Političen list za slovenski narod. P» polti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/,6. uri popoludne. Štev. 299. V Ljubljani, v ponedeljek 31. decembra 1888. Letnilt XVI. Vabilo na naročbo. Ob nastopu novega leta prosimo vse dosedanje prijatelje našega lista, da nam ostanejo zvesti še nadalje in nam pridobivajo tudi novih moči, v duševnem kakor gmotnem oziru. Naš list je zadnji čas vsestransko vrlo napredoval ter sega v vedno širše narodne kroge, kar nam daje prepričanje, da je hodil pravo pot, ko se je potegoval za blaginje nam milega naroda naversho-narodni podlagi. Skrb nam bode, da list spopolnimo vedno bolj in bolj, kar bomo tem preje dosegli, čem več delavnih prijateljev se nas oklene pri po-žrtovalnem delovanju. Kar nam je bilo vodilo do zdaj, bode nam tudi zanaprej. Neustrašeno bomo hodili pot, označeno v besedah: Vse za vero, doni in cesarja! Prizadevali si bomo, da se vrne krščanski duh naših pradedov v vse družbinske kroge; potegovali se bomo za pravice naroda, in še zlasti, da postane slovenščina povsod, kjer prebiva naš rod, v šoli in v uradu jednako-pravna z drugimi jeziki mogočne Avstrije. Vnemali bomo Slovence k dosedanji zvestobi in udanosti do presvetlega vladarja in habsburške rodbine, ker le na tej podlagi more se vspeti k moči in slavi — dragi nam narod slovenski. Dasi živo čutimo bremena slovenskega dnevnika — in posebno še konservativnega, vendarle smo za dobro reč, katero zastopamo, skušali storiti še več s tem, da smo mi-nolo polletje razširili Ust z redno prilogo pod imenom MT ,,D OMOLJ UB", katero dobivajo vsi naročniki „ Slovenca" zastonj. To prilogo dajali bomo svojim naročnikom tudi to leto brezplačno, a naročnino prejemamo tudi na samo prilogo — brez glavnega lista. »SLOVENEC«, edini katol.-konservativni slovenski dnevnik s prilogo „Donioljub" vred veljii za Ljubljano pri opravništvu ali v »Katol. Bukvami" prejeman: Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... 6 » » četrt leta .... 3 „ » jeden mesec ... 1 » Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec. Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa v e 1 j a: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 » — » „ četrt leta . . . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 , 40 . »DOMOLJUB" sam brez »Slovenca" stoji do konca 1. 1889. b poštnino vred, ali v Ljubljani na dom pošiljan le osemdeset novčičev. Naročnino na to prilogo prejema „Slovenčevo" opravništvo in pa „Katol. Bukvama". Vredništvo in opravništvo. 178f) (lo 1880. A »Vsa Evropa je v orožji, povsod so narodi oboroženi; veduo novo oboroževanje pa terja z naravno silo, da se konečno odloči, ker najbogatejši narod ne bo dolgo mogel prenašati vojaških bremen." Tako je govoril osiveli nemški strateg grof Moltke pričetkom ravno minolega leta. Tudi mnogi drugi politiški proroki so napovedovali narodom veliko hudega. Hudo ni izostalo, vendar pa nas je Bog obvaroval najhujše nesreče: grozne vojske. Zato pa se novo leto po stari navadi pričenja s strahom, da na-vstane vihar s svinčenim dežjem. Pod težo vedno rastočih vojaških bremen pa se vsakemu vsiljuje misel: boljši je konec s strahom kakor strah brez konca. Ta strah pa ne bo končan, akoravno bi bila Francija ali Rusija v vojski pogažena. Zadnje vprašanje morala bode Evropa le z orožjem rešiti, vprašanje namreč, kako si bodo velesile razdelile zapuščino »bolnega moža" ob Zlatem rogu. Iu da Evropo stresa elektrika, da vsa družba še vre in šumi, vzrok je ta, ker še vedno ni končana francoska revolucija iz leta 1789. Zgodovinska je resnica, da je v minolem stoletji ostala Evropa od Francije dobivala nagibe. Tudi nemške zmage niso premenile tega toka na socijalno-političnem polji. Velika francoska revolucija ni si izbrala pravih sredstev, potomci revolucije pa so pomnožili in zboljšali orožje, taktiko svojo obrnili po razmerah iu tako na tihem dosegli vspehe, o katerih se niti sanjalo ni Dautonu, Robespierru, Ma-ratu in tovarišem. Teh vspehov pa bi si ne mogli tolmačiti, ko ne bi poznali časa in njegovih čudnih razmer. Napoleonovo vladanje je bilo prekratko, da bi izruvalo vse revolucijske kali; ker je bilo to vladanje prerevolucijsko in pomešano s strupenimi snovmi, moglo je revolucijo le s pepelom pokriti, pod katerim je tlela žrjavica Še slabša sredstva si je izbrala restavracija, poleg tega pa je Ludovik XVIII. sam stal z jedno nogo v močvirji, katero je hotel osušiti. Bourboni sploh niso spoznali zla, ker so zunanje pojave revolucije zamenjavali z njenim bistvom in so se tolažili, da bodo z zadnjim kraljevim morilcem izbrisali tudi spomin na kraljevi umor. Louis Filip je skušal monarhijo rešiti s tem, da ji je vcepil revolucijskega cepiva proti republikanski kužni bolezni. Toda tudi julijsko kraljestvo je pobrala republikanska bolezen. Revolucija sme praznovati stoletnico svoje zmage, ker vidimo, da se z letom 1889 še vedno širijo ideje velike francoske prekucije in da ginevajo krščanski svetovni nazori. Ideje prve revolucije niso z naskokom pridobile sveta, ker nauk z ognjem in mečem prvih grozovitežev je kmalu utihnil, ali kar se revoluciji ni posrečilo z naskokom, dosegla je po skrivnih potih v teku stoletja. Revolucija se je LSSTEK. Sloga j a č i. Slovenščina naša se je v zadnjih letih dobro ubrisala kakor pravo vino. V mnogih rečeh se že lepo vjemamo pisatelji; železua dosleduost se pa v živem jeziku doseči ue d&. V nekaterih navadnih stvareh bi se morebiti vendar dala dognati neka edinost, in v ta namen hočem priobčiti nekatere svete slovenskim pisateljem, vzlasti čas-uikarjem, toda brez učenega dokazovanja. Pustimo pisavo Preširen, slavnost Prešernova, ter pišimo pesnika, kakor se je sam pisal. Po vseh virih kaže se nam le Prešern.in preširni so tisti, kateri mu popravljajo lastno ime v Prešeren, Preširen ali celo v Preširn, češ, tak velikan, pa se še prav nisi pisati znal I Pisava Preširen je nastala vsled — jezikobrodja! Rački, Jagič, Miklošič držijo se vedno prejšnje pisave Prešern, poezije Prešernove. Pustimo pisanje Jarnej, češ, iz Arno-ej, in pišimo Jcruej (morda iz Irenej). Kadar čitam Jarnej, krtrdelo (čreda), zdi se mi, da dosledno pisati bi se moralo tudi smiirt in kiirvl Pustimo pisavo kaker in kamer in nikamer, ter pišimo — brez poletnih mušic — praviloma kakor, kamor, nikamor, in tudi tako izrekujmo! Pišimo, kakor smo pisali prej, teiko in ni^ko, ne pa težko in nisko, kajti ni iz teh —, ampak iz teg —, težek ali težak, težka, težko, nizko; teško bi iz teh — tih bilo tolažno ali tolažljivo. Kadar povrhu učimo ali le po časnikih, sme se pisati pouk in poučevati; kadar pa v šolah, pripravljeni in temeljito, tedaj pa le podučujmo, kajti poduk (Unterricht) ima v sebi dokaj reč nego pouk. Jezilo me je pisanje: pri jeleni, kralji, ua križi, na nebi, cvetji, polji, in celo v dajavniku proti soglasji, k svarjeuji! Pisati sem jel torej vzajemno s Hrvati široki glasnik v mestniku pri moških in srednjih na pr. pri jelen«, kralju, inožM, na križ«, polj«, po svarjenjit itd. Žal mi je, da »Narod* piše v sostavah zdaj večidel u —, »Katolik" pa v —, dasiravno je razloček iahak in slovenščini lasten. Piši t; —, kadar pomeni devanje v kako reč (ein, hinein) in na-vkviško (auf, hinauf, empor, nam. vz), u — pa, kadar pomeni kako odstranjenje ali sploh dovršeno dejanje (ab, ent, ver, zer). Vrezi mi tri križce v palico — ureži mi kruha; vštej mu stari dolg — uštel sem se; za učitelja so ga vstavili — nabiro so ustavili; konj se ustavi, ker ne more dalje; list se itstavi (ne vstavi) naročniku, dokler ne plača itd. (Janežič slovnica 1869 str. 151—153.) Razkol je nastal pri glagolih II. vrste v deležniku trpno-preteklega časa, da so nekateri pisati jeli: dvignen, sklenen itd.; a iz dvigniti oli-kuje se po moji misli dosledno le dvigni en — dvignjen, kakor hranien — hranjen. Po Dolenjskem izrekuje se po mnogih krajih razločno sklejen, povzdigjen, nagjenje nam. sklenjen, nagnjenje. Po staroslovenščini se kaže nosnik, a novoslovenščina ga nima. Kdor torej piše dvignen, obrnen, pisati mora pravilno dvignoti, obrnoti, obrnol, obruovši, omolknoti, umeknovši, kar se glasi zelo neprijetno, nas loči od drugih Slovanov, zdi se mi premon-golsko! Drugače je pri glagolih III. vrste, kjer se ne sme pisati poželjen, poželjenje, hrepen/enje, iz poželeli — požeZen itd. Hrvatje imajo v nadoločniku že vidjeti, željeti, odtod vidjen, željen. Prisiljen zdi se mi v novoslovenščini druživnik: izbran je bil učiteljem nam. postavili so ga učitelja ali za učitelja, izbran jo bil za župana. Razloček vidi se mi tudi med izpoved pa spoved (confessio), spovednik; rguba pa i>guba; .sostaviti (componcre) pa sestaviti (de — ali dispouere) itd. v različuih podobah rt ihotapila v kraljevske dvorani) in beraške koče ter je povsod zasejala rodovitne kali. Kakor so sedaj stvari, praznovala bode Francija stoletuico „slavne" revolucije in nehote se bodo vdeležili te slavnosti tudi oni, ki najbolj ugovarjajo. Kaj pomaga ves ropot proti obliki, ako je njena vsebina že davno pridobila si veljavo in oblast. Revolucija je postala velikanska reka, ki po stoterih odtokih in izlivih poplavlja ves svet, akoravno marsikateri uiti ue sanja, da so ti valovi prišli v tok že za časa prve francoske revolucije. To dokazuje z izvrstnim peresom profesor na graškem vseučilišči dr. Weiss, ki primerja 1. 1789 z letom 1889. Naša izobražena družba stoji tako malo na krščanskem stališči, kakor voditelji francoske revolucije. Vse obožava iu poveličuje stari klasični vek. Grško iu rimsko zgodoviuo pokvarjajo na vse načine, ker največje zločine opisujejo z najlepšimi barvami, vse slabosti in napake starih narodov oblačijo v prikupljivo pesuiško obleko. Kakor je francoske revolueijonarje omamila pravljiška zgodovina starih Grkov in politična slava bojevitih Rimljanov, tako je sedanji sebični rod v „boji za obstanek" raztrgal staro plemenitaško, to je človeško pismo in išče časti v jednačenji z živaljo, ki je znamenje našega časa. Pogreznili smo se v propad norcev, ki živečim svojim vrstnikom postavljajo altarje in jim zažigajo kadilo. Sedanji rod Boga odstavlja iu ljudi postavlja v nebesa. Kar sedaj vedno raste, je brutalnost, ki vse za-se zahteva, kar zemlja ponuja, in se na drugo ne ozira. Francoski girondisti so bili brezverni možje, ki so divje svoje nagone pokrivali z lepimi besedami; bili so divji ljndje, ki bi vsak trenotek glasovali za smrt svojih nasprotuikov. Ali ostalo jim je nekaj iz boljših časov, namreč odločnost, tudi umreti za svoje prepričanje. Bili so močni duhovi, ki so rušili nravni svetovni red in konečno pali kot žrtve še gršim ljudem. Prepevaje „Contre nous de la tjrannie le couteau sanglant est leve" vračali so se po obsodbi v ječe, kjer so prebili zadnjo noč pred smrtjo. Iu sedaj? Voditeljem revolucijskim ne preti bleda smrt. Malo je treba poguma, da izpode usmiljene sestre iz bolnišnic, kjer opravljajo dela krščanskega usmiljenja; malo je treba junaštva, da se oropajo javno blagajnice in denarji zavžijejo v mirnem za-sobnem življenji. Ali bi sedanji junaki tudi peli ono koralno pesen francoskih krvoločnikov pred odhodom v privatno življenje? Ne, k večjemu bi požgali papirje, ki bi jim mogli dokazati goljufijo, rop in tatvino. Kar je bilo za časa francoske revolucije „oro-panje državne blagajnice", pravi dr. Weiss, to je danes „napojuica". Kar je bilo 1. 1789 nepošteno in nečastno, je danes premišljeno in modro. Tovariš ne napade druga z nožem, marveč mu je v obraz prijazen in mu skrivaj meče polena pod noge. Ovaduštvo, to je guillotina sedanjega časa. Marat bi bil danes smešen, ker revolucija je danes humanna in pohlevnejša. V francoskem konventu očitale so si stranke,"da vladarju vsiljujejo Poprašan nekaterikrat že, kako mislim o izre-kovanju l na koncu: neseZ, dela? —svetujem: Govorimo pravilno kakti na pismo (Slomšek)! Mladina se hitro navadi, beseda se lepše glasi, tujci nas lože razumejo, v slovesnem ali olikanem govoru je bolj dostojno, in navadila se bodo polagoma čiste izreke tudi — stara ušesa. Kar sem časnikarjem vže leta 1865 svetoval, ponovim naj za prihodnje leto 1889, ker mi niso po godu opazke: Dalje prihodnjič, nadaljevanje ali konec pride ali prihodnjič itd. Namestu „dalje sledi, konec sledi" obrnimo: „sledi dalje — konec", brez naglaska na — i, v prav slovenskem pomenu: spuren, suchen, investigare. Ker je tedaj a) velevnik že po svojem bistvu prihodnjega pomena, ker se ima dejanje, ki ga veleva, še le zgoditi ali dopolniti; b) ker se nemški „man" tolikrat lahko sloveni z drugo edinjo osebo; c) ker nam oblika 2. osebe služi tudi za 1. in 3., ondaj — o človek! bodisi katerikoli (jaz, ti ali on), sledi po pismu, po časniku ali po bukvah dalje, sledi konec kakor sledi pes zajca, in novičarji in časnikarji slovenski nikar se ne bojte pisati ali tiskati kadar koli je treba: .dalje — konec, dalje — konec sledi ali sledi dalje — konec!" (Jezičnik III. str. 14-17.) svoje varovance, repotresce. Bodimo odkritosrčni in priznajmo, da so tudi sedaj večinoma na krmilih možje liberalne barve, ki malo hote vedeti o konservativnih načelih. Koliko so upili po Evropi o krutosti Napoleona I., ki je razdeval kraljestva, grabil posestva, ter je delil svojim sorodnikom in ljubljencem! Iu kako delajo sedaj s postavnim redom brez revolucije? Ali sedaj nekatere države bolje spoštujejo zgodovinsko pravo kakor nekdanji jakobinci in sin velike revolucije? K»j pa sodijo nekattro vlade o cerkvi? Ne mord škofov, ne obešajo duhovnikov na altarje, ker temu se ustavlja napredek, omika, prosveta; toda sumničijo jih in jim ovirajo delo dolžnosti. Za časa revolucije je bilo muogo krvavih prič za staro vero; čudeži velikanskega boja v Vendeji, tirolski junaki in španjski srčni vojaki morejo nas vsaj nekoliko sprijazniti z grozovitostimi francoske revolucije. Kje pa sedaj najdemo one momente, ki bi mogli vzdržati dušno ravnotežje v sredi skritega boja med starim in modernim svetovnim nazorom? Ideja leta 1789 je uničila načela krščanske etike, razrušila dušno ravnotežje odrešenega človeštva, zatrla versko zavest in svetu vzela najsvetejšo ded-ščino. V zraku visimo, prodreti ne moremo do jasnih višav niti se zjeduačiti s temno zemljo. Ne tajimo, da so še plemeniti in za vse dobro požrtovalni možje in ženske, toda slojevi družbe so ostruponi. Ne ogrevajo se več za velike vzore, žive le za sedanjost in iz materijalizma ne morejo 6e po-vspeti. Moderna inteligencija, vajena krtovega dela, skuša na mesto čestitljivih starinskih stavb, ki bi bile primerne tudi našim razmeram, postaviti zračne gradove in papirnate palače z različnimi arabeskami na pročeljih. Voditelji francoske revolucije so bili slabi državniki; v Franciji ni vladala državniška modrost, marveč ostri stroj, guillotina. Pa ne tožimo preveč o tedanjem terorizmu, ker mi nismo mnogo boljši. Naši revolucijonarji ne zahtevajo, da se monarhije čez noč izpremone v rudeče republike, ne preganjajo javno Boga iz cerkva, pač pa so zadovoljni, da izsesavajo narode, polagoma vlagajo temelj babilonskemu stolpu in so zadovoljni z mladino v ljudskih šolah. Ali je dunajski kongres pospravil s pozorišča velike revolucije okajeno zidovje, osmojene tramove? Zgradili so z orožjem jez veliki reki revolucije, a reka je narasla in preplavila bregove, ker so navidezno povsod zamrla prava načela. Ali po tem ne sme Francija 1. 1889 praznovati zmage ideje iz leta 1789? Ideje ni treba opisovati z besedo, ker jo je evropska politika dokazala v dejanji. Francoska revolucija ni še končana, le v drugi obliki se širi. Kdo naj tej ideji odkaže pravo strugo? Sedanji materija-lizem, razkošje, pohlep? Ne, marveč le vekovita božja ideja., krščanska načela. In v tem smislu želimo vsem svojim čitateljem veselo novo leto. Obresti v soeijalnem oziru. XIII. Že kaka tri stoletja jo Francoska celi Evropi v zgled in posnemo; kakor preobračajo Francozje kozle, na soeijalnem poprišči, tako bi jih radi tudi mi; se x& marsikaterega francoskega „salto mor-tale" si mi, ker smo preokorni, še poskusiti ne upamo. Zato nam že naš namen zadostuje, ako si le francosko zgodovino ogledamo. Ljudevit XIV. se je zvesto ravnal po načelu: 1' etat c' est moi. Doma je svojo mogočnost razvijal v orijentalski melikužnosti in potratljivosti, drugim državam nasproti pa v vednih vojskah. Ker davki niso zadostovali, so pa lihvarji prišli na pomoč. Plemstvo se je ravnalo po dvoru; živelo je razkošno in stiskalo podložnike. Da tudi hijerarhija ni bila na svojem mestu, nam pove beseda „galikanizem". Ali lihvarji niso bili zadovoljni, da so imeli višje oblasti, dobiti so hoteli vse ljudstvo. Najeli so onciklo-pediste, da so pisali zoper vsako oblast in ljudstvu priporočali, naj so jarma otrese. Ko bi bili višji stanovi odnehali od svojih dozdevnih pravic,1) ne bi bilo prevrata; ali na pri-hodnjost niso utegnili misliti. Stiskano in zapeljano ljudstvo se je strašno maščevalo. *) Ni ravno lahko določiti vzroke francoskega prevrata, in mi sodimo, da niso toliko vplivale ..dozdevne pravice" višjih stanov, kakor zloraba teh pravic. Te dozdevne pravice so bilo po vsem Franeoskom blizu ravno iste, vendar po nekaterih krajih ni tako divjala revolucija, ker stanovi niso v toliki meri zlorabili pravic. Zgubljeni sin se jo veselil, ko je dobil imetji v svojo roke ter so znebil očetove oblasti. A to vol selje ni dolgo trajalo. Francosko ljudstvo se je tud veselilo, ko se je prevrat začel, ker rešilo se je nepriljubljene oblasti. Jaz sem včasih mislil, da je bila francoska revolucija le nekaka bramba v sili, združena z maščevalno jezo, ko gleda človek le v namen in no v sredstva, katera rabi. A zdaj se mi vse kaže v drugi luči. Enciklopedisti so se večidel vsi iz nič povzdignili v bogatine, revolucijski junaki so imeli vsi dosti denarja in assemblee constituante ni le odpravila obrtnih zadrug in proglasila vsega posestva za privatno last, ampak je tudi odpravila prejšnjo zakonito prepoved obresti jemati. Prešle p-ljeno ljudstvo je morilo in sejo morilo po volji kapitalistov za oderuštvo. Ravno taka je bila pri nas 1848. leta. Tlaka res ni bila več primerna in se je tudi načeloma, kakor je Helferfc dokazal, odpravila že pred prevratom. Ljudstvo je mislilo, da se bojuje proti tlaki za svojo svobodo, a bojevalo se je za lihvarsko svobodo in svojo sužnjost. Francoski državniki so trdili, da ima država vzvišeno nalogo, da ima le ona odločevati, kaj naj podložniki verujejo, kaj in kako naj se uče, a za navadne, gmotne stvari naj se država ne meni, tii naj imajo podložniki popolno svobodo. Le ko bi posestnik pod težo bremen omagal, naj se davkarija, sodnija in eksekutorji spravijo na noge, da dolžnika, kar je najprej in najtemeljiteje mogoče, preženo s posestva. Kdo je posadil na prestol Napoleona I., Filipa Egalite, Napoleona III., in kdo jih je zopet s prestola pahnil? Denarni mogočniki, ki imajo v vednih premembah in vojskah največjo žetev. Priliko imajo namreč državi veliko denarja za dobre obresti izposoditi in ob enem priliko na borzi male kapitaliste obrati. Največ denarja je naloženega v javnih papirjih, s katerimi kupčuje borza. Veliki kapitalisti imajo mogočne zveze in precej zvedo za vsako nevarnost. V trenotku prodajo svoje papirje in kurz strašno pade. Veliki časniki, ki so vsi v njih službi, povekšujejo to nevarnost tako, da se čitateljem lasje ježe; vse hoče prodati svoje papirje in kurz pade morebiti v enem tednu za tretjino. Včasih pa tudi ni nikakoršne nevarnosti, jo pa zaradi borze napravijo dogovorjeni veliki kapitalisti in časniki. Kdaj da mine resnična ali izmišljena nevarnost, veliki kapitalisti zopet najprvo zvedo in nakupijo si papirja prav po ceni in kurz se v trenotku povzdigne; mali kapitalisti pa zdaj papirje, ki so jo po ceni prodali, zopet drago kupujejo. To izsesavanje se ponavlja vedno v večji ali manjši meri. Borza ni druzega kot hazardna igra, pri kateri veliki kapitalisti vedno dobivajo, ker so jim vso karte od spred in zad znane. In kdo daje zdaj Boulangerju milijone, ki je za agitacijo potrebuje, ako ne borzijanci, ki so se že republiko in miru naveličali? Politični pregled. V Ljubljani, 31. decembra. Sfotranje dežele. lstrijanski zmerni Italijani postajajo zadnji čas mnogo prijaznejši nasproti svojim slovanskim sodeželanom. To je zasluga tudi z naše strani toplo priporočanega lista „11 Diritto Croato", ki odločno pobija neopravičene napade italijanskega časopisja na slovanske Istrijane, in ker je pisan italijanski, tudi italijansko prebivalstvo sezDanja z dejanjskimi istrskimi razmerami. Več levičarskih listov trdi, da bo linškim škofom imenovan sedanji rektor „Animae" v Rimu, prelat dr. Doppelbauer, ki je bil več let tajnik škofa Rudigiera. Čudno je, da ravno levičarski listi dobivajo prvi poročila iz naučnega ministerstva. Tudi dunajskim vladnim krogom je došla iz Peterburga vest, da so se zboljšale razmere mej ruskim carjem in princem Aleksandrom Batten-berškim. Dostavilo pa se je dotičnemu poročilu, da se ti novi odnošaji nikakor ne nanašajo na politiko. Vnanje države. Papež Leon XIII. je dne 25. t. m. izdal vsem škofom okrožnico „Exeuntejam anno". Zahvaljuje se v njej Bogu za tolažila, koja mu je dala svečanost, ter izreka škofom in vernikom prisrčno zahvalo za izjave udanosti in ljubezni. Tem povodom je previdnost božja zopet oživila vero iu mišljenje narodov. Papež opozoruje, da se je glavna njegova skrb vedno nanašala na načelne točke krščanske ljubezni. Ta okrožnica naj opozarja na dolžnosti krščanskega življenja, kajti vera je prazna brez krščanskih kreposti in dol. Šege današnjih dnij (Dalje y prilogi.) Priloga 299. štev. „Slo venca" dn6 31. decembra 1888. 86 žalibog oddaljujejo od evangelijskih načel. Smoter sedanjemu stoletju so materijalne koristi, iz katerih izvirajo napuh, slabo časopisje in slabo gledišče, raz-nravljenje umetnij, napačna pota pri pouku v šolah, materijalistična iu brezbožna načela, otemnenje pravih pravnih pojmov, motenje zasebnega in javnega življenja. Tudi socijalizem, nihilizem iu komunizem so sadovi tega iz lahkobuosti izvirajočega načela. Eešitev se mora iskati v krščanstvu: instau-rare omnia in Ohristo. Papež potem priporoča, naj se splošnje zopet uvede krščansko življenje, ponižnost, zatajevanje samega sebe, udanost iu junaško izvrševanje krepkosti. Konečno naglaša, kako posebno potrebne so kreposti duhovščini, ter prosi miru za človečanstvo, da bi se zopet vse povrnilo k miru in redu. Včeraj se je otvorila srbska skupščina brez prestolnega govora. Verifikacijski odsek je zavrgel pet radikalnih mandatov. Kralj je imenoval trinajst kraljevskih komisarjev, ki bodo v skupščini zastopali načrt ustave. Mej njimi so Ristic, Sava Gruič, Velimirovič in drugi odlični radikalci in liberalci. Radikalci bodo, kakor zuano, glasovali za ustavo; toda k temu sklepu jih ni pritiralo edino le navdušenje za načrt ustave, marveč v prvi vrsti obljuba kraljeva, da nobena vojaška pogodba z kako drugo državo ne bo veljavna, ako jej ne bo pritrdila velika skupščina. „N.F. P." poroča vrhu tega, da bo kralj radikalce in liberalce prijetno iznenadil tudi še z neko drugo stvarjo — odstavil bo Krističa. No, to je menda samo ob sebi umevno, da se ne more vzdržati Kristič pri današnjih razmerah. — Predvčerajšnjim po noči je umrl svak Rističev in bivši minister dr. Radivoj Miiojkovic. — Vse vesti o nemirih po deželi so izmišljene. Predvčerajšnjim smo omenjali na tem mestu neke brzojavke, da je izdal bolgarski princ ukaz, ki podaljšuje sobranjsko zasedanje do dne 31. januarija. Temu oporeka druga, pa verojetnejša brzojavka istega dne, ki sldve: »Zbornica je danes končala proračunsko razpravo ter potrdila predlogo o železničnih progah. Jutri (včerai) se bo zaključilo zasedanje." Ako je sobranje izgotovilo svoje delo, potem ni treba podaljševati zasedanja, ako ima pa še dela, potem je pa odveč takov ukaz. Pretnje nemških poluuradnikov, da bodo objavili pismene pogodbe mej Rusijo in Avstrijo, napravile so ravno nasprotne od nameravanih učinkov. Ruski listi poživljajo berolinske kroge, naj le izvršb, kar pret^. »Svjet" piše: Ruska družba komaj čaka, da se objavijo te pogodbe, ako se pri tem tudi pokažejo napake ruske diplomacije. Avstrija in Rusija bodete menda izprevideli, da nobeno vmešavanje berolinskega mešetarja v njujine zadeve ne more imeti dobrih posledic. »Graždanin" pravi: Nemški poluuraduiki naj bodo le previdnejši. Sitnosti hočejo napravljati Rusiji, pri tem pa oo trpela zaveznica — Avstrija. Vzrok današnjemu neznosnemu položaju pa leži jedino le v berolinski politiki. „Mosk. Vjed." menijo, da hoče Bismarek preplašiti Rusi|o, ki pa se ne boji; le objavi naj pogodbo, saj s tem ne bo prvikrat rušil prava. Francoska zbornica je večino kreditov, katere je odbil senat, zopet postavila v proračun. Zaradi tega je moral proračun še jedenkrat priti pre-senat. Slednji je vse dotične premembe potrdil, toda zavrgel je sklep zbornice, s katerim se je izbrisal iz proračuna dostsvek o omejitvi javnih stavb. Vsled tega je moral proračun potovati zopet v zbornico, ki je znova zavrgla napominani dostavek. O nadaljni osodi proračuuovi nimamo še poročil. Italijanski kralj je potrdil ostavko finančnega ministra Maglianija. Na njegovo mesto je imenovan dosedanji poljedelski minister Grimaldi; Perazzi je postal minister državnega zaklada, poslanec Mialli pa poljedelski minister. Angleži so zopet pridobili velik kos zemlje v srednji Afriki. Neki ekspediciji iz Kaplanda se je posrečilo, skleniti z glavarjem Moremijev pogodbo, ki se nanaša na 400 štiriaških milj. Ta pokrajina leži okrog Ngami-jezera ter meji v zapadu na Da-maro, ki je pod nemškim varstvom. Dežela je jako rodovitna in bogata kovin. Izvirni dopisi. Iz Planine, 27. dec. (Božični darovi. — Nesreča.) Ljubeznjivi praznik božični obudi vsako leto usmiljenih src in dobrotljivih rok brez števila, v pomoč siromakom in šolarjem. Presvetla knežja rodbina Windischgriitz, vseh čednosti sijajen vzgled naši okolici, nobeno leto o Božiču ne pozabi tukajšnjih ubožcev in šolske mladine. Pokazala je zopet letos plemenitost svojega srca. Slavno vodstvo knežjih posestev v graščini Haasberg je vsled ukaza presvetlega gospodarja razposlalo na vse fare, koder ima graščina svoja zemljišča, dotične svote, da je gospodje župniki po svoji previdnosti razdelijo med uboge. Odločenih je bilo v ta namen 400 gld. Gotovo lep božičen dar, željno pričakovan od siromakov, brez katerih ni nikjer. Od zgoraj navedene svote dobi domača fara planinska 100 gld. Razven tega dobivajo tu nekatere zelo potrebne družine še posebej svoje stalne podpore. Presvetla kneginja pa daruje vsako leto 100 goldinarjev, da se revni šolski mladini napravi gorka obleka. Dan pred Božičem se je ta miloščina delila. To je bilo veselje med ubožci in šolarji. Ob dveh popoludne se vsi zbero v farovžu, kjer je bila postavljena božična smrečica, vsa v lu-čieali in vencih. Šolarji zapojo najprej veselo božično pesem. Potem je prisrčno nagovori g. župnik in razloži, kdo jim je poklonil toliko lepili darov, zakaj ravno za Božič in kako naj se hvaležne izkazujejo blagodušnemu dobrotniku. — Obdarovanih je bilo blizu 50 ubožcev t denarjem in ravno toliko šolskih otrok l vsakovrstnim oblačilom. Za nameček je prejel še sleherni veliko, ravno pečeno štruco, katerim so otroci vže od daleč kazali svoje trdne zobke. Vsem je bilo naročeno, moliti na sveti večer za preblago-rodnega kneza, da ga premilo detice betlehemsko ohrani v zdravju in veselju, da mu pomnoži imetje in mu tukaj in tamkaj obilno povrne, kar dobrega stori njegovim majhnim bratcem in sestricam. Otroci so prejemši vsak svoje darilce veselo se raztekli in hiteli pokazat materam, kaj jim je prineslo za praznik božje dete. Naj bodo te vrstice ob jednem izraz očitne, iskrene zahvale presvetlemu knezu H. Win-dischgriitzu in gosp^ kueginji v imenu vseh obdarovanih! Bog plati tisočkrat! Na sveti večer se nam je pripetila nesreča, — nagla smrt. Najstarejša ženica iz fare, Urša Nemgar iz Laz, 91 let stara, prileze k polunočnici. Po dovršenem cerkvenem opravilu se napoti v bližnjo Dolenjo Planino, iskat prenočišča pri znani družini. Ker je bila slabega vida, noč pa precej temna, zabrede revica v stransko ulico, iz te v odprto dvorišče neke strojarije iu se prekupicne v vodnjak, ki je bil — žalibog — odkrit in z nobeno ograjo zavarovan. Se le na sv. Štefana dan so starko našli utopljeno in mrtvo izvlekli. Žalosten tak prigodek — ravno o praznikih. Tolaži nas upanje, da uboga ženica, ki je svoje dni dosti premolila in pri tej starosti želela na sveti večer vdeležiti se ginljive slavnosti v cerkvi, ni umrla nesrečno, ampak še tisto noč prepevala v družbi angeljskih zborov „čast Bogu na višavah". — Sicer pa kaže vsako leto opominjati ljudi, naj tisto noč majhne otroke in onemogle starčke doma puščajo, ker se pri vsej pazljivosti lahko primeri kaka nesreča. Iz Adlešič. 27. decembra. Kakor je »Slovenec" že poročal, umrl je tu 19. t. m. naš učitelj gospod Matevž Grm. Rodil se je pokojnik I. 1842 v Velikih Lašičah. Učiteljeval je 25 let, čez 22 v našfj fari. Bil je zajedno organist in imel je tudi pošto z dvakratnim donašanjem na teden iz Črnomlja. Od leta 1866—79 opravljal je tudi službo občin-kega tajnika in sicer brezplačno. Bil je natančen v izpolno-vauji svojih dolžnosti in zelo priljubljen pri otrocih. Veliko se je trudil, da je dobila naša šola lep šolski vrt, kateremu po velikosti ni enakega v Beli Krajini, pa tudi drugodi menda malo. K večnemu počitku spremilo ga je razven kuničkega gosp. kapelana s Hrvatskega 17 gg. učiteljev in jedna gdč. učiteljica ter obilo naroda. Živel je zelo skromno, o čemur naj priča to, da je dal pri svoji pičli mesečni plači šolati tri sine, katerih dva sta letos v osmi šoli. N. v m. p.! Pri nas ljudje ta mesec zelo bolehajo vzlasti vsled prehlajenja za pljučnico. Bilo je do danes že 13 obhajil, a prej vse leto samo 17. Mrličev pa že 8, prej le 20 vse leto. • Z Dunaja, 26, decembra. (Današnji Dunaj.) Zauimati bi utegnilo tega in onega, kakošen je današnji Dunaj. Ker so nam popolnoma zauesljivi podatki na razpolago, evo jih, kakor jih je prinesla ravnokar izišla knjiga: »Lehmann's allgemeiner "VVohnungsanzeiger". Vsled tiste ima današnja prestolnica avstro-ogerske države 1982 cest, ulic in trgov in te v področji dunajske policije. Od teh pripada jih 1130 dunajskej občini, ostale pa predkra-jem, ki so občine zd-se. Po teh javnemu prometu odločenih komunikacijah hiti dan za dnevom po svojih opravkih na vse vetrove 1,352.843 prebivalcev, ki v 25.962 hišah in palačah stanujejo. Trgovskih tvrdek pri c. kr. trgovinskem sodišči vknjiženih je 6558. Dunajčau je vže od nekdaj strasteu prijatelj časnikom, torej pač ni čuda, če mu jih je 705 na razpolago, Tu vam vse bere in po časnikih ■ brska, kar sploh ume čitati, in kavarne so vam dan na dan zdatno bolje napolnjene, kakor cerkve. Ob nedeljah in praznikih mora pa človek posebno srečen biti, in kmalu po kosilu v kavarno odriniti, ako ■ hoče kak ugoden prostor in svoj »Ieibjournal" v roke I dobiti. Tu pritisne namreč poleg možkega spola tudi še krasni ženski na mlečno kavo, na »Cacao", na čokolato, ali pa tudi na kak osladen liker, in kavarne so vam proti večeru polne starih in mladih gospodov, gospe in gospic, da mu ni mogoče verjeti, kdor ni tega sam doživel. Toda kaj hočete? Dunajska ženska gospoda ima svoje »dobre" vzroke, da se v nedeljo in praznik v kavarno zateka. S tem umakne se namreč vsem nadležnim takozvanim »kofetarskim vizitam", ki bi jo domd stale mnogo novcev, ako bi hotela obiskajočim »prijateljicam" dobro postreči, v kavarni pije, oziroma sreba pa kavo vsaka družina na svoj račun, razgovor je pa vendarle lahko v obče — kadar se kakega pol tu-cata takih »blagih" duš snide. Dnevne novice. (Novi okrajni šolski nadzorniki.) Za prihodnjo šestletno dobo so imenovani okrajni šolski nadzorniki na Kranjskem gospodje: Za postojinski šolski okraj nadučitelj Janez T h u m a; za kočevski vero-učitelj na kočevski gimnaziji Ivan Komljanec; za krški nadučitelj v Krškem Pran Gabršek; za kranjski učitelj na drugi mestni šoli v Ljubljani Andrej Žumer; za Ljubljano prof. Pran Leveč; za okolico ljubljansko učitelj na vadnici Ivan Tomšič; za litijski šolski okraj učitelj na meščanski šoli v Krškem Josip Bezlaj; za logaški okraj profesor Vilibald Zupančič; za radovljiški župnik na Dobrovi Jakob Aljaš; za novomeški vodja na novomeški gimnaziji Andrej Senekovič; za kamniški nadučitelj v Moravčah Lovro Letnar in za črnomaljski nadučitelj Anton Jeršinovec. (Premil. kuezoškofu) so se poklonili za novo leto duhovniki ljubljanski danes dopoludne ob 10. uri. Mil. prošt na čelu prečast. stolnemu kapitulu je v lepem govoru, ozirajoč se na važnejše dogodke minulega leta, izrekal za prihodnje leto najudanejša voščila v imenu navzočih in tudi v imenu duhovnikov domače škofije. Premilostivi so se s prisrčnimi besedami zahvalili za izraz udanosti in za voščila ter so v daljšem nagovoru dajali res zlatih naukov za duhovnikovo delovanje v današnjih časih. (Iz mestnega zbora ljubljanskega.) K zadnjemu poročilu o seji mestnega zbora dne 28. t. m. moramo še dostaviti, da je na predlog g. župana mestni zastop podelil rodoljubu g. Josipu Gor upu častno meščanstvo. Dalje je mestni zastop prepustil vrtar-skemu pomočniku Ziererju naturalno stanovanje. O popravi mestnega kopališča v Kolizeji je bila dolga debata, katere so se vdeležili odborniki Benedikt, Ravnihar, Murnik, vitez Bleivveis, Žagar, Valentinčič. Hribar, dr. Stare, Pakič in poročevalec dr. Gregorič. Iz debate smo posneli, da kopališče ni na pravem mestu. Zbor je konečno sklenil, da se hiša kolikor treba popravi in po Hribarjevem predlogu napravi 8 lesenih kabin. Zbor je dovolil 4550 gl. za rastlinjak pri Tivolskem gradu, odbil pritožbo Janeza Borštnika v Kurji Vasi, ki je proti načrtu v podstrešji napravil stanovanja, in konečno sklenil, da se kupi poseben saniteten voz za prevažanje kužnih bolnikov in prosi deželni odbor, da povrne mestni občini troške za cepivo. (Pravniško društvo) je v soboto zvečer zborovalo v hotelu »pri Slonu"; predsedoval je deželnega sodišča svetovalec g. Ven ca j z. Zbor je z malimi premembami vsprejel pravila in sklenil, da bode prevzel vredništvo »Slovenskega Pravnika". (Pri sv. Petru) v Ljubljani se je včeraj med velikimi slovesnostmi predstavil farauom novi župnik. Govornik v cerkvi mu je bil mil. gosp. protonotarij dr. Andr. Oebašek. (Ana baronovka Lazarini f.) Truplo umrle ba-ronovke A. Lazarini bilo je včeraj ob 7,4. uri v Mariboru slovesno blagoslovljeno in potem po železnici prepeljano v Smlednik, kjer je bilo danes ob Vali- uri položeno v družinsko rakev. .(Božičiiice.) V Lichtenthurnovi dekliški sirotišnici vršile so se minole dui prav spodbudne božič-nice. Na sveti dan in Štefanji dan imelo je tam božično slavnost dekliško zavetišče gospč krščanske ljubezni pod vodstvom visokorodne grolinje Zofij. Auerspergove. Vrstile so se slovenske in nemške pesmi in deklamacije. Konečno se je predstavljala spevoigra: „ Zaželjena nebeška luč" od dr. Norrenberga. Z božičnico združilo je zavetišče tudi malo cesarsko slavnost z navdušenimi govori, de-klamacijaini in pesmami. — Sirotišnica sama pa je imela svojo božičnico v petek, 28. t. m., ob 5. uri popoludnč s podobnim vsporedom, kakor zavetišče. Preblagi gosp. deželni predsednik baron Winkler z srospo soprogo, več častitih gospodov kanonikov, prav mnogo gospe bilo je navzočih. Take veselice blaže srce starim in mladini. — Dekliško zavetišče s svojimi skromnimi dohodki jako dobro napreduje. (Ordinacija.) Danes ob 8. uri prejeli so po premil. knezoškofu ljubljanskem subdijakonat trije kleriki iz reda sv. Frančiška kranjsko - hrvaške pro-vincije, namreč čč. bratje: Edvard Kavstehar, rodom Ljubljančan. Leon Zugelj iz Podzemlja in Joahim S vet i č iz Št. Lenarta v Slov. Goricah. (Pisateljskega društva) zabavnemu večeru zadnjo soboto je predsedoval g. dr. Gregorič ter bral zelo zanimivo razpravo o bolezni nemškega cesarja Friderika. („Lov lia naročnike.") Nedotakljivi „S1. Narod" po stari svoji navadi predbnciva našemu listu, da hodi na lov ua naročnike. Kratek mu bodi odgovor: Medice, cura te ipsum! Ta način morda ugaja tam, kjer se resnica mora skrivati v plašč oportunstva, nam ni treba licemerstva. Ne „čohajte" se ob načelo, katero bodemo vedno branili, in mirna bode Bosna. — Basta! (Božična predstava) bode jutri ob 3. uri popoludne v dekliški sirotišnici ua Poljanah. (Iz St. Vida) pri Zatičini se nam poroča o novi maši č. o. Donuta Zupančiča, kapucina. Lepi dan in redka taka slavnost je privabila veliko množico ljudstva. Veselo znameuje je to, da še krepko živi krščanska zavest med Dolenjci. Praznik sv. Štefana ne izgine tako kmalu iz spomina v Št. Vidu. (Umrl) je v Št, Vidu dne 25. t. m. g. Jožef KI emenčič, stari Obelčan, mož daleč po svetu znan in povsod spoštovan. Ranjki bil je blazega srca, pa krepkega značaja Narodnjak tudi o Veste-neckovem preganjanju in vzgled dobrega kristijana do zadnjega zdihljeja. Naj ostane v spominu vseh prijateljev in znaucev. Raznoterosti. — Ivan Turgenjev pripoveduje nastopno lepo božično bajko: Dva ali tri dni pred Božičem je priredil Bog v svoji ažurni palači slavnost, h kateri so bile povabljene vse kreposti. Bilo jih je mnogo, majhnih in velikih. Majhne kreposti so bile prijaznejše in ves^lejše od velikih, vse pa so se mej seboj dobro poznale. Tu zapazi ljubi Bog dve lepi dami, ki sta si, po vsem soditi, tuji. Prime vsako za roko, da ju seznani. »Dobrodelnost", predstavi jedno, — „Hvaležnost" imenuje drugo. Obe kreposti sta se zelo začudili. Odkar je bil ustvarjen svet, videli sla se tukaj prvi pot v svojem življenji. — Zaradi enega konja. Cesar Karol V. se je lahko ponašal, da v njegovem kraljestvu nikoli solnce ne zaide. Bil je on sicer pravičen vladar, pa tako različnim narodom le ni mogel ustreči. Spri-čuje nam to zgodovina mesta Halle. — Leta 1547 povrnil se je cesar po dobljeni bitki z velikim spremstvom v mesto Ilalle. Pehoto so spravili po hišah, konjiki so morali ostati pod milim nebom zunaj mesta. — Neko jutro pelje nemški prostak na vodo konja svojega častnika. Na potu ga sreča španjski vojak in spoznd konja, katerega je on prej snažil 'svojemu gospodu, ki mu je bil pa neko noč ukraden. Bilo ni takrat nič nenavadnega skrivoma odpeljati konja ter ga prodati drugam. Vojska imela je svoje pravice. Celo častniki so svojim služabnikom molče spregledavali enake tatvine. Španjec odrine nemškega prostaka od konja, prime konja za uzdo ter ga hoče meni nič tebi nič peljati prejšnjemu gospodu. Kaj tacega pa Nemec ui dovolil. Sprijela sta se in krepko lasala. Hitro pristopijo tovariši, eni pomagajo Španjcu, drugi Nemcu. Obdelavali so se s palicami in meči. Ko se je pa cela tropa Španjcev in Nemcev nabrala, segli so nekateri po puške. Ker je hotel vsak le svojemu rojaku pomagati, bilo je precej ranjenih, nekateri celo mrtvi. Vpitje nastalo je toliko, da so v mesto slišali, in pehota iz mesta je zahtevala na vsak način, da se tudi vdeleži boja. Cesar Karol V. ukaže mestna vrata zapreti in odpošlje španjskega generala na torišče, naj ustavi bojevanje. Komaj ga Nemci zagledajo, začno razjarjeni vpiti: „Kaj hoče tu španjski pes? Pobijte ga!" Ko pa general neustrašeno dalje jezdi, zadene svinčenka njegovega konja, da se vspne po konci in generala telebne v jarek. — Boj pa zaradi tega ni pojenjal. Cesar ukaže svojemu sina Maksimilijanu, naj gre pomirit j bojevalce. Ali tudi njega sprejmo z zbadljivimi opazkami. Ko se on naglo s konjem obrne, udari ga vojak tako po roki, da je moral urno v mesto k zdravniku, da mu je rano obvezal. Zdaj se napoti sam cesar na bojišče. Ali tudi on začetkoma nič ne opravi. Še-le ko Nemcem obljubi, da bode ukazal toliko Španjcev obesiti, kolikor je Nemcev pobitih, počasi odjenjajo. Prešteli so mrtve. Ležalo je 18 Nemcev, a tudi 70 Španjcev niso mogli priklicati več k življenju. Cesar je moral razdražene Nemce prositi, naj ga oproste dane obljube, ker Španjci so že tako dovolj kaznovani. Kronika pravi, da so se Nemci potem pomirili. — Perzijska vlada je plačala belgijski družbi, ki je lastnica železnice mej Teheranom in Šah - Azimom, stotisoč frankov odškodnine za vlak, kateri je razburjeni narod sežgal, kakor smo o tem nedavno poročali. V vozovih dotičnega vlaka je zgorelo veliko oseb, posebno ženskih in otrok. — Dragi psi. V Londonu se je vršila pred nekaterimi dnevi dražba dirkalnih psov, pri kateri so se dosegle cene, ki so po naših razmerah velikanske. Za hrta „miss Glendyne" se je plačalo 510 šterline-ov, našega denarja 6120 gold., za drugega psa „Fullertona" pa celo 850 šterlingov, 10.200 gl. — Obresti tega zneska preživljajo že leto dni marsikatero družino. Telegrami. Dunaj, 31. dec. Nadvojvoda Ludovik Viktor je vsled vnetja prebavil težko, vendar pa ne nevarno zbolel. Gradec, 31. dec. Predlog deželnega odbora, da se vzame posojilo 12 milijonov pri „Bodencredit-Anstalt" s knrzom 97, sprejel se je skoro jednoglasno, potem pa se je zasedanje mej živahnimi „hoch"-ldici na cesarja zaključilo. Sofija, 30. dec. Sobranje se je s prestol-nim govorom zaključilo. Major Popov pomi-loščen, istotako vsi politični ubežniki razven vodij. Rim, 31. dec. „Osservatore Romano" proglaša mnogokratno trditev kot verojetno, da se bo uvedla ruščina v vseh ruskih katoliških cerkvah. Novi York, 31. dec. „Herald": Od duhovnikov razdražena množica je napadla palačo mehjiškega predsednika, vendar pa je bila po trdovratnem boji odbita. Vojaki so vjeli 2000 oseb; 72 duhovnikov so ubili, 200 vjeli, mej njimi škofa. Novi York, 31. dec. „Herald" preklicuje sam svojo vest iz Mehjike. Umri i »o: 28. decembra. Emerih Avanzo, zlatar, 34 let, Breg št. 14, jetika. — Leopold Bavnaher, privatni uradnik, 75 let, Kolodvorske uliee št. 20, kap. 29. decembra. Jovana Praček, delavčeva hči, 61/B leta, sv. Petra cesta št. 67, jetika. 30. decembra. Terezija Erjavec, mizarjeva hči, 14 mes., Tržaška cesta št. 26, bronchitis. — Uršula Šuber, gostija, ! 78 let, Kravja dolina št. 11, gangraena. a I & Čas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomera t mra toplomera po Celziju 29. 7. u. zjut. 2. u. poj). 9. u.zvee. 739-1 739-0 739 1 24 42 30 si. žajT n n oblačno n n 0.00 30. 7. u. zjut. 2. u. poj). 9. u. zvee. 739-2 738 6 738 5 30 56 5-4 b1. szap. It si. zap. oblačno >i del. jasno 0-70 dež V bolnišnici: 27. decembra. Feliks Gadner, pisar, 56 let, apoplosia eerebri. 29. decembra. Blaž Setnikar, dolavee, 40 let, jetika. — Anton Skopin, ključar, 32 lot, jetika. — Jurij Lebar, delavec, 41 let, tuberculosis. — Katarina Merbot, šivelja, 47 let, srčna hiba. Vremensko »poročilo. Srednja temperatura obeh dni 3 2° in 4'7°0., za 61° in 7 6° nad normalom. Itunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 31. decembra. Papirna renta o% po 100 gl. (s 16% davka) 82 gl. 25 kr. Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „ 83 „ 10 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 110 „ 10 „ Papirna renta, davka prosta......97 „ 80 Akcije avstr.-ogerske banke ,..-., 881 _ " Kreditne akcije ..........310 ^ 30 ^ London..........................120 , 80 „ Srebro............... . Francoski napoleond....................9 " 55 " Cesarski cekini.................5 72 "„ Nemške marke ..........59 „ 22l/s" Prijateljem in znancem želita BMtao novo teto (i) Ivan in Marija Murnik, H Veselo novo leto B vsem znancem in prijateljem. | (i) Rodbina dr. AMBROŽIČ-eva. Srečno veselo novo leto vsem znancem in prijateljem vošči s svojo rodbino KAROL POLLAK, (D kupec. T m j e i. 29. decembra. Pri MnU&u ; E. Tomassi iz Trsta. — Z. Zupan, umetnik, iz Celja. — Kuttel z Dunaja. — Kindler, c. kr. stotnik, iz Gradca. — Bauman, trgovec, z Dunaja. — Ana Zupan iz Ljubljane. — L. Bertagnotti, nadčastnik, iz Gorice. — A. Kos-lowsky, vodja, iz Priedriohs-hagna. Pri Slonu: A. Glintsch, trgovec, z Dunaja. — A. Weib s Štajerskega. Ei..® Zahvaljuje se častitim naročnikom za dolgo vrsto let meni in mojemu pokojnemu soprogu izkazano zaupanje usojam si naznaniti, da sem z današnjim dnem izročila kupnim potom pod tvrdko KAROL AHČIN ob Francovem nabrežji št. 13 poslujočo dobro znano fjf- kljunmiit arsko oX>i«t :jg svojemu izkušenemu poslovodji, gospodu iiiii katerega vsem častitim naročnikom in slav. občinstvu v izvrševanje vsakovrstnih ključavničarskih naročil najtopleje pri-P°ročam' Spoštovanjem (3_1) JEKA AI-ičin, vdova ključarja. V LJUBLJANI, dne 1. januvarija 1889. ^ Z ozirom na predstoječo objavo usojam si podpisani častite naročnike in slavno občinstvo opozoriti, da sem prevzel z dnem 1. januvarija 1889 kupnim potom že mnogo let ob Franco-vcm nabrežji št. 13 pod tvrdko KAROL AHCIN poslujočo ključavničarsko obrt. Dolgoletna praktična izkušnja kot poslovodja naj bode častitim naročnikom in slavnemu občinstvu porok, da bodem točno, vestno, ceno in trpežno izvršil vsako naročilo, ter si prizadeval pridobiti in ohraniti si naklonjenost slav. občinstva. Spoštovanjem JOSIP REBEK, ključavničar. V LJUBLJANI, dne 1. januvarija 1889. Izvrstno sredstvo zoper kašelj, lirlpavost, kakor tudi izborno hranilno sredstvo zoper davico, bolezni v grlu, pljučnih vejah in pljučah so (20-8) protikataraliene krogljice, koje izdeluje lekarnar ■*£ «*c*«d K S Dunajska cesta. Njemu naj se pošiljajo tudi zunanja naročila, koja izvršuje proti povzetju izneska. Škatljica 20 kr. Krogljice iz sladnega ekstrakta, salmiaka, eks-irakta sladkih korenine, sleznega testa, poprove mete in santonina v škatljicah po 10 kr. Pri večjem nakupu rabat. Slovenski Žepni koledar »S«. H «>m| "S.SaSiiEšS® izšel je ter se dobiva v jako lični obliki v Zfitol, Jiuhvarni, pri Jos. frerberji in J. Giontinijii Komad po 20 kr., po pošti 2 kr. več. Knjižica je posebno primerna kot novoletno darilo za kavarne, kojim se dovoljuje primeren rabat. — Razproda-jalcem po ako znižani ceni. Tudi je dobiti v „Katol. Bukvami" -la-zinovanje , napolnjevanje modroeev in slanini«. Priporoča jo kilo od 4 do 10 kr. (6-3) Wwmmm ite&Itef, Ljubljana, Valvazorjev trg štev. 5. Xajnovejše leposlovno delo. POBRATIMI.1 Roman. Spisal dr. Vošnjak. C« za elegantno vezane Knjigo 1 gld.. SO kr. Dobiva se v vseh bukvarnali. Janez Dogan, mizarski mojster v Ljubljani ua Dunajski cesti St. 15, (Mcdijatova hiša) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne 8politovane in likane; altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe po mogoče nizkej ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela Cenilnik s podobani zastonj in franko S AJ kxkxkxxxxkxxxxkxkx n Hirata ISberl, 1 n izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov $$ in napisov. $$ n Pleskarska obrt za stavbe in meblje. n H JDJ BB »» a J 38 11.39, || J za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Viiharja hiši št. 4. priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse ^T v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ^^ znano reelno fino delo in najnižje cene. u Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Bleehbiiehsen) v domačem ^^ lanenem oljnatem firneži najttneje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah. J^p Cenike na zahtevanje. Ravnateljstvo c, kr. priv. vzajemno zavarovalne družiš prsti požari v Gradci najuljudneje naznanja svojim p. n. družbenikom, da se prične vplačevanje društvenine za letn 1889 s 1. januarijem 1889.!. ter vzprejema vsak čas ali pri društveni blagajnici v lastni hiši št. 18/20 Sackstrasse v Gradci ali pa pri zastopništvih v Celovci in Ljubljani*) in pri okrajnih komisarijatih. Nadalje naznanja, da povrne, razven z razglasom z dne 5. septembra letos, št. 12480, splošnje dovoljenih odpisov od po tarifu predpisanih društvenih doneskov vsled sklepa občnega zbora z dne 28. maja 1888. leta od gospodarstvenega prebitka, doseženega v upravniškem letu 1887 pri oddelku za zavarovanje poslopij, še Ist oflst onim p. n. deležnikom, kateri so bili vže prvih devet mesecev leta 1887 pri družbi za poslopja zavarovani, a so poslej brez prestanka zavarovani ostali, oziroma tudi 1889. I. zavarovani ostanejo. Gradec, meseca decembra 1888. I. c. kr. priv. vzajemno zavarovalne družbe proti požaru v Gradei. *) Pifsai-im zastopništva v Ljnbljanije v društveni hiši na Marije Tere/.ije cesti št. pritlično tik veže. (Ponatisi se ne plačujejo.) (1) SlSiZlSl in sizaa tsiže igmliTOlm In j^ili^crallug) Zahvaljuješ se najtopleje za dosedanjo naklonjenost priporoča so udano podpisani povodom nastopa novega leta p. n. častitemu občinstvu najuljudneje tudi v prihodnje zatrjujoč, da bode v svoji riovoopravljeni brivnici j i a Sentpeterski cesti št. 2 skrbel za najboljšo postrežbo. Svojim čast. naročnikom voščim veselo novo leto. JOSIP BlIKOVMK. (1) Brivec in vlasuljar. Prečastitej duhovščini in cerkvenim pred-stojništvom vošči srečno in veselo $ novo ieto& I.KOIMIIil) TltATM (!) pasarskt mojster, Sv. Petra oesta štev. 527. Ilgld. 38 a.v.:: (glej podobo), na bolj praktično, elegantno, moder- i no in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžaml iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene Anton Obreza, tapecirar in dekorat6r -v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago.^ Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO gl. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge. Cenilci s podobami zastonj in franlco na za-litevanje. Lelnarjaftnflta švicarske krogljiee rabijo in priporočajo že 10 let profesorji, prakt. zdravniki iu občinstvo kot ceno, prijetno, izvrstno iu neškodljivo domače iu zdravilno sredstvo, koje eo preiskali: (3)B prof. dr prof- dr. pl! Nussbaum, Zdekauer, Hertz,^| jj^^-Jr Soederstadt, 'BrandC Forster, Kološ, Birmingham, pri nepravilnostih spodnjetelesnih udov, pri bolezuih jeter, zlati žili, perpici, telesnem zaprtji in njega posledicah, kakor: bolečinah v glavi, vrtoglavici, tesnobi, težki sapi, pomanjkanji teka itd. Lekarnarja Rich. Brandta švicarske krogljiee radi jemljo zaradi polahkega učinka ženske; na vsak način jim je dati prednost pred prehudo vplivajočimi solmi, grenčicami, kapljicami, miksturami itd. a«rV varstvo kupavajočega občinstva-«? opozorujemo še enkrat na to, da se nahajajo v prometu švicarske krogljiee v mamljivo slič-nih zavitkih. Pri kupovanji prepričati se jo treba s tem, da se odvije navodilo k rabi s škatljice, ali ima etiketa zgorajšnjo podobo, bol križ v rudečem polji in podpis K e li d Brandt. Tudi še posebno naglašamo, da .-e prodajajo lekarnarja lichd. Brandta švicarske krogljiee, ki se dobivajo v lekarnah, le v škatljicah za T marko (no pav manjših škatljicah). — Na vsaki škatljici so navedeno snovi, iz kojih obstoje krogljiee. J. Pserhofer-jeva lekarna na I >iiiiaji, ^in«er8trasse 15, „Zum goldenen Reichsapfel". II«.! /'Suiillll* L vnnlipoprej „TJiifrveva:aliio Ici-ogljloo" imenovane, zaslužijo polil 1 KlSIlillv J ' slednjo nazivanje s popolno pravico, ker res je ni skoro bolezni, pri katerej bi ne bile že na tisočkrat to krogljiee pokazalo svojega čudovitega učinka. V najtrdovratnejših slučajih, ko so se zaman rabila druga zdravila, so te krogljiee mnogobrojnokrat popolnoma ozdravile. 1 Skatljica s 15 krogljicauii Telja 21 kr., 1 zvitek s C Skatljicami 1 gld. 5 kr., pri nefrankovani pošiljatvi po povzetji 1 gld. 10 kr. Če se poprej pošlje denar, stane s poštnino prosto pošiljatvijo vred: 1'zvitek krogljic 1 gld. 25 kr , 2 zvitka 2 gld. 30 kr, 3 zvitki 3 gld. 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 5 zvitkov 5 gld. 20., 10 zvitkov 9 gld. 20 kr. — (Manj nego jeden zvitek se no pošlje.) Pristne krogljiee so le one, katerih nakaznica ima imenski podpis J. Pserhofer-jev in katere imajo na pokrovu vsake škatljice isti imenski podpis z rtidečo barvo. Nobrojno pisem jo došlo, v katerih so zahvaljuje,o konsumenti teh krogljic za svojo ozdravljenje po najrazličnejših in težkih boleznih. Kdor jih je le jedenkrat poskusil, priporoča jih dalje. —■■■ Tu navedemo le nekaj zahvalnih pisem: — Mitterinzersdorf pri Kirchdorfu na Zgor. Avstr., 10. januarija 1886. Vaše blagorodje! Blagovolite mi poslati po pošti zvitek Vaših izvrstnih kri čistilnih krogljic. Ne morem, da ne bi Vam izrazila popolnega priznanja gledč vrednosti teh krogljic, in priporočala jih bodem, kjer bode priložnost, najtopleje vsem bolehajočim. Pooblaščam Vas, da smete to mojo zahvalo porabiti, kakor hočete. Spoštovanjem Terezija Kastncr. Schlierbach, 17. febr. 1888. Vaše blagorodje! Udano podpisani prosi, da mu zopet pošljete štiri zvitke vaših koristnih in izvrstnih kri čistilnih krogljic. Spoštovanjem Ig. Ncurcitcr, praktični zdavnik. Hraše pri Smledniku, 12. sopt. 1S87. Blagorodni gospod! Božja volja je bila, da so mi prišle Vaše krogljiee v roke, in sedaj Vam pišem, kak vspeh da so imtlo: Prehladila sem se bila v otročjej postelji, tako, da nisem mogla opravljati več dela svojega, in bila bi gotovo že mrtva, da me niso rešile Vašo čudovite krogljiee. Bog blagoslovi Vas tisočkrat. Zaupam, da me bodo krogljiee Vaše popolnem ozdravilo, kakor so drugim k zdravju pomagale. Terezija Kniiic. Dunajsko Novo Mesto, 9. dec. 1887. Vaše visokoblagorodje ! Najtoplejšo zahvalo izrekam v imenu 601etne tete svoje. Trpela je za kroničnim ka-tarom v želodci in vodenico. Življenje bilo jej je muka in mislila je, da je že izgubljena. Slučajno je dobila škatljico vaših izvrstnih kri čistilnih krogljic, in je ozdravela, ko jih je dlje časa rabila. Spoštovanjem Jožefa Weinzettl. Gottshdorf pri Kohlbahu v avstr. Sileziji, 8. oktobra 1886. Vaše blagorodje! Prosim Vas prijazno, p °iljite mi 6 škatljic svojih univerzalnih kri čistilnih kroglii," L» Vašim čudovitim krogljiiam se mi je zahvaliti, c^ geih. rešena želodčeve mojo bolezni, ki me jo mučila p »t let. Jaz nikdar nočem biti brez teh krogljic in izrecni Vašemu blagorodju svojo najtoplejšo zahvalo. Spoštovanjem Ana Zivickl. v Rohrbach, 28. februarija 1886. Vaše blagorodje! V meseci novembru in. 1. naročil sem pri Vas zvitek teh pil. Jaz in žena moja opazila sva najboljši vspeh; oba naju je glava bolela ter sva bolehala za zaprtjem, tako, da sva že skoro obupala, čotudi sva le 46 let stara. In glejte, pile Vašo napravile so čudež in oprostile naju bolezni. Spoštovanjem Anton List. Ozebljinski balzam? JJftSEKi kot najboljše zdravilo proti ozebljini vsake vrste, kakor tudi proti zastaranim ranam. 1 lonček 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr. Tn»nnliv«nv Ploti kataru- hriPavosti kr" lipOlttV 5>UH} čevitemu kašlju itd. 1 steklenica 50 kr. Amer. mazilo proti protinu, najboljše sredstvo pri vseh protinskih in revmatičnih boleznih, trganji po udih, išiji, trganji po ušesih itd. 1 gld. 20 kr. Prašek proti potenju nog. Cena škatljici 00 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. K <1 lv <1111 rwn oilSUfc najboljše sredstvo proti »tll/j H so^iiit za vsa- koršno kakor tudi izgotovljene mašne plašče, plnvijale in dalmatike, bandera, baldahiue' in banderčke pred sv. EeSnjim Telesom. Blago za cerkveno perilo, pa tudi izgotovljeno cerkveno perilo kakor: albe, korske srajčice, korporale in raznovrstne rutice so čast. naročnikom obilno na razpolago. Naročila na vezenje izvršujem točno ter preskrbim zameno, popravo in prenovljenje starega cerkvenega orodja. >. V zalogi imam tudi svetiluice, križe, svečnike, monštrancc itd. Vsa "arotila izvršim pošteno, točno in po najnižji ceni. !)f Ana Hofbauer (6-6) v Ljiabljani. za izžrebane