bliže in srečal elineka, okretnega fanta. V največjem ognju je 'skočil in pravočasno rešil vse službene spise. "Rešil sem tudi vaše, vele-častiti!" mi pravi. Zahvalim se mu. Vem, da je vojna, toda streljati na ranjence, menim, da ni v čast Italija- redov postavljena (angelj od altarja) nom- Včeraj mi pravi nekdo iz Go-pomagata velikemu monarhu pri trga- rice: "Moram se sramovati, da govo-tvi (proti nevernikom, judom, Tur-1rim italijanski jezik. S svojim obna-kom, Japoncem, Kitajcem), ki se kr-j šanjem^ osramočujejo celo italijansko vavo vrši pred velikim mestom. "In pleme! šla je kri iz tlačilnice do brzd konj ti- da je ravnokar privedena žena njegova mati. Pa tudi sina je zapustil spomin. Izpraševati so ju začeli oba skupno, ali niti svojega imena se ne spominjata več. Začasno so odvedli mater v bolnico, sina pa v prisilno delavnico ter objavili natančen popis njune zunanjosti. Podobnost. soč in šeststo tečajev daleč..." Potem se začne stoletje konca. Avstrija bo po teh in drugih prerokbah še zelo sijajno poveličana zaradi svoje dinastije, ker je Bog ž njo. Ta dinastija je hišzf njegovega kraljestva, hiša njegovega velikega, ki ima priti pred Antikristom — da zbere vse krščanstvo za zadnji boj. Zaradi habsburške dinastije bodete oblagodarjeni, narodi avstrijski... NA KALVARIJI. (Iz "Slovenca".) Sestra proti sestri o poroki. V Odesi se je v eni cerkvi dogodil neobičajen slučaj. Nek mladenič je klečal pred oltarjem z zaročenko, da jih svečenih v zakon blagoslovi. Na-krat pa se je slišal ženski glas, da naj se poroka ne izvrši, ker je zaročenka na eno oko slepa. Zaročenec pa je o- Mati: "Saj je res! Zdaj ko ata zdeha, mi je šele prišlo na misel, da niso hišna vrata še zaprta." LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE) "A. S." Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kočevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leofi Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Delmont, Pa.: Jos. "Pavlich. Denver, Colo.: George Favlakovich. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich. Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Gowanda, N. Y.: Frank Zore. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: John Radež. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce. Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastello in Jakob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričar. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lelcan. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Sneller. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Springfield, 111.: John Peternel. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Stambaugh, Mich.: Aug. Gregoricb. Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovsek, Youngstown, O.: John Jerman. V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da s« zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini. Uprav. "A. S." 31. decembra 1915. Napotil sem se gor. Medpotoma vidim razorano zemljo; pred petimi minutami je padla tu sem granata — še leže tu tri, štiri njene žrtve. Pomolil sem, pa šel dalje. Granata je letela za granato. Zaupanje v Boga in hladnokrvnost — sta najboljši lek! Mirno dalje, ko da bi ne bilo nič. V srcu krščanskega vojaka ni trohice strahu. "Naj bo tvoja volja!" in pripravljen je na vse. Šel sem čez Sočo. Prešel sem bil čez njo doslej že gotovo tisočkrat. Vedno sem imel srečo. Sem namreč Italijani vedno streljajo, ali kar oni porušijo, to mi popravimo. Samo enkrat nisem mogel čez in sem se moral vrniti. Tedaj je bil z menoj dr. R. Pravi mi: "Nikarva zastonj izgubljati glave!" Vspenjam se gor. Puške praskeče-jo. Po poti vidim sled krvi — šli so tod ragjenci, katere sem bil srečal. Pot, da Bog obvaruj; blato gaziš do kolen, a vojak je vajen vsemu hude mu. Ni je na svetu stvari, ki bi ga ustavila. Prišel sem do vojakov. Vsak vrši svojo službo. A tudi tu vse živo. Brate, kakor bi bili v ognju! — "Vsak čas prileti semkaj kaka kokoš" — mi pravi eden vojakov in mi pokaže tri, štiri, ki niso eksplodirale. Mine namreč. "Lete po zraku kakor kokoš. Dokler vidimo, se vsak skrije kakor more ,a ponoči je zlo. Ne vidiš jc — in če te oplazi, ti ni rešitve!" Šel sem tudi jaz v ta njihova podzemska stanišča. S pogledom sem preletel krasne vile, ki so se tu šopirile. Oko mi obstane na vili "Dalmaciji" — tudi ona je poškodovana od granate. Vidini, razrahljalo je tudi križe, ki jih je bilo vrlo moštvo upostavilo. Levo, desno vidiš jame od granat. Prebil sem tu krog pol ure v prijetnem pogovoru z vojaki — pri njih nikdar ni žalosti. V*ak pripoveduje, koliko ročnih bomb je vrgel. "Dokler je pod teboj v jami, ti puška nič ne koristi. Niti zajec mi ni nikdar utekel izpod puške ,a kamo li Talijan! Ali zastonj, ne moreš mu blizu drugače nego z bombo. Oni v nas, mi vanje — udri! Pa mi se jim ne damo. Vedno se prej naveličajo oni nego mi!' Pripovedovali so mi, da so Italijani včeraj privezali k drevesu nekega svojega vojaka. Jc bil že kaj zakrivil, a mi mu nismo hoteli biti sodniki. Tako je ostal cel dan privezan. Treba bi bilo samo strela, toda nam ni bil ničesar storil — naj živi, smo rekli. Iiden prinese tri večje zabojčke, polne ekrasita. To so mine, ki so padle pred par minutami preden, pa niso eksplodirale. Nekdo iz družbe pravi: "Čemu ti bo ta 'pišlaiš' (Buechscn-fleisch)? Zakoplji, nesrečnik v zemljo! Naopak jc ta 'pišlaiš', zlasti oni, ki ima zadaj 'propele'! (To so velike mine ali v vojaškem narečju 'velike kokoši'.) V tem je prišel njihov po veljnik, nadporočnik Lorenz, razdelil vsakemu službo in odredil, kako se ima ravnati. Pozdravil sem jih, jim želel srečo, nato pa mimogrede obiskal še majorja. Tu vidim Eškinja. Bil jc tudi on odlikovan pred par dnevi s srebrno svetinjo. Čestital sem mu. V zadnjem Času je bilo med moštvom odlikovanih s srebrno svetinjo nad 80 Kakor "Home Run" z "Bases Full"—zadovoljijo! "Ninth Inning"—"Bases Full",—"two out"—"tie score"—"batter up"-BANG! In šum na gledišču vas veseli in—zadovolji I Chesterfields vas ravnotako zabavajo, it jih kadite—tudi zadovoljijo! So pa Chesterfields tudi nežne! Prvič v zgodovini se nudi prilika kupiti cigarete, katere so nežne, a vendar zadovoljijo. Te so Chesterfields. To novo razvedrilo dobite le s Chesterfield cigaretah, a nobenih drugih! Neglede koliko za nje plačate, ker nikdo ne more ponarediti Chesterfield cigaret. * Najdražji turški tobak vsebujejo Chesterfield Blend. XANTJII za vonj, SMYRNA za sladkočo, CAVALLA za prijetnost, SAMSOUN za bogastvo. 20 ZEL lOo. Cigarete ZADOVOLJIJO! dasi so nežnet AMERIKANSKI SLOVENEC. 15. AVGUSTA 1916. Malo življenje. POVEST. & # SPISAL DR. FR. DETELA. (Dalje.) In Miha ga začne prositi, naj jima vendar kaj pove, zakaj je znamenje takšno in okdaj da ondi straši, in Ši-men začne pripovedovati o rajnem pra-preškem gospodu, ki je bil hud kakor sama zverina; grdo je ravnal s kmeti in vse se ga je balo kakor živega vraga; srečo pa je imel povsod, toča mu ni nikdar pobila, in nobeno živinče mu ni poginilo. Veden prepir pa je imel gospod z občino, katere hosta se je držala graščinskega gozda, tako da se ni vedelo, ali stoji znamenje na graščinskem ali na občinskem svetu. Nekoč pa pride gospodu na misel znamenje podreti; a kolikorkrat so prišli hlapci podirat, vselej so jih kmetje pretepli. Gospod pa se razsrdi in pride šam z rovnico nad znamenje; a izkupil je; težak kamen se zvali nanj in mu ulomi lubet. Rjul je kakor obstreljen medved, o duhovnem gospodu pa ni hotel nič slišati; samo toliko je baje povedal, da je bil hudiču zapisan trideset let, in da mu je ukazal zlodej podreti to znamenje, ki je pa hudo blagoslovljeno; malo zidu je bil razrušil, popolnoma ga razdreti ni bilo moči. Gospodova duša še zdaj ne more najti počitka; znamenja pa tudi ne morejo popraviti. "Ali je Vas že tudi katerikrat gori strašilo?" vpraša Miha. "Le počakaj," pravi Šimen, "naj parkrat potegnem." Ogenj mu je bil zopet pošel; uprla se mu je pipa; kar -ne vleče pa ne vleče. "Miha, daj mi svojo!" reče starček, "boš pa ti jutri kadil." Miha mu jo natlači in prižge, in počasi in premišljeno uživa Simen njegov dar. "Ali če me je strašilo?" začne izno-va. "Kaj je bilo pravzaprav, tega ne vem; ampak naj da kdo deset goldinarjev in reče, da naj grem ponoči mimo znamenja, pa jih ne pogledam. Kar sem videl, to sem videl. Bilo je pa tako. Pri sinu sem bil še na domu, -in imeli smo burklastega vola, ki ni bil nikomur par, sicer pa dobra živina. Gnal sem ga na prodaj v Kamnik in prodal. Vesel sem bil in menda sem foil in menda sem še malo pel, ko sem se vračal in mi je rožljal lanec po hrbtu. Pridem do znamenja in se odkri-jem. Bog se usmili duš v vicah, pravim, pogledam proti znamenju pa vidim, da teče psiček zraven mene, majhen, črn in kodrast. Psa jaz še nisem imel nikoli, pa si mislim, da je komu ušel, bo že našel pot domov; poličem ga k sebi: Parizelj, na; parizelj, «a! Nič. Podim ga. Nič. Poberem kamen; takrat me pa pogleda. In kakšne oči je imel! Kakor dva velika tolarja; gorele so pa kakor špirit, če ga zažgeš. Bog in sveti božji križ, iiad mano nima nobene moči! sem dejal in tekel proti Dolini, da še nikdar tako. Pogledal nisem nič nazaj, zdelo se mi je pa, da je vedno na moji strani. Vroče mi je bilo, da sem bil moker, kakor bi me bil iz >-ode potegnil, ustavil se pa nisem prej ko pri Nacetu v Dolini. Tisto noč nisem šel več domov; tiste oči sem pa videl ves teden; koderkoli sem hodil in kamorkoli sem sc obrnil, vedno so gledale vame, kakor tisti svetnik v desnem oltarju, ki tudi zmerom v človeka gleda." "Star mora biti človek in vero mora imeti," pravi'Miha, "potlej pa marsikaj vidi." "Fant," ga posvari Šimen, "ti govoriš tja v en dan in ne veš, kaj praviš. Ali sem jaz sam kaj videl? Kaj pa je mladi Srep povedal, ki je tudi ondod hodil ponoči! Zelena miza, tako je dejal, je stala v gozdu, za njo pa je sedelo devet gospodov, ki so pili goreče vino. To je bil komisar, ki je pred tremi leti umrl, hud gospod, ki so veliko trpeli ljudje pod njim, potem o-skrbnik iz Prapreč, ki so pravili o sijem, da je po krivem prisegel, potem .župnik, tu doli iz Loga, tisti bogati, in če več drugih bogatinov, ki jih pa ni kotel povedati." "Za reveža pa menda še hudič ne mara," opomni Miha in dregne z gor-jačo v ogenj, da so zletele iskre kvi-iku. "Veš, Juri," se posmehuje Miha, "ta oče znajo čarati; povedo ti prihod-njost, če hočeš; če te strese mrzlica, kar prosi jih, pa ti jo zagovore, in če ti kdo kaj ukrade, ti pokažejo tatu v zrcalu." "Le uorčuj se!" se jezi Simen. "Sam ostaneš norec. Ti misliš, da kaj veš, ki nič ne veš. Iz bukev si se naučil malo brati, iz bukev; a tistih črk, ki jih piše Bog, ne zbereš, ne ti, ne drugi. Kako je dejal Bog? On je rekel: V mojem imenu boste bolnike zdravi!? in hude duhove izganjali. Tega ti ne veš, zato kvasiš neumnosti in preklinjaš. Kadar prideš v moja leta, boš govoril drugače. "K, ne vem, oče. Menda sem že prestar^ da bi se poboljšal." "K^k preklinjavec je bil črevljar Polde Podofetiom! Ni veroval ne v Boga, ne v hudiča. Kakšen je pa zdaj? Vsej fari v zgled. In kdo ga je izpre-obrnil? Nihče drugi kakor domač maček." "Hentaj, oče, to morate pa povedati; nemara si še sam enega oskrbim." "Le poslušaj, potlej se pa smej! Ni M dolgo tega; onega leta je bilo, ko je zapadel tisti veliki sneg. Na sveti večer je bi! posebno hud mraz, in burja je brila; pa pravi Polde svoji ženi in hčeri: "Le napravita se," pravi, "in pojdita v cerkev, jaz bom pa čul doma." Onidve gresta. Poldetu je bilo pa dolgčas; brati ni znal, moliti ni hotel, dasi je bil sveti večer. Pride mu na misel in pravi: Bom pa te-le črev-lje skup stegnil. Sede na stolček in začne razbijati; maček se pa smuče krog njega, črn maček; jaz sem ga šel potlej gledat. Maček se smuče in voha po klopi okolo; na klopi je ležala svinjska krača." "Aha," se smeje Miha. "Žena mu jo je bila pripravila in dejala: Po polnoči, Polde, si pa odreži. Polde vleče in šiva, večer se mu je pa zdel dolg, dolg, brez konca in kraja. Čimbolj je šlo na polnoč, tembolj se je oziral na uro; a kazalca sta stala kakor otrpla, in čas ni šel naprej. Takrat pa poide Poldetu potrpežljivost, zgrabi kračo pa nož in zakriči: Ura bij! če ne, bom rezal. Maček se pa oglasi zraven njega: Jaz bom pa jedel! in tako čudno je zarežal, da so stopili Poldetu lasje pokoncu. Vse vrže od sebe, pa klobuk na glavo in kožuh nase, pa teče v cerkev, in za noben denar ne ostane več na sveti večer do-___ ,, ma. "O ti sneden maček," pravi Miha, "da ni privoščil Poldetu krače." Juri se je muzal na tihem vražnemu starcu, a žaliti ga ni hotel kakor Miha, in da bi pokazal, kako mu vse verjame, ga prosi, če sme enkrat priti, da bi mu povedal, kaj ga čaka. Šimen se izgovarja nekaj časa, češ, da se hoče oni norčevati; a na resno prigovarjanje se vda. "Zdaj pa poglejmo, kaj smo nalovili," pravi, in vsi gredo po sake k ribniku. Precej rakov je bilo v njih. "Kar je lepših, dajta meni," je dejal Šimen, "druge pa vzemita!" Fanta jih povežeta v rute in pogasita ogenj, da ne bi trpele duše v vicah, kakor je menil Šimen. "Zato je toliko požarov," je dejal, "ker ljudje ne spoštujejo ognja." Pozno ponoči ležeta fanta navkreber proti domu; od Rožanca sem se je slišalo hripavo petje starega Premca; dočakata ga, in vsi poležejo po slami. Juri pa ni mogel spati?, toliko misli se (mu je podilo po glavi. Skrivati se mora, in pošteni ljudje se ga ogibljejo. I Kako se ga je branil Poznič, kako ie izprevrgel besedo Javornik! In kdaj se bode to predrugačilo? Nikdar. Do smrti ga bodo lovili in preganjali kakor sivega volka. Ali ni nobene po-I moči zanj? — Pač, sam naj se naznani. Toda kaznovali ga bodo, zaprt bo in dolgo bo moral služiti. A enkrat bo vendar prost, enkrat bo vendar mogel mirno živeti v domačem kraju. Drugač pa išče zastonj pokoja. "Naj se zgodi, kar hoče," sklene Juri, "takoj jutri se grem oglasit." koj jutri se grem oglasit." Težak kamen se mu odvali s tem sklepom od srca, in sladek spanec ga objame. IV. Solnce je že visoko stalo, ko se prebudi Juri. Premec in Miha sta bila j zunaj po malih domačih opravkih. Vesel pozdravi starec Jurija. "Od da-' nes," pravi, "boš pri meni za velikega I hlapca in za kočijaža. Zdaj gremo v bukovje cepcev sekat. Nace mi jih je naročil; zvečer bo pijača, pa rake bomo luščili." | Šli so, in tako vesel je bil starec in Miha take volje, da jima Juri ni mogel razodeti svojega namena. Ko je pa stal v temnem gozdu sredi zelenja (in poslušal ptičje petje, je zavriskal tu-di on iz prostih pr.si, in trdni njegov , sklep se je stopil kakor sneg na gor-kem solncu. Hitro se je-navadil Juri novega dela, in kmalu je bilo cepcev nasekanih velika butara; nabrali so potem še gob in malinov, zase in za I prodaj; zakaj v Dolini se je vse prodalo pri župniku, pri zdravniku, pri štacunarju, in dobil se je denar, ki se . vedno potrebuje. Tako odkritosrčno 'se je veselil Premec, da ostane Juri pri njem, in tako prisrčno je govoril Miha s svojim prijateljem, da je ta ves ginjen; zdelo se mu je, da je našel nov dom in na domu zvestega brata. . Pred kosilom obsekajo kosmati les, 'popoldne se odpravi Miha z očetom v Dolino, Juri, ki si še ni upal pokazati se pri belem dnevu, krene v gozd. Ko se sprehaja tako zamišljen po gostem lesu, se mu zbude zopet neprijetni spomini. Človek pač nikjer ni sam; vedno ga spremljajo misli kot zveste tovarišice, neprijetne večkrat in nadležno zveste; če jih hočeš odgnati, pojdi v druščino med hrumeči svet; iznfebiš se jih za nekaj časa; a kadar boš sam, te zopet obkole. Na I samoti si najmanj sam. Ne hodi torej v samoto ,če hočeš, ubežati spominom; manj varni so tatje na deželi ko v velikih mestih. Tudi Juri je bežal pred svojimi spomini in premišljeval, kam bi šel, da bi bil krajši čas. Spomni se starega Šimna in njegovih vraž in napoti se naravnost proti malinu. Kolo je bilo že obstalo, in Šimen je sušil na solncu pest pšenice. "Oče, to boste pa morali v možnar- ju stleči," pravi Juri in pokaže na pšenico. "E, bo že Bog zopet dežja dal!" se tolaži starec. "Kaj pa ti?" "Kaj ste mi snoči obljubili? Jaz nisem še pozabil. Danes mi morate povedati' srečo, in če uidem žandarjem." "Fant, kaj ti to pomaga, če pa ne verjameš!" "Kdo pravi to?" se opravičuje Juri. "Le kaj prida povejte, boste videli, če bom verjel ali ne." Šimen se upira, upira, a nazadnje odvede Jurija v hišo. Tam odpre veliko pobarvano skrinjo, ki je imela pokrov znotraj ves pokrit s svetimi podobicami. Iz skrinje izvleče majhno ponev, trinogat stolček in v rdečo ruto zavite debele bukve s črnimi platnicami. "To so črne bukve?" vpraša Juri. "To so svete bukve," odgovori oni in pove, kako sta jih skrivala oče in ded pred duhovnimi gospodi, in kako je tudi njega vprašal enkrat župnik po njih. "Malo sem se bil zagovoril," pravi, "pa so me začeli poprijemati, in komaj sem utajil. Ti gospodje bi najrajši sam ivse vedeli in znali." Potem pove o stolcu, da je iz devet vrst lesa narejen; les pa se je sekal na sveti večer. Šimen dene potem mnogovrstnega kadila v ponev in kadi in moli po kuhinji semtertja. "Kaj pa to, oče?" vpraša Juri. "Kadilo prežene hude duhove, da nam ne morejo škodovati." "Torej mislite, da se v Vaši kuhinji tudi takšni dobivajo?" "Z božjim dopuščenjem, fant, hodi hudoba okrog in išče, koga bi požrl." Kaj bi se pač dalo v Šimnovi kuhinji požreti, si je mislil Juri, in smeh ga je silil, a molčal je; starec pa vzame škarje in odreže Jurju tri šopke las, od temena in od senec, potem pa mu reče iti iz hiše, in Vrata se zapro za njim. Juri je slišal, kako je starec godrnjal in molil, in da je prebiral velike bukve. Bog ve, če zna brati, je mislil Juri; a ni si upal vprašati. Črez nekaj časa pride Šimen vun in pravi: "Fant, žandarjem boš ušel in dolgo boš živel na svetu, če je božja volja." "To pa že verjamem," se nasmehne Juri. Potem se pogovarjata o tem in o-nem, in ponosno omenja starec, kaj je že temu in onemu naprej povedal, in kako se je natanko izpolnilo. "Kaj sem Vam pa zdaj dolžan, oče?' vpraša Juri odhajaje. "E, kaj boš dolžan! Pojdi pomagat, da urediva kolo, ki se je nekam zagozdilo in ne teče." "Oče, vode pogreša, vode." ''Za eno kolo bi je moralo vendar še dosti biti; to še je kam ujelo'. Pojdi, da je vzdigneva in iztrebiva žleb! Ti si še mlad in krepak, meni pa se že kolena opletajo." A naj se upira Juri, kolikor hoče, hudomušno kolo se ne gane in se ne gane, tako da se uveri nazadnje sam Šimen, da je nemara res vode premalo. Mračilo se je, ko pride uri na svoj novi dom; tovariša sta bila že doma in prinesla sta s seboj vina, kruha in mesa. "Hej, Jurček," kriči Premec, "danes bomo pa večerjali kakor sam gospod župnik." Tako je ostal Juri pri Premeti, pomagal in delal, kar ^e bilo krog hiše in na malem posestvu treba. Kadar ni bilo drugega dela, je vzel puško in prinesel zdajpazdaj kakega zajca ali veverico domov, ponoči pa je šel časi v potok po rake. Metle vezati ni posebno umetno delo; a Premec ga je naučil tudi koše, jerbase in korbice plesti. Posebno fine robe seveda ni izdelovala Premčeva fabrika, a v dolinski fari se je vse razpečalo. Kje in kdaj se je bil Premec sam tega navadil, se natanko ne ve; a ljudje so ogibali, da bržčas takrat, ko je bil zaprt. Miha je hodil z muziko po veselicah in bratovsko delil svoj zaslužek; a poboljšal se je sedaj toliko, da ni posedal predolgo po krčmah; starec pa se je kar zaljubil v Jurija, bodisi, da mu je dopadel odnekdaj drzni mladenič, ali pa ga je imel posebno zdaj za domačega, ko je gospodaril njegov sin na Primoževini. Na večer je obiskaval Juri tudi svoje roditelje, ki so bili seveda takrat v ved-nem strahu, tako da je hodil Primož vsak trenutek vun gledat, če je vse varno. Jedi in obleke je dobival doma; da pa podnevi ni smel hoditi po vasi, to ga ni več žalilo. Prost je bil in na svoje razmere in na vojaščino ni mislil več; tako se privadi človek tudi nevarnosti, če j.c moral dalje časa v njej živeti. Brezskrbno in zadovoljno se je živelo v veseli družbi. Kje navadno biva, tega sploh ljudje natanko niso vedeli in tudi povpraševali niso; tako so govorili, da se potika krog Gorice; ne izdal bi ga pa nihče, in naj bi bila tudi razpisana večja nagrada. Da bi pa zmešal sled kakšnemu vohunu, ni prenočeval Juri vedno pri Premen, ampak si je izbral zdajpazdaj ležišče na kakšnem kozelcu, katerih je stalo mnogo od va>i sem po polju. V. Tako je prešlo poletje, prešla jesen, in zima je trkala na duri. I.ahko je bil pospravil Premec pridelek svojega polja; žito je bil prodal, in denar je hitro ginil pod njegovimi rokami. V samotni koči je bilo mraz, in Premec ni imel svojega gozda razen par smrek okrog hiše. Sproti si je nosil suhih drv iz hoste; zakaj poleti ne misli vesel človek na zimo. Zdaj so se vrstili vsi trije in hodili vsak svoj dan po sehličje. Prijetno seveda ni vleči izpod snega primrzlo vejevje, in več-kra tso ležali okrog mrzle peči, da se jim celo šal zbijati ni ljubilo. "Primojdunaj, drugo bi vse bilo," je dejal časi Premec, ' samo denarja ni." In trdo je res šlo zanj; zakaj zaslužek je pozimi redek, ko ljudje za živež radi delajo; Mihova muzika pa je počivala že par tednov. Dolga je pot do Primoža v grdem vremenu, in večkrat je Juriju, kadar jo je hodil, prišlo na misel doli ostati črez zimo; a če je premislil, kakih sitnosti bi utegnil nakopati svoji rodovini, se je zbal. "Veste kaj?" pravi nekega dne svojima tovarišema. "Jaz grem do Rožanca, da si izposodim par goldinarjev. Poleti mu jih vrnem, magari z obrestmi." "Primojdunaj," se zasmeje Premec. "Vidi se, da ti ne poznaš moža. Naj ga poprosi sam Bog na posodo, brezi poroka mu ne da on nič. On bi bil Kristusa za pol manj prodal ko Judež. "O za pol več, oče," se oglasi Miha. "Dober kup pa ne prodaja Rožanec." "Jaz pojdem vendar; saj sva prijatelja, in saj veste, kaj je storil zame." "O kaj pa!" pravi Premec. "To je kaj posebnega! Reci starcu, naj se o-besi namesto tebe, rajši bo storil, ko da bi ti kaj dal na posodo. Če bi mu bil jaz rekel: daj deset krajcarjev, da rešiva Jurija, ki ga hočejo umoriti, misliš, da bi bil dobil? Nikoli ne." Tako je govoril Premec; a Jurija ni pregovoril. Napoti se k Rožancu in dobi gospodarja na dvorišču, ko je baš butare delal. "Dober dan, oče Rožanec!" ga nagovori. "Vi pa butare?" "Butare," mu odgovori. "Odkod pa ti?" "E, od vseh krajev." "Največ si pri Premcu, ka-li?" "Zdaj tu, zdaj tam; tako se klatim po svetu." (Dalje pri h.) Kratko, pa dobro. Gospa: "...In kaj imate, gospod profesor, za glavni vzrok nesrečnih zakonov?" Profesor: "Zenitev." Rojaki in rojakinje sirom Amerike 1 Pristopajte k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1916. Predsednik...........George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik................John- Pelric. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: Nicholas J. Vranichar, John N. Pas-dertz, Joseph Težak. Joliet. iu*. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS Rojakom priporočamo sledeče blago* Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00 Kranjski Slivovec, zabof (12 steklenic) za........................$10.5* Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............I®-"® Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7-"® Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za tlO-5' S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.0° Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9'"® Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12-0° Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ................... Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ....................... Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ....................... Domače VTno, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................^ Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slove®' skem jeziku na: Slovenian ^Liquor Co., Joliet, Illinois« ! R Aj I STENSKI PAP1B Velika zaloga vsakovrstnih barv, olji in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. A lexander rjaras^ /TLChL Phone 376 1/ N. W. 927. 120 Jefferson St JOLIET, ILL To društvo sprejema rojake in rojakinje iz vseh krajev od 16 .do 55. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo. Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri podpisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj mi piše za podrobnosti in navodila in pošlje $1 (en dolar), ta vsota se potem vračuna za pristopnino, da mu pošljem zdravniški list, pravila in drugo. Če ni kandidat sprejet, razun lastne krivde, mu vrnem vplačani denar. Pisma naslovite na: JOS. KLEPEC, JOLIET, ILL. Naznanilo! Slavnemu slovenskemu in hrvatske mu občinstvu v Jolietu naznanjam, d> sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kj* imam največjo zalogo svežega in hega mesa, kranjskih klobas, vse vrst gtocerije in drugih predmetov, ki spa dajo v mesarsko in grocerijsko por ročje. Priporočam svoje podjetje vsem r« jakom, zlasti pa našim gospodinjam Moje blago bo najboljše, najčisteji in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John U. Pasdert2 Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St, Joliet III POZOR ROJAKINJEI Ali veste, kje je dobiti najbolj*« ** td so po najnižji ceni? Gotovol V Anton Pasderti se dobijo najboljše sveže in jene klobase in najokusnejie Vse po najnižji ceni. Pridite to: poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postre#* naše geslo. <1 Ije to, ma ogl 201 str ske Pre Da: 8a Ev " >iil ; Yra Kr; stri Hir str< k»t čet. K ski let: ško avg 2ra] ^ rei' ikc SeU 'V Srni Ne pozabite torej obiskati at> nasej mesnici in groceriji na In Broadway and Granite Sf®*^ Chic. Phone 2768. N. W. Pb°°e >1» Luka Pleš' HRVATSKO-SLOVENS** gostilna kjer točim najokusnejše piv°> f t mača in importirana žganja >0 ter prodajem dišeče smodke. , Se vsem priporočam v obil«° ^ 1014 North Chicago St., Jo1'®1' '<> Sov, Si H fr '«ke ^»t "t Ma„ v