V. b. b.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom
»KOROŠKI SLOVENEC«
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
List
za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : 1 šiling.
celoletno : 4 šilinge. Za Jugoslavijo
četrtletno : Din. 25'— celoletno: Din. 100'— Pozamezna številka 10 grošev.
Leto VIL
Dunaj, 8. junija 1927.
ŠL 23.
Čudno pojmovanje narod* nosil.
„Freie Stimmen“ z dne 1. junija je prinesla članek o naši stranki in volitvah, ki ga je posnela iz „Zillier Zeitung“, glasila Nemcev v Sloveniji. Ta list piše približno takole: Interesanten je izid volitev na Koroškem v toliko, koliko pride do veljave politična eksistenca nacijonalne manjšine. Koroška slovenska stranka je dobila 9579 glasov, to je 289 manj kot leta 1923. Razlika je tako majhna, da se lahko razebere iz nje dejstvo stalne nacijonalne manjšine. Manjšina ima enoto, ki se številčno lahko ugotovi in voditelji bodo že morali opustiti apetit po ljudeh, ki se nočejo prištevati manjšini, ter ne smatrati ta za razlog, da se avtonomija odkloni. „Freie Stim-men“ prinašajo potem še opombo lista „Karnt. Heimat“, ki pravi, da so volitve dokazale, da Koroška slovenska stranka namenoma pretvarja dejstva, ako trdi, da stoji za njo 60, 80 ali celo 100 tisoč Slovencev. Petek in Starc se moreta k večjemu prištevati zastopnikom 20.000 Slovencev. Vsak poizkus, v imenu več Slovencev govoriti, se mora v bodoče „als dreiste An-massung“ zavrniti.
V resnici čudno manjšinsko naziranje. Še ni dolgo tega, ko so nemški listi na vse pretege agitirali proti naši manjšini, izdajali slovenske letake in pisali slovenske liste, da bi nacijonalno manjšino iztrebili in jo priklopili kot brezpravni privesek nemškim strankam, pa že pridejo do tako otroških naziranj. Politično naziranje, k i se v s i 1 u j e S 1 o v e n c u p o n e m-ški večini, bo tedaj merodajno za določitev narodne manjšine. Politična pripadnost k eni stranki bo naj na Koroškem izraz, da hoče kdo pristopiti narodni manjšini. Vsaj samo tako se moreta izjavi omenjenih listov tolmačiti.
Zakaj neki Nemci potem vedno kriče o nemški Tiralskl, ki jo hočejo zavoljo nemškega
II	PODLISTEK
Reberški Ožbej:
Kapelški punì.
(Nadaljevanje.)
Odkazal je njima posebno sobico, kjer sta se stisnila v kot in lahko kramljala po svojem. Fanika je bila dobro razpoložena, saj je videla Anko s svojim bratom in le tej je hotela danes pokazati, da si je sedaj ona osvojila njenega ženina.
Minula je popoldanska služba božja. Komaj so stopili prvi ljudje iz cerkve, so že prijeli godci za inštrumente in zagodli za uvod veselo koračnico, nato pa sladko zazibajoče valčke in tudi poskočne polke.
Faniko ni vzdržalo več v soparni sobi, zvabila je Roberta na plesišče, tesno se mu je privila in zazibala sta se po gladkih tleh, da ju je bilo veselje gledati.
Tudi Anka je prišla s svojim bratom Andrejem na žegnanje. Tomej ju je videl odhajati od doma in neka sila ga je vlekla za njima. Anko je gledal še vedno rad in smilila se mu je v tem položaju, ko je zvedel, da jo je zapeljal lažnjivi Robert in zapustil v sramoti.
Po maši je šla Anka z bratom h Grajnarju, da se malo okrepčata. Tomej se je prisedel k njuni mizi. Nič ni bilo pravega razpoloženja in tistega veselja kakor nekdaj. Andreju se je smilila sestra, Tomej pa je mislil na nekdanje
jezika odtrgati Italiji ali uvesti avtonomijo, ko že lahko po koroškem sistemu računajo na čas, ko se bo Mussoliniju posrečilo, da bo razcepil politično naziranje nemškega ljudstva na Tirolskem. Gotovo ne manjka tudi tam koritarjev, ki bodo zavoljo osebnih ugodnosti pristopili italijanskim večinskim strankam, da si priborijo boljše mesto, in po mnenju naših Nemcev (?) je s tem manjšinsko vprašanje že rešeno, seveda malo drugače, kot bi si ga tam želeli. Za tukaj je pa pravilno. Po mnenju Nemcev (?) na Koroškem ne spada nobeden več k manjšini, ki glasuje z nemškimi strankami, pa naj si bo Slovenec po materi in očetu in naj bo njegov rod še tako čisto slovenski. Čim je glasoval pri volitvah za eno izmed drugih strank in ne za Koroško slovensko stranko, je že rešil manjšinsko vprašanje. Ne moremo tajiti, da bi tudi to ne bilo eno naziranje, ako je pravično, je drugo vprašanje. Zamislimo si samo slučaj, da prepove Mussolini nemško stranko na Tirolskem, in ni izključno, da bi tega ne mogel napraviti, ali ni v tem slučaju že rešeno manjšinsko vprašanje kljub temu, da 'tam prebiva na stotisoče Nemcev? Ali pa tako prestraši manjšnino vsled sile, ki jo ima večinska stranka, da si manjšina ne upa nastopati v istem številu pri volitvah kot faktično obstoji. Ali ni nri takem naziranju že samo to dejstvo velika škoda za narodno manjšino, ker se iz zgolj zunanjih razlogov tako temeljito decimira?
Slično je pri nas. Ako „Zillier Zeitung“ trdi, da naše število od sedaj in od leta 1923 kaže, da smo se držali, in da na nas ni vplivala nobena sila, ki bi nas odvračala od volitev in priznanja, bi že nti lahko kaj več povedali. Mi smo tisočletna mianjšina in ne manjšina, ki živi šele par let, zato moramo vzeti pri računu v obzir naše stanje še od prejšnjega časa. In že prejšnji čas je napravljal iz pristnih Slovencev pristaše nemških strank, najboljše bojevnike zoper Slovence. Vzgajali pa so jih Nemci sami, torej vlada sama, ker so vsako izneverjenje po-
lepe dni in postal je otožen, ko je videl, da so njegove nade uničene. Anka je postala nemirna. Zapazila je skozi odprte duri Roberta s Faniko, ko sta prišla na plesišče. Kako se mu Fanika smehlja in nekaj šepeče, sedaj se je celo prezirljivo obrnila sem na njo. Robert pa se stiska k njej in oko mu žari od strasti. Kakor oster meč je presunil Anko ta prizor, videla je na lastne oči, da se ji je Robert izneveril in je prepuščena sramoti. V teh mislih je prosil Tomej Anko za ples in razumljivo je, da je odklonila. Tomej je hotel namenoma plesati z Anko, da bi pokazal Robertu, da je kljub temu ni pozabil in jo še spoštuje. Potrt na duši pa je odšel iz sobe, da bi našel v pijači utehe.
Robert in Fanika pa sta se sukala med drugimi plesalci in nista zamudila noben ples. Po daljši godbi so godci odnehali in zdajci so odhajali razgreti plesalci iz plesišča.
Ankin brat je videl, v kako mučnem položaju se nahaja njegova sestra. Kuhalo je v njem od jeze, zato je zvrnil nagloma nekaj kozarcev vina vase, da bi umiril razburjenost, a bilo je ravno nasprotno. Trepetal je na celem telesu in mikalo ^a je, da bi pošteno premikastil nezvestemu Robertu kosti.
Priložnost se je kmalu nudila. Fanika, vsa razgreta, se je ovila Roberta in stopila nalašč v sobo, v kateri je bila Anka. Prezirljivo jo je pogledala in se porogljivo nasmejala. Rabertu je bilo to neprijetno, hotel je hitro oditi iz sobe, pri tem pa se je zaletel v Andreja, ker se je
veličevali im kronali z znaki, ki so bili dovolj vabljivi, da so vlekli še druge ljudi in nazadnje mase za seboj. Manjšina pa se je tlačila in se še tlači tako k tlom, da se moramo v resnici čuditi žilavosti naroda, ki se še ohrani, akoravno po prepričanju le deloma. Da bi pa s tem že računali naši Nemci, da ne pripadajo tudi pristaši drugih strank slovenskemu deblu kot manjšina, ako so slovenskega pokoljenja po rojstvu, jeziku in kukuri, je pa nepoznanje razmer in navadna vsilitev, ki jo bomo vedno zavračali, dokler živimo. Ako bi veljalo ipri reševanju manjšinskega vprašanja to naziranje, potem bi se s čudom morali vprašati, zakaj imamo toliko strank med nemškim ljudstvom, ko bi moralo biti vse ljudstvo enega političnega mnenja, ker odpade vprašanje narodnosti. Čuditi se je samo nemškim politikom, da mislijo uveljaviti v manjšinskem vprašanju dvolično politiko, dobro za sebe in slabo za druge. Mogoče jih izučijo Italijani, ki so ravno sedaj na berlinskem kongresu glede nemške manjšine kratko izjavili, da se nima nihče vmešavati v notranje razmere Italije. Mogoče bo to zaleglo Nemcem, ki bi radi padli z glavo skozi vrata. Mi pa bomo čakali kot smo čakali, dokler se naziranje merodajnih krogov ne spremeni toliko, da so pogajanja mogoča.
Tudi mi stojimo na stališču, kot je že „Karntner Tagblatt* v zadnji dobi naglašal, da se mora ozirati pri reševanju manjšinskega vprašanju na prave Nemce in prave Slovence, ne pa na mešanico, to je nemčurje, ki se ne zavedajo tega, kar hočejo. Tudi nemški narod se ne mara pustiti voditi od renegatov, zato se tudi mi ne moremo tega pripustiti.
SLOVENCI!
Pomnile, da smo bili mi prvi na Koroškem
snodtaknil ob stolu. Le-ta je nastavil ravno kupico, da jo izprazni, vsled sunka pa je padel kozarec na tla in se razletel na drobne kosce, vino pa se je razlilo po novi obleki. To je bilo kakor ogenj v strehi. Kakor bi ga pičil gad, se dvigne Andrej ves razkačen in stopi pred odhajajoči par, jima zastavi pot in strupeno pogleda Roberta.
„Kaj mi zastavljaš pot, ti kmetski tepec,“ zarohni nad njim Robert ves rudeč.
„Kaj me boš ti psoval, gosposki škric, mlečnozobi fantalin,“ vikne Andrej ves besen, „glej, da ti ne polomim vseh kosti, gizdalin ze-leni.“
Rekši, stoni čisto pred njega in dvigne roke. Robert videč, da je osamljen, zakriči: „Pusti me na miru, s teboj nimam nič opraviti.41 S tem hoče oditi in potegne Faniko seboj, ki se je rogala Anki, ko je hotela svojega brata pomiriti.
Toda Andrej se ni dal nič reči, ves iz sebe zavpije:
„Kaj, ti praviš, da nimaš z menoj nič opraviti, ti goljuf, zapeljivec, ki si spravil mojo sestro v sramoto, sedaj pa se vlačiš s to ciganko, proklet bodi!"
Robert, že tudi razgret od zavžite pijače, hitro poseže po nož, vzdigne roko. da bi sunil Andreja v prsi. Anka strašno zakriči in pade onesveščena na tla. V tem trenutku zagrabi od zadaj Tomej za nož in mu ga izvije iz rok.
(Dalje sledi.)
Izid volitev v deželni zbor dne 24. aprila 1927.
Sodni okraj Šmohor.
Občina	jg^1	0 v L 11 c,^27 Brdo	 200	142 Goriče .....	15	14 Šmohor ....	3	1 Št. Štefan ...	38	3 Blače	 39	20		Landbund 119 49 152 226 152	Socdem. Einheitsl. 76	80 117	16 113	243 301	90 27	17		Ude 35 1	Volk. BI. 2 1 35	Komunisti 1
295 Podklošter .	. .	107	180 Sodni okraj Podklošter. 60	247	1345			381	2	78	39t ;.
VSmerče ....	20	33	284	318	144	3	4 ..	10‘v
Bistrica na Žili . .	58	57	108	47	7	—		✓.—
Straja vas ....	97	100	152	203	8	-ir	*- -s	2
282	250	791	1913	540		" 86	51
Beljak mesto ...	17	Sodni okraj Beljak. 16 — —						
Bekštanj .... 565	501	523	829	97	—	15	1
Vernberg ....	179	174	260	492	42	—	2	—
Marija na Žili . . 106	91	248	249	20	—	4		 	
867 Loga vas .... 258	782 Sodni okraj Rožek. 251	63	251			26		2	6
Št. Jakob v Rožu . 539	•	530	150	602	63	—	122	133
Gozadnje .... 109	97	76	93	1	—	2	1
Ledince	204	174	95	142	25	—	—	19
Lipa	73	63	104	227	7	—	4	—
Rožek	56	48	63	86	25	—	9	12
\f Vrba	»/ 34	35	202	317	129	1	13	2
1273	1198	753	1718	276	1	152	173
/Borovlje (Podljubelj) 349	Sodni okraj Borovlje. 358	284	1441			389	33	103	85
___Medborovnica . . 115	115	85	223	25	—	12	4
i/Šmarjeta v Rožu . 182	202	75	94	30	—	—	—
Bistrica v Rožu . . 152 /Svetna vas . . . 176	135	80	520	71	2	4	20
	189	92	166	11	—	—	—
Slov. Plajberk . . 113	82	38	44	29	—	—	1
V Sele	418	446	. 15	24	14	—	1	15
1505	1527	669	2512	569	35	120 «	125
/Celovec (mesto) ..	90	— Sodni okraj Celovec. 106 — —						
Žrelec	41	36	193	247	37	9	4	1
Grabštanj ....	30	23	379	292	48	1	4	28
jTrnja vas ....	6	6	183	132 •	25	—	—	8
J Hodiše	160	195	97	99	6	4	11	4
Kotmara vas . . . 148	145	106	145	25	—	4	90
Bilčovs	253	249	37	59	2	—	—	8
Otok	72	65	73	78	94	1	51	—
— Dholica	15	15	150	357	67	—	—	1
Žihpolje ....	70	67	220-.	113	21	—	2	2
Škofiče..	204	190	55	230	6	—	3	2
VRadiše	....	97	99	113	6	5	18	—	—
Medgorje ....	54	50	127	160	25	3	—	—
Št. Tomaž pri Cel. .	35	27	354	207	29	—	3	—
Pokrče	30	29	245	212	15	—	2	12
■ Vetrinj	41	31	173	516	100	4	13	6
Zg. Vesca .... 112	107	19	24	—	—	1	11
Razne občine . .	31	25	—	—	—	—	—	—
1489 VVelikovec ....	65	1465 Sodni okraj Velikovec. 83	495	377			240	1	77	
Djekše	106	104	207	108	9	—	1	17
Grebinj	252	186	454	252	157	—	2	11
Vovbre	100	63	279	82	37	—	—	. 	
Pustrica ....	3	1	297	54	47		 *	6	—
W Ruda	155	156	267	155	35	—	3	2
Št. Peter na Vaš. . 174	142	233	116	8	—	—	—
Važenberg ... 118	93	608	456	30	—	—	11
i Tinje	12	13	118	72	13	—	11	—
985	841	2958	1672	576	1	100	41
Pliberk	70	Sodni okraj Pliberk. 60	165	110			164	2	7	
Bistrica pri Plib. . 460	453	82	231	15	—	—	2
f Libeliče .... 107	88	120	31	17	—	—	21
V Libuče	213	230	66	178	47	—	5	—
Blato 	404	38%	64	71	4	—	2	—
Žvabek	102	127	23	7	1	—	—	—
1356	1347	520	628	248	2	14	23
'[ Dobrla vas . . . 318	Sodni okraj Dobrla vas. 389	377	324			207		7	
Galicija	119	114	111	152	7	—	—	1
'i Globasnica ... . 309 vRikarja vas . . . 244	323	59	144	9	—	—	—
	299	111	262	11	—	—	—
«/Škocijan .... 192	209	174	145	27	—	1	—
■/Žitara vas .... 166	201	132	216	12	1	3	—
\/Bela	419	399	50	249	51	—	22	8
|/Železna Kapla . .	49	54	86	323	158	—	14	11
1816	1988	1100	1815	482	1	47	20
Skupno . . 9868	9578	46268	63232	45364		816	5230''	1811
Sodnijski okraji Podklošter, Rožek, Borovlje, Velikovec, Pliberk in Dobrla vas s Belo in Železno Kaplo obsegajo vse občine, ki izkazujejo slovenske glasove v skupnem številu in vzporedno z vsemi drugimi strankami.
Drugi sodnijski okraji pa obsegajo tudi nemške občine, v katerih nimamo glasov n radi tega ni sešteto končno število glasov vseh strank.
Število naših glasov v prvi koloni velje za leto 1923 in sicer za državni zbor; dosegli smo 9868 glasov, to je 162 več kakor letos.
I	POLITIČNI PREGLED [
Avstrija. Vlada ima zopet nove skrbi. Poštni nastavljenci ne odnehajo od svojih zahtev, ki so jih stavili vladi, in ta spet ne more na vse pristati. Ultimat teče do 4. junija in ako se ne doseže spravljiv sporazum, bodo poštni nastav-jenci takoj po binkoštih štrajkali. Posebno trdno se drže socialdemokratične organizacije, ki so izjavile, da ne morejo odnehati in tudi rok ne opustiti, kar je seveda vladi še bolj neprijetno. Ker pa so drugi nastavljenci malo bolj spravjivi, je celo mogoče, da bo štrajk v skrajnem slučaju samo delen. Pogajanja pa se vršijo dalje. — Carinski odbor se še nadalje posvetuje o potre, bi carinske zaščite naših poljedelskih proizvodov, kar naletava na hud odpor pri konzument-nih krogih, ki trdijo, da se je vsled tega že podražil kruh. Ta podražitev seveda ni v nikaki zvezi s carino, ki je pri nas najnižja izmed vseh držav, ampak je splošen pojav na mednarodnem trgu. Kar se tiče trgovinskih pogodb z Jugoslavijo in Čehoslovaško, je upati, da se nekatere točke izboljšajo, vendar ni misliti na odpoved pogodb. Landbund si obeta svojo rešitev samo v carinski uniji z Nemčijo, ki bi bila predstopnja za popolno priključitev.
Bulgarija je imela pred kratkem volitve, ki so prinesle sedanji vladi večino. Na zunaj se je vlada odrekla vplivu Italije in je upati, da se obdržijo z Jugoslavijo dobri odnošaji.
Italjja. in Jugoslavija se končno vendar mislita neposredno pogajati in,na ta način rešiti spor. Mnogo je pripomoglo k temu dejstvo, da je dobila Italija o priliki obiska francoskega predstavnika na Angleškem tudi od Angleške migljaj, da naj ne pretirava svoje aspiracije.
Egipt se je začel malo dvigati zoper Anglijo in k^dior se čuje, si misli Rusija na ta način maščevati in ščuvati proti Angliji. Ni pa tudi izključeno, da ni malo italijanskega masla vmes, kateri je Egipt mnogo bližje kot Angliji. Angleška vlada je postela tri križarke v Egipt, da prestraši ljudstvo. Grozila je tudi egiptovski vladi, da ji ukine samostojnost, ako se misli buniti.
Albanija je pokazala novo sovražnost. Zaprla je nekega tolmača pri jugoslovanskem konzulatu, ker mu je očitala vohunstvo. Jugoslavija je zagrozila s prekinitvijo diplomatskih odnoša-jev, ako se ne izpusti.
Češkoslovaška j.e ponovno izbrala Masa-ryka, stvoritelja republike, za dobo 7 let svojim predsednikom, akoravno bi se po ustavi predsednik moral menjati. Narod mu je s tem pokazal svojo hvaležnost.
Romunija stoji v znamenju vladne krize. Obeta se nova nacijonalna vlada ali pa diktatura.
Rusija bo najela visoko notranje posojilo, za katero se živahno agitira.
Kitajska se bojuje dalje. Razni generali, ki se tepejo za lastno moč, ne pustijo dežele v miru. Zmagala je sedaj južna četa, ki se je spojila in pobila severno armado. Peking je v nevarnosti in druge države hite na pomoč, da varujejo svoje podanike in poslaništva.
Grčija se še ni umirila. Proti sedanji vladi, ki velja'za monarhistično, se vrši revoluoijonar-no gibanje, ki ima posebno velik obseg v vojski. Nezadovoljnost narašča in na več krajih je prišlo do spopadov.
II	DOMAČE NOVICE ~1
Za zbližanje. V zadnjem času veliko potujejo razna nemška društva po Jugoslaviji ter se veliko govori o zbližanju med Nemčijo in Jugoslavijo. Nemški avtomobilisti so bili sijajno sprejeti in gotovo odnesli najboljše utise. Sedaj so prepotovali Jugoslavijo nemški gle-
dališki igralci ter bili po vseh mestih navdušeno pozdravljeni. Bili so tudi v Ljubljani in Mariboru, kar je gotovo dalo tamošnjim Nemcem veliko moralično oporo, ker jih ni veselil samo sijajen sprejem Jugoslovenov, ampak še bolj govor gosta gospoda Brockmanna, ki je naglašal, da je veljal ta poset predvsem nemškim bratskim srcem, služi pa naj tudi v to, da se kulturni stiki Nemcev z Jugoslovani Poglobijo. Torej v prvi vrsti so te prireditve opora tamošnjim Nemcem, da ne zgubijo upanja v nemško kulturo in moč. Ne zavidamo jim tega, zavidamo jim pa okolico, ki se z njimi vred veseli dogodka, da morejo pozdraviti tuje goste. Želeli bi le, da bi Jugoslavija obratno posetila tudi naše kraje in priredila v naših krajih nekaj kulturnih prireditev, veselili bi se mi Slovenci, veseliti bi se morali pa tudi Nemci. Mogoče bi eksperiment, zlasti na Koroškem in to v Celovcu, privedel do pravih stikov in do pravega pojmovanja kulturnega zbližanja!
V Jugoslaviji in pri nas. V Somboru se je končal dvodnevni proces proti napadalcem, ki so za časa volivne borbe za parlament dne 25. januarja 1925 napadli voditelje Nemcev v Jugoslaviji dr. Krafta in dr. Grassla. Glavni voditelj napadalcev podnotar Tanurčič je bil obsojen na 4 mesece ječe. Leskovac na 2 meseca, Plavšič na 3 mesece, Vlaškalič na 2 meseca ječe. „Neues Grazer Tagblatt“ beleži to Pod naslovom „Spat, aber doch“ (Pozno, pa vendar). Mi pa lahko pridenemo, da pri nas na Koroškem še sploh niso našli zločincev, ki so napadli umrlega dekana Limplna, niti kaznovali one, ki so bili navzoči pri drugih napadih.
Duhovniške vesti. Prestavljen je kaplan Aleš Zechner iz Šmihela pri Pliberku v Hodiše, Janez Koch iz Poreč v Št. Lenart pri 7 studencih. — Razpisana je župnija Ruda. — Za provizorja je bil nastavljen Franc Pirker, kaplan v Grebinju, za Rudo. — Prezentirani so: Jožef Rudi, župnik v Mohličah, za Galicijo, Franc Laure, župnik na Rudi, za Micheldorf.
Sprejem na učiteljišče. Sprejemni izpiti na učiteljišču v Celovcu se vrše 6., 7. in 8. julija. Dne 6. julija ob 8. uri se morajo vsi k pismeni izkušnji zglasiti. Na moškem učiteljišču pride samo sprejem v pripravnico (Vorbereitungs-klasse) v poštev, na ženskem pa v prvi letnik. Ako se bo tudi pripravnica, se s strani ministrstva za pouk še ni odločilo, vendar se sprejemajo pogojema prošnje. Prošnjo za sprejem k izpitu je treba kolkovati s 1 S ter priložiti krstni in domovinski list, zadnje šolsko spričevalo in popis učenca s strani ljudske šole. Prošnje je vložiti na ravnateljstvo do 15. junija.
Sprejem v gimnazijo v Celovcu. Sprejemni izpit v prvi razred se vrši 6. in 7. julija. Prijaviti se je treba pismeno do 29. junija pri direkciji (ravnateljstvu). Prijave ni treba kolkovati. Priložiti se morata krstni in domovinski list. Šola, ki jo prosilec obiskuje, mora neposredno ravnateljstvu poslati opis prosilca. Vsak se izprašuje iz nemškega jezika in iz računstva pismeno in ustmeno. Pismena izkušnja obsega: 1. Prosti spis ali opis predložene slike. 2. Pripovedovanje (Nacherzàhlung). 3. Nalogo v 4 glavnih temeljih računa s celimi številkami. Zahteva se gladko in razumno čitanje, prosto pripovedovanje prečitanega, gotovosc v pravopisu in nekaj slovnice, takozvanc analizo razširjenega stavka. Izpiti na splošno niso težki in ker se sprejme okrog 150 novih dijakov na gimnazijo, mora tudi na nas pasti precejšnje število. Slovenski starši! Pošljite svoje nadarjene fante v šole, da si opomoremo z lastnimi ljudmi !
Telefonski promet z Jugoslavijo. Z dne
1. junija se je otvoril telefonski promet Koroške z Ljubljano, Zagrebom in Mariborom. Pristojbina za prvi dve mesti 3,60 šil., za Maribor 2,80 šil.
Dobrla vas. (Propad Kumrove posesti.) Gotovo je še znano, kako so posojilnici v Do-brli vasi odvezeli Kumrovo hišo. Sama pritožna komisija je izjavila, da se je posojilnici zgodila krivica. Ta krivica se sedaj že čuti. Novi Posestnik, ki je posestvo za sramotno ceno dobil, nima več nobene živine, polja ne more sam obdelavati, daje v najem, po polju pase živino, ki jo je vzel v pašo, ker svoje nima, in tako še sosedom po polju dela škodo. To je krasni uspeh Wiederbesiedlunge! Ples, pijača in lenoba, se govori, da je delo kmeta, ki je po taki
poti prišel do posestva. Sedaj bi pa sam rad odprodaja!, a še ni tako mogočen.
Železna Kapla. (Temne nacijonalne manipulacije s podporami za po povodnji prizadete.) Pod tem naslovom prinašata „Arbeiter-wille“ in „Karntner Volksblatt“ obširen dopis, ki trdi isto, kar smo že poročali v 20. številki „K. S.“. Pobiral se je denar, ki bi se moral izplačati vsem po povodnji prizadetim po višini, kakor je kdo trpel škodo. Tudi iz Nemčije je došlo poročilo, da se naj podpora razdeli pravično med poplavljence. Govorilo se je, da je došel denar, a nikdo ni vedel zanj. Šele volitve so prinesle denar. Nemškonacijonalni so hodili z nemškimi listi od hiše do hiše in delili tam, kjer se jim je zdelo, listke in denar. Nobeden se ni oziral na komisijo, ki je nekdaj cenila škodo. Kakor je sedaj znano, je tudi uradni denar vmes. Skrbelo se bo za to, da se ta zadeva razčisti, ne samo oblasti, ampak tudi nemški tisk bo za to skrbel. Podpora se je delila tako krivično, da je dobil nekdo za dve kuri 200 šilingov in drugi za poplavljen vagon žita ničesar. Kakor poročajo „Freie Stimmen“ z dne 20. majnika, se je nabralo na Bavarskem za poplavljenece na južnem Koroškem 15,113 mark ali okroglo 25.000 šilingov, to je 250 milijonov kron. Kakor se iz poročil razvidi, se je pobiralo za poplavljence in ne za pristaše nemških organizacij.
Grabštanj. Zadnji dopis pa že prav nič ni bil po volji onim, ki sedijo med Nemci in Slovenci. Seveda bi morala manjšina molčati in kar mirno pustiti, da se mu zadrgne vrv okoli vratu. Trdilo se ni nič krivičnega in noben človek ne pravi, da bi nemški duhovnik ne smel agitirati za svojo stranko med svojimi pristaši. Ali naši duhovniki še nikdar niso šli med Nemce agitirat in radi tega bi mi mislili, da tudi Nemcem ni treba iskati naših glasov. Naj si jih iščejo med svojimi ljudmi! Zakaj ne agitirajo med landbundovci in socialdemokrati, ki so jim po političnem prepričanju mnogo bližji? Ali morajo ravno naši ljudje biti oni zapeljanci, ki bi morali zapustiti svoje prepričanje in svoj značaj? Ali ni ravno tam največ svobodomi-slevcev, kjer se je vzelo Slovencu zadnjo prepričanje, verska podlaga in s tem tudi njegov značaj? Ali more biti to interes nemškega duhovnika? Niti misliti si ne upamo tega, da bi mogel slovenski duhovnik na zgornjem Koroškem agitirati za našo stranko, nemški duhovniki v naših krajih pa naj bi neovirano delovali? Da bi agitiral ravno pri svojih političnih nasprotnikih in ne pri lastnih privržencih? Naj seže nemški kulturni vpliv kakor daleč hoče, tako daleč ne bo segel, da bi predrugačil in pretvarjal naše prepričanje, ker mož, ki se ravna po poH-tičjjem vetru, še ni noben značaj !
Sele. (Stavebno gibanje.) Poročali smo že svoj čas, kako se pri nas prebivalstvo množi in kako zato primanjkuje stanovanj. Ne Laže drugače, kakor graditi nove hiše. In več podjetnih mož se je tega že lotilo. Gozdar Nikolàj Maurer je dokončal svojo lično vilico in bo, dokler je še sam ne rabi, stanovanje oddal letoviščarjem. Kmet p. d. Kvadnik je pri kaj|j nanovo postavil skedenj s hlevom in sedaj pride še kajža na vrsto. Grosovi fantje so pri Klemenijevi hiši v dveh dnevih postavili lesen hlev. Gostilničar p. d. Gregec popravlja in nanovo krije z duritom hišo ter zida hlev, drugo leto pa postavi še salon. Drvar Valentin Ogris si je v bližini Dovjakove žage na Srednjem Kotu na humberškem zemljišču postavil prav lepo hišico. Enakib si stavita lasten dom Matevž Ojster blizu Košutnikove žage in Jakob Olip v Grabnu pod* Hlipovčnikom. Vsak je pač vesel, če ima lastno streho nad seboj. „Majhna je sicer hišica, pa moja je!“ tako si zadovoljno govori ip sé zapoje:
„Kajžica moja res ni velika,
vendar sem fantič v njej, da se mi šika!“
Rožek. (Birma.) Po trinajstih letih je bila pri nas zopet birma. Za to izredno slovesnost se je naša farna cerkev odela v zelenje, vence in rože. To so preskrbela naša pridna dekleta. Tudi naši pogumni fantje in možje so pridno pomagali. Prenovljena so bila cerkvena vrata, naš akad. slikar je prav okusno prenovil križev pot „Cecilija“: orglarsko podjetje v Solnogradu je nam popravilo naše cerkvene orgle. Bolehale so že delj časa na nevarni plju-
čni bolezni in hripavem glasu. Posrečilo se je spretnemu orglarskemu mojstru iz Solnogra-da orgle vseh njenih bolezni ozdraviti, da so sedaj pomljajenega obličja (nadomestil je odvzete piščalke), močnih, zdravih pljuč in zelo prijetnega glasu. Zato tudi „Cecilijo“ orglarsko podjetje v Solnogradu (Salzbrug, Parsch) zavoljo njenega vestnega dela in zmernih cen vsem župnim uradom, ki imajo obolele orgle, zelo priporočamo. Udeležba pri birmi je bila dobra. Birmanih je bilo 139 otrok večinoma iz domače in sosednjih župnij.
Št. Primož v Podjuni. (Razno.) Veliko je nepoštenih ljudi, ki hočejo in žive na račun drugih poštenih. Ali žive ti nepošteni z izkoriščanjem ali pa s tajno prilastitvijo tujega blaga. Prvo kakor drugo je tatvina in kaznivo. Večkrat so izginile v naši vasi že reči manjše vrednosti neznano kam, v tihi noči, in nismo jih več videli. Veter jih je morda odnesel. Dne 23. majnika pa je zopet nekdo obiskal Voglovo drvarnico in odnesel iz nje 10 komadov perila in
29.	majnika vse orodje iz nekega kolesa. Videlo se je sicer postopati nekoga am okrog, vendar dokazov ni. — Mnogi se kregajo, da je škocijanski del poti iz Spodnjih Vinar v Škoci-jan v zelo slabem stanju in bi bil potreben popravila. Pa bi škocijanska občina to pot nekoliko popravila! — Dne 25. majnika je imelo izobraževalno društvo „Danica“ v Št. Vidu svoj redni letni občni zbor. V. naši sredi smo mogli pozdraviti tudi zastopnika politične oblasti. Kjer treba ni, tam se skrbi za varnost. Po poročilih, volitvi novega odbora in določitvi članarine smo poslušali lepo zasnovano predavanje o ljudski izobrazbi. Predavanju je sledila razprava, ki ni prestopila prosvetnemu društvu odkazanih mej. Da bi novi odbor žel obilo sadov!
Škocijan v Podjuni. (Razno.) Ako bi iz Škocijana po lepem vzgledu nad vse marljivega dopisnika iz Kazaz vam poročali vsako važnejšo novico in ako bi po kazaškem načinu dopisovali tudi še iz drugih krajev, bi urednik imel preveč lahko delo. Mi tukaj si mislimo: Naj urednik le piše, rajši kot mi. Ker nas pa vendar včasih martra firbic in da se razodenemo, vam naznanimo par novic. Pri volitvah je Škocijan pokazal, da še ni zajadral popolnoma v nemškutarsko morje. Zdaj pravijo nekateri, da bo pri prihodnjih volitvah spet slovenski župan. Jagri se jezijo na Jogra, ker jim je pri Čuku levite bral in jim zagotovil, da tako po ceni nikdar ne bodo več loviti ekstra žlahtne škocijanske divjačine. — Enajstkrat so letos škocijanski zvonovi zapeli mrličem. Umirajo l^tos večinoma stari ljudje. V Šmarkežu so bi-Ijf pokopani Zrnov Matija Karpf, šivilja Marija Najbrž in trpin, železničar Pavel Gražar, oče strokovnega učitelja za risanje na celjski realki, Korošcem znanega Jožefa Gražarja. V Škocijanjti smo zagrebli Polcerjevo pridno deklo Terezijo Bòlàjhàr, dva stara hlapca, Nemčevega Lorenca Blažič, ki je dobil za svoje dolgoletno službovanje pri Nemcu v Srčah nagrado in Podorinovega Jožeja. Rudofova hiša težko pogreša tetico Mico, lepo število ljudi je na zadnji poti spremilo znanega Sturmovega očeta Urbana Picej na Lancavi, in cerkveni pèvski zbor je lepo zapel mrtvaško slovo dolgoletni cerkveni pevki, stari Krevčevi materi v Št. Lorencu. — Od ledig stanu se je poslovil Petelinov Korej, degradirali so ga, ker je postal iz Petelina — Peteline. Za letoviščarje skrbno hišce pripravljamo, solnce nam lepo greje vodo Klopinjskega ježera, da bodo tujci, Židje in kristjani se rajše kopali. Vas pa vse bližnje in daljne iskreno vabimo na kvaterno nedeljo, da pridete k nam svoje dušce po-kroftat !
Srečke pričete 17. razredne loterije se dobijo že sedaj pri Geschaftsstelle der ost. Kla-ssenloterie J. P r o k o p p, Baden bei Wien, razpošiljalnica za zvezne dežele. Priloženi današnji prospekt vas poduči v vseh podrobnostih.
Blače v Ziljski dolini. Veliki župan in Kraljev namestnik mariborski, gospod dr. Fran Schaubach, je dospel v pondeljek, dne
30.	maja (slučajno ravno na desetletnico zgodovinsko odločilne jugoslovanske majniške deklaracije, dne 30. maja 1917, v dunajskem parlamentu) veselo pozdravljen kot ženitovanjski gost nepričakovano med nas. Možila se je namreč ta dan gospodični Mici Pipp, poštna
ekspeditarca in hči tukajšnjega uglednega posestnika Valentina Pipp z našim nemškim učiteljem Gustavom Maier. Nevestina mati pa je sestra mariborskega velikega župana. Prišla je s njim tudi njegova milostiva gospa. Drugi dan se je peljal k svoji že čez 80 let stari mamici v Dražjo vas, kjer je njegov brat Lojze hišni gospodar in ob enem slovenski župan velike občine strajevaške (Hohenthurn), V tej občini je tudi znana slovenskonarodno najbolj zavedna in edina vas Zahomec. Vsekako pa moramo biti mi slovenski Zilani ponosni. Kajti mi smo dali Evropi že dva deželna glavarja: enega Avstriji, namreč g. Vincenca Schumi-ja za Celovec in Koroško, enega pa Jugoslaviji, namreš g. dr. Franca Schaubacha, za mariborsko oblast. Mi smo mi! Smo pri Žili doma!
Rinkole. (Razno.) Pri pobiranju hroščev je padel z drevesa posestnik Ferdo Perč, p. d. Bidrih in se precej poškodoval. Upamo, da bo kmalu okreval. — Po zaslugi bistriške občine smo občinsko pot iz Rinkol proti Šmihelu precej popravili; prisrčna ji hvala. Zahvaljujemo se tudi g. Svecu, da je nam dal konje na razpolago. Upamo, da nam bo tudi domača (blaška občina) kaj pomagala, da bi mogli še ostali del pota popraviti, ki je v takem stanju, da ga ni mogoče popraviti s samo roboto. — Letos smo imeli tudi šmarnice, hvala vsem, ki so k temu pripomogli in se v obilnem številu udeleževali.
Loga vas ob Vrbskem jezeru. (Razno.) Do sedaj je imel pri nas električno razsvetljavo le del vasi, ki leži ob obali jezera. Po dolgem razpravljanju jo dobi tudi zgornji del okoli cerkve. Napeljavo izpelje celovška elektrarna ter izvrši delo v najbližjem času. Ena luč bo stala 60 šil. Vsled slabih gospodarskih razmer še ne bodo mogli vsi posestniki razsvetiti svojih hiš, akoravno cena inštalacije ni pretirana. — Redka, skoro neverjetna sreča je doletela našega izkušenega čebelarja p. d. Sri-ena, kateremu se je vsadil v prazen panj, ki ga je imel pripravljenega za svoje roje, tuj roj. Drugi tuj roj, ki je prišel od severne strani čez Vrbo, bržkone iz Dvora ali Gozdanji, se je pa vsadil k že vsajenemu prviču. Srien ima torej dva roja v čebelnjaku, ki sta prišla sama iz neznanih krajev. V zadnjem času so postrelili lovci pri nas več psov, ki so odšli od hiš v bližnji gozd, kar se prav lahko pripeti, ker je naša vas obdana od gozdov, nekatere hiše pa stoje tik ob gozdu. Ker ima vsak posestnik psa čuvarja in ne za kiksus, apeliramo na naše zastopnike, da delajo na to, da se strogi zakon nekoliko omili, ker divjačina dela našim posestnikom mnogo škode. — Letovišče se začenja tudi pri nas oživljati. Za povzdigo tujskega prometa se je pa tudi precej storilo. Omenim le prezidavo hotela „Excelsior“, ki je eden najmodernejših in prvovrstnih na Koroškem in kar se tiče „bara“ je eden prvih v Avstriji. Posnet je po barih v Nizzi, Monaku in Parizu. Ako ga ti, dragi bralec, ne moreš obiskati, si ga pa oglej med vožnjo iz Vrbe proti Porečam. Ako gledaš čez jezero proti logaveški cerkvi, se baš vidi lepi „Excelsior.“ Sem bi povabil tudi Rutarjevega Jurja na počitnice, a ne sme priti kot ponavadi v navadnih cokljah, ampak mora, ako hoče v baru na zrcalih (špiglah) Šimi plesati, obuti Salonschuhe.
Celovec. (Razno.) Podpolkovnik Ligotzky, komandant 11. planinskega pešpolka, je bil imenovan polkovnikom. — Sl. junijem se je zvišala tarifa cf^+ie železnice v mestu od 16 na 20 g, izven mesta od 26 na 30 g. — Na Novem trgu se vrši velika ljudska tombola v prid „Kin-derfreunde“ dne 11. junija. — Neka Marija R. je odložila novorojeno dete v neko hišo in ga prepustila slepi usodi. Bila je aretirana. — Na balkanskem kongresu železničarjev v Ljubljani je bil tudi zastopnik Delavske zbornice Bribran. — Za družabne izlete se priporoča avto avstrijske prometne pisarne v dvorcu, telef. 677, ki vozi v Ribnico in Otok. — Nov avtopromet se otvori sredi meseca na progi Vrba—Rožek— Bistrica v Rožu in Celovec—Mostič. Koncesijo je dobil Jožef Schwarzenbacher. — Konferenca učiteljev meščanskih šol se je vršila dne 27. maja. Učiteljstvo želi, da se na telesno vzgojo polaga več važnosti in da poučujejo deklice samo učiteljice. — Dne 17. in 18. junija se vrši v Ce-
Lastnlk : Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem
Tiska Lidova tiskarna
lovcu sestanek trgovcev. — Novi deželni glavar za Koroško bo po zadnjih poročilih dr. Artur Lemisch. Šumi bo še nadalje ostal v deželni vladi in prevzame referat deželnega svetnika Kernmayerja (poljedelstvo) in finančni referat. — Prošnje za sprejem v Marijanišče je treba vložiti do 25. junija. Prošnjo za sprejem na gimnazijo je treba kolkovati z 1 S.
Pokrče. (Naša pesem.) Vsako leto v maj-niku, najlepšem mesecu, imamo šmarnice pri Materi božji v Dolini. Slovensko petje v cerkvi je na žalost utihnilo, odkar imamo nemškega župnika. V domači cerkvi se to najprej opazi, ker ni več tako napolnjena kot nekdaj, v Dolini pa je bila skoro prazna. Bolj potiho pa še vedno zadoni slovenska pesem, akoravno se ne trpi o javnih in svečanih prilikah. Za kako bajto se zbere šopek naše mladine in zado-ih pesem, da si brišejo stare mamice v tužno-sti svoje oči. Nekdaj je bilo vendar še lenše! — Tudi Jugendbund so hoteli vstanoviti, pa se ni obnesel, ker ni bilo društvenega duha, vsiljivi tuji voditelji pa so vendar le tujci. ,
Sele. Zadnja leta se tujski promet v naših krajih vedno bolj razvija. Turisti, ki gredo na Obir ali z Obirja, si radi izvolijo lahko in zložno pot skozi Sele. Celo kot letovišče in prijetno poletno bivališče prihajajo Sele vedno bolj v poštev. Za enodnevni izlet iz Celovca ali Roža so Sele zelo primerne. Posebno radi pridejo tujci v Sele na poletno Urhovo žegnanje, ki slovi daleč naokoli zaradi lepega pranganja, pri katerem dekleta „ko-bile“ prangajo. Letos se pripravlja za ta dan še drugo veselo izne-nadenje. Marsikdo pojde s tega žegnanja domov ves srečen in bogat, ker bo za mal denar pri srečelovu (tomboli), ki se vrši v prid cerkve, lahko zadel krasne dobitke. Zanimanje za ta srečelov je že zdaj veliko, pa vendar še posebej opozarjamo nanj vse domačine in prijatelje od blizu in daleč. Na žegnanje 3. julija vsi v Sele poskušat srečo!
11 DRUŠTVENI VESTNIK f
Vogrče. V nedeljo, dne 19. junija t. 1. priredi naše izobraževalno društvo popoldne ob 3. uri v župnijskih prostoril lepo igro „Revček Andrejček“.
Zilska Bistrica. Izobraževalno društvo Zi-la je uprizorilo zopet lepo igro „Krivoprisež-nik“. Kakor navadno, so tudi topot igrali igralci v splošno zadovoljstvo vseh navzočih. Moško se je postavil tudi novi tamburaški zbor. Kar čuditi se moramo, da so se naši fantje tako hitro priučili tej glasbi in skoro brez vodje tako lepo igrali. Tako bodo mogli med odmori vsake prireditve nastopati in občinstvu še bolj ustreči. Popolnoma v smislu društva je, da tamburaški zbor nima misli podpirati plese.
1 GOSPODARSKI VESTNIk]
Razumno gospodarstvo. Gospodarske razmere so današnji silno težavne. Morebiti tako težavne sploh niso bile ves čas, odkar imamo železnice, ter zamoremo v slučaju splošnega pomanjkanja dobiti od drugod kar potrebujemo. Zakaj so razmere takšne, je lahko umeti: proti kmetu se kartelira vse, določujejo se cene, ki jih moraš plačevati, kmečki pridelek pa se ne varuje proti konkurenci kakor bi bilo treba. V takih razmerah je treba misliti: kako je treba vse obrniti? Morebiti poizkusi ta ali oni bravec, kar nam poroča razumen slovenski gospodar: „Ker sem imel s pitanjem prašičev s surovim zdrobom izvrsten uspeh, sem dobil poguma za svinjerejo in sem pričel nanovo pet prašičev pitati za čas poletne sezone, ko je cena pitanih prašičev najvišja. Svinja mi je januarja mesca imela osem prašičev, ki sem jih začel krmiti s surovim ječmenovim zdrobom že po treh tednih. Uspevali so zelo dobro, kar mi je dalo pogum, prikupiti toliko žita, da jih opitam do konca avgusta. Kupil sem torej 18 met koruze, kar je stalo 522 S. Za prašiče, ki sem jih prodal, dobil sem 509 S. Tehtala sta eden 89 kg drugi pa 93 kg, stara sta bila ravno 10 mesecev. Tako sta dva prašiča pokrila stroške žita, s katerim se bodo pitali drugi. — Ker vodim natančno kontrolo, koliko prašiči
pojedo in koliko prirastejo, Vam podam kratko statistiko: 3 tedne starih 8 prašičev je tehtalo skupno 40 kg, dne 13. majnika je tehtalo 7 teh prašičev 276 kg, po 2 S kg bi bili vredni 552 S. Ena prašiča se je 8 tednov stara in 15 kg težka prodala za 37 S, vkup je torej prirastka 589 S. Vrednost vse do zdaj pokrmljene krme znaša 211 S, zaslužek bi torej znašal 377 S. Iz tega je razvidno, da je prašičjereja pri surovem krmljenju dobičkanosna. — Seve povedo te številke samo „bruto“ dobiček, od katerega se mora odtegniti plača človeškega dela in v katerega bi se moralo uračunati ne-; varnost, izgube, ki nastanejo. Vsekako se da s pridnostjo, skrbnostjo in naprednim gospodarstvom nekaj zaslužiti, ko si drugi manj napredni ljudje ne vedo nobene pomoči.
navadne in okinčane, s slovenskim napisom priporoča trgovina s svečami
Obhajilne sveče
Sieberf, Celovec
Stauderhaus.
Brezhibni
blagovni ostanki po teži
najmanj 8 metrov dolgi, za vsako vrsto perila, tudi dvojno široki, tudi v obrisačah po 6l/s šilinga za kilo t. j. daleč pod normalno ceno za meter. Vzorci brezplačno.
Gebr. Reichart,
ustanovjeno 1890. Baumwollwaren - Fabrikation Dornbirn, Vorarlberg.

VABILO NA REDKI lEINI OBČNI ZBOR
^Hranilnice in posojilnice za Vovbre, Sv. Stefan in Klošter, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 22. junija 1927 ob 12. uri dopoldne v prostorih velikovške hranilnice in posojilnice v Velikovcu.	79
m
I
DNEVNI RED: I. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. — 2. Pismeno poročilo odbora o nastavitvi zlate začetne bilance. — 3. Odobritev zlate začetne bilance s 1. 1. 1926. — 4. Poročilo in odobritev računskega zaključka za leto 1926. — 5.Volitev načelstva in nadzorstva. — 6. Sprememba pravil radi zlate bilance. — 7. Slučajnosti.	NAČELSTVO.

VABILO
redni letni občni zbor
„Posojilnice za Belo in okolico v Železni Kapli, registrovane zadruge z neomejeno zavezo“, ki se vrši
dne 19. junija 1927 ob 11. uri dopoldne v Železni Kapli.
DNEVNI RED :
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem
občnem zboru.
2.	Pismeno poročilo odbora o nastavitvi zlate
začetne bilance.
3.	Odobritev zlate začetne bilance s 1. 1. 1926.
4.	Sprememba pravil radi zlate bilance.
5.	Poročilo in odobritev računskega zaključka za
leto 1926.
6.	Razdelitev čistega dobička.
7.	Volitev načelstva.
8.	Volitev računskega pregledovalca.
9.	Slučajnosti.
80
VABILO
REDNI LETNI OBČNI ZBOR
Hranilnice in posojilnice na Zilski Bistrici, r. z. z n. z., ki se vrši dne 16. junija 1927 ob 3. uri popoldne v hranilničnih prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1926.
4.	Ureditev zlate bilance.	80
5.	Slučajnosti.
Ako občni zbor ob navedenem času ne bi bil sklepčen, se vrši eno uro poznèje drugi občni zbor, ki bo sklepal veljavno brez ozira na navzočnost članov.
Vljudno vabi	NAČELSTVO.
v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik: Žinkovsk? Josip, typograf, Dunaj, X, Et^nreichgasse 9. — Ant. Machàt in družba (za tisk odgovoren Jos. Žinkovsky), Dunaj, V., Margaretenplalz 7.