------   26   ------
O prenaredbi davkov.
Ker zraven druzih vzrokov je tudi osnova, po kteri so se dozdaj pobirali zemljiščini, hišni in vsi drugi tako imenovani direktni ali neposrednji davki, zelo napačna, ni tedaj čuda, da tožijo posamesni ljudje kakor tudi cele dežele, da so davki preveliki in da niso po pravi razmeri in pravično razdeljeni. Ce tudi so si dotične uradnije sem ter tje prizadevale, kakorkoli zlajšati to ali uno, vendar
ni to zdalo nič; ostala je zmiraj napačna podlaga, po kteri so se davki merili, in to je korenina vseh nap&k. Previdila je vlada sama to, in že več časa pre-vdarja ministerstvo denarstva, kako bi se dala namesti napačne stare podlage osnovati pravična nova. Vse dav-kovske zadeve je dalo po posamesnih krajih in deželah preiskavati, in ko so se zemljišča z zemljišči, kraji s kraji, dežele z deželami primerjale in seje vse v številkah izračunilo, se je čedalje bolj kazalo, da korenina, to je, podlaga je slaba, na ktero je zidano davkosko poslopje. Sto let je že in skor še več , kar so osnovali to podlago, ktera nikakor ni več primerna današnjim časom. Koliko se je v zemljiščinih pridelkih različnih dežela našega cesarstva od tistih časov premenilo, — kakošnih prekucij smo doživeli v preteklih letih v obrtnijstvu in kupčijstvu, — kaj se je spremenilo v blaga, ki ga izdeluje roka ali ga izdeluje mašina! Tudi državne razmere so dobile ves drug obraz, kar je tlaka in desetina nehala, obrtnija svobodna postala, so čolne meje padle med avstrijskimi deželami in je tudi prepoved preklicana, ktera je poprej branila tujemu blagu pot v cesarske dežele.
Pri vseh teh velikih in važnih premembah, ki so toliko prekucnile svet, ostale so vendar davkovske postave zmiraj po starem, in če tudi se je kaj premenilo * v njih, kakor na priliko 1850. leta na Ogerskem in Erdeljskem, niso bile te začasne premembe nasledek tehtnega prevdarka, ampak sila časa in njegovih okoliščin. V poprejšnja stoletja sega tedaj naše dosednje davkovsko merilo, ki je zastarelo, da se ne vjema več s sedanjim časom in s pravico.
Iz tega se samo po sebi kaže, da je treba prena-redbe in sicer prenaredbe čez in čez, skozi in skozi. Prava in praktična pot, po kteri naj bi se davkovske postave prenaredile, da more ljudstvo zadovoljno biti, se najbolje po te poti spozna: da se na tanko preišče vzajemni upljiv, ki ga ima dosedanja davkarija na današnje kmetijstvo, obrtnijstvo in kupČijstvo v posamnih deželah in soseskah, in če potem na vse te sedanje gospodarske okoliščine položimo merilo znanstveno potrjenega dav-kovanja, da tako iz vsega tega potem moremo presoditi veljavo davkovskih prenaredeb. Kako ministerstvo denar-stva to misli doseči, bomo povedali drugi pot.
(Dalje prihodnjič.)
List 5.
O prenarebi davkov.
(Dalje.)
Kdor se nekoliko ozre po davkovskih postavah, se bode tudi brez statističnih izgledov kmali prepričal, da na današnji podlagi nikakor ne more biti pravična razmera davkov. Po šesterih kopitih se v različnih deželah našega cesarstva edini zemljiščini davek pobira ; tu tako, tam tako, in skor vse te postave so le začasne postave. V naših deželah in še nekterih druzih, kakor na Ceskem, Marskem, Vojvodini Avstrii velja davkovska postava od leta 1817 s tako imenovanim stanovitnim katastrom, v Galicii je začasna postava od leta 1819, v Bukovini od leta 1835, v Tirolih od leta 1774, v Vor-arlbergu velja še parska postava od leta 1808, na Oger-skem, Hrvaškem in Erdeljskem od leta 1850* Po takem ao skor povsod zemljiščini davki drugac osnovani in so nekteri deželam sila težavni. Zavoljo tega ni skor mogoče sem ter tje znižati davka, ker bi se podrlo s tem celo davkovsko poslopje, ktero je po davkovskem patentu obljubilo, da še le tedaj bo mogoča prememba, kadar se po vseh cesarskih deželah vpelje stanovitni kataster, kajti po tem še le se bo našla nova pravična podlaga za razmero zemljiščinega davka. Al ta stanovitni kataster, kakor je pri nas vpeljan, do danes še v polovici našega cesarstva ni dognan, in podoba je , da še v 20 ali 30 letih ne bode.
Že zavoljo tega je želeti, da se dobi nova podlaga zemljiščinemu davku po vsem cesarstvu, da ena dežela, ktera preveč plačuje, od svojega bremena odloži drugi, ktera premalo davka odrajtuje.
------    34   ------
Še očitnejše se pa kaže, kako treba da je nove podlage , nove razmere zemljiščinemu davku, ako pogledamo v posamesne okraje (kantone) iste dežele. Od leta 1824, ko je bil stanovitni kataster vpeljan , se je veliko premenilo v zemljiščih, kakor so obdelana, — katasterski komisarji, ki so cenili zemljišča takrat, so delali po svojih mislih; če je kak posestnik znal prav dobro za-se koledovati, je bil nižje cenjen memo dru-zega, ki tega ni vedil ali ki še s ptujimi cenivci ni znal govoriti; če je imela dežela mož&, ki se je za-njo potegnil, je opravila bolje memo take, ki ni imela zagovornika. Po vsem ni čuda, da, na priliko, marsikak vinograd, ki je takrat še hosta bil, plačuje le po 40 kr. od orala v tem, ko se blizo tam od nograda, ki je že takrat nograd bil, plačuje po 40 do 60 gld. od orala, — njive so nektere še po 17 kraje, cenjene, druge plačujejo po 12 gold. od orala. In tako bi mogli to pesem še dalje tako peti; pa dosti je od tega; saj se izgledov tacih nikjer ne manjka.
Ravno taka je s hišnim in obrtniškim davkom. Poglej v različna mesta, pa bos vidil velike razločke. V enem mestu gospodar za hišo , ktera na leto donaša 2000 gold. dohodkov, plačuje z dohodnino in vojno pri-klado 453 gold., v drugem mestu pa s prav tolikšnim dohodkom le 224 gold. Revni človek, kteri en del svoje hiše v najem daje, plačuje veliko več memo bogatega hišnega gospodarja, kteri vso hišo rabi sam za-se. — Z obrtniškim davkom je ravno taka. Pobira se davek zdaj , ko imamo slobodna obrtništva in rokodelstva, na isti podlagi, kakor takrat, ko se je davek snoval po obrtniških pravicah in drugačnih napravah.
Da po vsem tem staro davkovsko kopito današnjemu času ni več primerno, vidi vsakdo lahko.
(Dalje prihodnjič.)
-----   52   -----
O prenarebi davkov.
(Dalje.)
Dokazali smo zdaj dosti jasno, da podlaga davkov-skim razmeram ni pravična. Namen ministerskih predlogov je odpraviti to napačno podlago. V spisu svojem pravi, da vlada s temi premembami ne misli na povišanje davkov, marveč le na to, da se razdelijo bolj pravično, enakomerno , da pa se pri vsem tem vendar dohodki državni ne zmanjšajo.
Poglejmo zdaj, kako si vlada misli to prenaredbo: pri zemljiščinih davkih, kteri so najvažniši med vsemi neposrednimi (direktnimi) davki. Celi znesek davka, ki se ima od zemljišč (gruntov) po vsem cesarstvu pobirati vsako leto, naznani ministerstvo vsako leto državnemu zboru kot zahtevek (postulat), kteri se razdeli potem na posamesne dežele; deželni zbori vsake dežele razdelijo potem davke, koliko plača to ali uno okrožje (kreis), ta ali uni okraj (kanton, bezirk) in ta ali una občina (soseska, srenja); občine ga razdelijo potem med svoje zemljiščine posestnike na drobno. — Tako hoče po tej prena-redbi vlada razdelitev davkov državnemu zboru, deželnim zborom in občinam prepustiti. Ona bi po takem le rekla: Toliko in toliko dohodka na zemljiščinem davku potrebuje država in toliko ga mora dobiti; državni zbor prevdari in presodi ti ta zahtevek. Ko državni zbor (zbornica poslancev in gosposka) ta zahtevek vladini razpravi, presodi in cesar potrdi to, se pošlje potem vsaki deželi njen delež (part), kterega vredijo potem deželni zbori in občine. Ker bi davek občine (soseske) pobirale in izterjevale in bi nabirek dalje izročevale, bi ne bilo treba cesarskih davkarjev, in tudi tako si prihrani vlada stroškov.
Kakor zemljiščini davek, naj bi se razdeljevala tudi pridobnina (erwerbsteuer) prvega razreda, ki se plačuje od samostojnih obrtnij in pa občna vrst-ninska dohodnina (allgemeine classen-einkommen-steuer). Tudi tukaj se bo najpoprej določil občni zahtevek, to je, koliko da zahteva država tega davka od vsega cesarstva; ta zahtevek se bo potem razdelil po katastru, ki se bo z vdeleštvom davku podvrženih ljudi napravil, da še le iz tega se bo zvedilo merilo tega davka. Pri hišnem davku in pri dohodnini 2. razreda, ki se pobira od dohodkov služeb in dnin, in pa pri davku od obresti in prihodkov se bo odločila naprej odstotnina (percenti) in pojem naložila na vsako posamesno katastarsko vlogo. Cem več in viših takih katasterskih vlog bo, tem več bo država prejela tega davka: te vloge bojo pa tudi merilo, koliko plača vsaka dežela. V vsaki deželi se bo napravil zaklad, iz kterega se bo državi odrajtoval ta davek, in v vsakem okraji (kantonu) tudi tak zaklad; uni bo deželni, ta okrajni zaklad, ktera bota morala porok biti, da se bode ta davek res odrajtal. Kar se bo čez ta zahtevek nabralo v te zaklade, je njih lastnina, — kar pa manj, morajo doplačati državi. Dežele nosijo stroške za pobiranje tega davka.
Pri zemljiščinem davku se bojo posamesne parcele
(kosi) v vsakem kraji cenile potem, koliko so vredne, in tako bo novi kataster le kataster po vrednosti zemljiščini (werthkataster). Kar bi pri tej cenitvi davka nekterim, ki so zdaj preobloženi, odpadlo, bi se m6glo nadomestiti s tem, da bi se ta primanjkava pribila družim deželnim davkom, namreč dohodnini in vrstnini.
(Konec prihodnjič.)