137 Bodi volja tvoja .. .!                
Ovelič&r mojl                             Zvelicar moi'.
Poglej siroto zapuščeno,             Zastonj povžita so zdravila,
Pred krizem bridho joka.          Zastonj je vsa pomoč človeška!
Od solz mi lice porošeno,         MojBog, glej, materbom zgubila,
Od bolečin srce mi poka.          Ce ne otme je moč nebcskal
Zveličar moj!
Srce zaupno pa mi pravi,
Da ne umro še mati moja,
Ker tvoja jih pomoč ozdravi.
A vendar — bodi volja tvoja!
F. S. Finžgar