143    -
Dopisi.
v
Iz Stajarskega. (Naši Štajarski slovenski poslanci) so se večidel 29. aprila odpeljali na Dunaj, kjer imajo v pondeljek razgovore z ministerskim predsednikom Hohenwartom in menda tudi z drugimi ministri. Želimo jim in nam mnogo dobrega vspeha. — Iz gotovega vira zvedamo, da je kat. tiskovno društvo v Mariboru kupilo lastnino „Slov. Gospodarja" in da bode društvo ta list s 1. julijem začelo izdajati.    Prazno pa
je vse ono pisarjenje v ljubljanskih in mariborskih nemških listih, kakor da g. Alešovec prevzame vred-ništvo imenovanega lista, kar se nam ravno tako iz zanesljivega vira poroča. — Tako^ piše „Slov. Narod"« V Gorici 27. aprila. 0. — Čast Bogu! Preteklo nedeljo, 2. po veliki noči, smo imeli v semeniščini kapeli v prvo v Gorici (kolikor je mogoče iz zgodovine in ustnih izročil posneti), popolno popoldansko službo Božjo v slovenskem jeziku, to je, krščanski nauk s prižnice za odraščene in litanije z blagoslovom. *) — Vvodni govor, skoz in skoz jedrnat in okolnostim primeren, je imel podvodja bogosl. semenišča gosp. Mih. Boltar, litanije z blagoslovom pa sam ravnatelj in profesor mons. dr. Hrast. — Kdor zna reči in dogodke opazovati, je z roko lahko potipal razloček med tem, kedar se ljudem v razumljivem jim jeziku sveta opravila opravljajo, — kedar se jim v čisti slovenščini in tako razločno molitve pojejo, kakor pri nas v nedeljo — in pa med tem, kedar se jim moli v tujem jeziku. — Slišim, da ima vpeljanje slovenskega popoldanskega opravila dvoje namenov: 1) ustreči občni želji in živi potrebi slovenskih prebivalcev našega od dne večega mesta — potrebi glede na mnogovrstno spodkopavanje sv. vere; 2) ponuditi čč. bogoslovcem priliko, poslušati, kako naj bi se oni svojega posla lotili, kedar prestopijo v dušno pastirstvo. Vrstili se bodo menda v razlaganji sv. nauka predstojniki in mladi mašniki (prefekti) semeniščini in tako bo poslednjim sem. cerkev prava vadnica. Dosehmai so hodili bogoslovci v v61iko cerkev ital. nauk poslušat, kterega pa večina ni umela; nova naredba je gotovo praktič-niša. — Ene same reči se je bati, da ne bi namreč sem, cerkvica, akoravno precej prostorna, vendar bila premajhna, kajti že prvikrat je bila skor polna ljudi, da-si se ni bila nova naredba še povsod razglasila. — Tako je tedaj rešeno tudi to — goreče vprašanje goriško. Zahvaliti se imamo zato njemu, ki so ga „Novice" že enkrat naš „steber" imenovale, mons. dr. Hrastu, kterega je po tem takem nek nepotrpežljiv dopisnik v „Slov. Narodu" prenaglo obsodil. Vse pa, kar se je storilo in doseglo, je neodvisno od „kat.-polit. društva" in laških njegovih odbornikov. Hvala tedaj, komur hvala grč!
Iz Gorice 28. aprila. —1— Ne bo ga ne miru v Gorici. To je vže spet pokazal včerajšnji „Sočin" občni zbor. Mislim, da o zidanji babilonskega stolpa ni bilo veče zmešnjave, ko v tej seji v čitalničinih prostorih. „Olikani Slovenec", „ustavnost", „parlamentarizem" — to so zrelim našim politikarjem neznane reči. Pa kaj to! oni ne ved6 več, kaj pomeni domača beseda spodobnost" , da ne govorim o novoslovenski (?) „red". Marsikaj je včeraj kazalo, da ste nekterim ona izraza enacega pomena z besedama „surovost" in „pored-nost". Toda čemu Jhočemo lupino grizti? Lotimo se raji koj jedra! — Slo je za voljenje novega odbora, kteri naj bi ustrezal vsem goriškim Slovencem, ter edinil jih za dosezanje namenov, ki jih imamo zahodni Slovenci kot odlomek narodov in na ktere mora meriti tudi „Soča" po svojih pravilih. Prvi rakov korak proti spravi je bil ta, da se je prepustilo prvosedništvo — ne „nepripravnemu" Vales-u, kakor oni pot — ampak županu M. D o lijaku, kteri je znabiti mož na svojem mestu v deželni zbornici in županijski pisarnici Solkanski, a v „Soči" nikakor ne. V „poljskem zboru" je res težko vzdrževati red, ali vsaj resne in dobre volje
*) Kr. nauk je bil, ako se ne motim, do 1. 1837. ali 1838« v farni cerkvi na Travniku slovenski, litanije pa ne. Pred kakimi 10 leti se je bil v semeniščini cerkvi vpeljal, ali še do tretjega pota se ni prišlo, iz vzrokov, ki jih nočem tu razlagati«
Pis.
144
pa pravičnosti bi bilo trebalo prvosedniku. Zakaj ni prevzel prvosednistvo raji g. Klavžar sam? On, ki je znal od severja in vzhoda sklicati duhove, znal bi jih bil gotovo tudi prokleti, da ne bi bili reda motili in govornikom svobode kratili. Voljenje se je vršilo blizo kakor oni dan v Parizu. „Cetrti stan'* —- „na-rodna straža" edinega politikusa v „Soči" — kakor ga je nekdo imenoval — politikusa a la . ¦. (glej ilustracije Pariških zadev in oseb v „Figaro-uu in „Kikiriki-juu) je po njegovem povelji razvila rdečo zastavo in razglasila „goriško-slovensko občino" (,,commune"). Potem ko je bil g. Klavžar bolehnega dr. Lavriča s pokloni m pohvalami, ki so se pričujočemu L. samemu gnjusile, od predsedniatva odstavil, *) izvolilo je pokorno mu krdelo dr. Žigona za predsednika in — zavrgši vse kompromise — vse poprejšnje odbornike vnovič potrdilo. PoLavriču izpraznjeno mesto v odboru je podeljeno gosp. V. Stubelj-nu „s!oven-skemu duhovniku" po volji bogov-odbornikov, tovaršu znanega „slovenskega duhovnika" M. Vales-a. Volilcev je bilo 62; ali so pa bili vsi ti ,,Sočini" udje, kdo v6? saj pri nas so „politiškega društva" zbori javni. Izid včerajšnje volitve je zopet enkrat pokazal, da ne-kterim Sočanom ne gre niti za narodovo korist, niti za spravo , ampak samo osebno korist in za puhlo čast. Tužna majka Slava!
Iz Kamnegorice na Gorenskem 30. apr. (Tabor gorenski.) Komaj se je razširila po našem okraji novica, da bode tabor v Lescah, in že je ni kočice, kjer bi o njem ne bilo pomenkov. Narod naš se je začel zavedati, on pretehtuje svoje sedanje razmere, se posvetuje o zadevi razširjenja svoje izobraženosti, premišljuje svojo bodočnost in začel je marljiviše skrbeti za svoje boljše blagostanje; na kratko rečeno: slovenski narod na Gorenskem se je začel v narodnih in političnih zadevah gibati. Kdor še ne priznava, da so tabori naj-bolji pripomoček za izbujo zavesti in politično omiko ljudstva, ta naj se potrudi v naše kraje in naj stopi med priprosti narod, in prepričal se bo tega sam. Domače ljudstvo samo že se pripravlja za to, da vredno sprejme taborite in priljubljena sokolovska društva iz Ljubljane, Kranja, Planine in Vipave, ki bodo pomogla v slovesnost tega dneva. Naznanila iz vseh krajev domače dežeje, pa tudi naznanila iz Primorskega, Koroškega in Stajarskega nam dajajo radostno upanje, da se 29. maja Slovenci iz vseh*pokrajin zedinijo v podnožji častitljivega Triglava in visoki vladi enoglasno naše težnje razodenejo; in še več: culi smo že tudi o pohodu nekterih Hrvatov in Srbov, da pokažejo, da ideja jugoslavenska ni prazna domišljija. Po vsem pričakujemo, da gorenski tabor, gledž ljudske vdeležbe, ne bo zaostajal za taborom Vižmarskim. Da pa tabor ljudstvu bolj v spominu ostane, nameravajo ustanovitelji, kakor slišimo, ako jim bo čez taborske stroške kaj novcev ostalo, osnovati kako društvo, ktero bode imelo namen za duševno ali materijalno blagostanje naroda skrbeti in s tem mislijo postaviti prvi duševni spominek narodnemu boritelju rajnemu dr. Tomanu, našemu rojaku. Bog daj le lepo vreme in gotovo si-jajin bode tabor gorenski; zato že zdaj navdušeno kličemo: Živili taboriti v obličji velečastnega Triglava!
Od Sempetersko-Reške železnice 24. apr. —č. Delo na tej železnici zel6 slabo, prav po polževo napreduje, kajti kmalu bode tri cela leta, kar so pri Šempetru in v predorih (tunelih) delati začeli, a zmirom pride kaka zapreka, da se zdaj tu zdaj tam delo ustavi,
*) Iskrenemu narodnjaku  dr. Lavriču se je vkljub temuT  da je pohvaljevanje Klavžarjevo ponižno zavračal, zaupanje izreklo.
Pis.
in tako je do zdaj komaj več ko četrt dela narejenega, po nekterih krajin pa še cel6 nedotaknjena tla stoje. Lansko leto se je bilo francosko generalno podvzet-ništvo „Gobert Romand Levi & Comp." veči del s francoskimi manjšimi podvzetniki precej dobro dela popri-jelo, a to ni dolgo časa trpelo; kmalu so se začeli med njimi prepiri, potem pa so začeli sem ter tje delo ustavljati. Pred nekaj dnevi je pa bilo po celi liniji popolnoma vse ustavljeno, ker se je neki glavno pod-vzetništvo delu odpovedalo, — zakaj? tega za gotovo ne vemo. Glavni vzrok je neki — tako pravijo — ker so po zelo nizki ceni delo vzeli tako , da jim ni bilo moč izhajati. JTako tedaj delo — razen pri MereČeh, l1^ milje od Šempetra, kjer je še nekoliko delalcev — popolnoma počiva in to ravno na spomlad ob času najugodnejšem za delo. Mnogo delalcev, ki so prišli od več krajev, moralo je naprej iti, nekteri pa, ki so ostali pričakovaje, da se jim danes ali jutri delo odpre, so v največih nadlogah; ubogi ljudje nimajo s čem živeti, kajti tudi zadnji sold jim je pošel in tako so nekteri prisiljeni, lepo ime „barabe" nositi. Ako bode stvar tako napredovala, se še več let ne bomo po železnici v Reko peljali! *)
Iz St. Vida v Ipavi 28. aprila. — Ko je bilo preteklo nedeljo pri cerkvah na Lozicah , VrabČah in v St. Vidu javno razglašeno, da bodo zemljišča od pristave v Otoščah senožeškega kneza Porcia Ž7. t. m^ po javni dražbi v zakup (štant) dane, se je mnogo ljudstva včeraj zjutraj v pristavi v Otoščah zbralo. Okoli 9. ure pride od ene strani grajšČinski oskrbnik Pavlin in njegov majar, od druge je pa mož v gnojnem košu kvinš vina dopeljal, ktero se nam je prijazno piti ponujalo; in res so ljudje se sodčeka tako čvrsto poprijeli, da je bil kmalu prazen. Potem pa, ko je bil g. oskrbnik Pavlin za komisarja, njegov „majer domus" za izklicnika, smo tako vrlo dražili, da se nam je gospod oskrbnik} čeravno bolj skrivaje, srčno smejal. Vzročila je božja ipavska kaplja tudi to , da smo se nazadnje za slovo še udarili, ter je eden izmed nas, oče 4 otrok iz Lozic, z ziomnjeno roko in krvavo glavo ondi obležal! Glede na ta žalostni konec pre-veselo začete dražbe, ne moremo si kaj, da ne bi vprašali: ktera županija je zanemarila tukaj svojo dolžnost? kako da je oskrbnik Pavlin na tak način javno dražbo vpeljal? pri kteri županiji ali oblastniji so se koleki in deseti denar od te dražbe plačali? kdo je kriv, ako ne bo mogel oče svojim otrokom kruha več služiti? Nadjamo se, da bode si. okrajno poglavarstvo v Postojni ta slučaj na tanko preiskalo, da se za gotovo zve, kako in kaj, kar se zdaj morebiti krivo misli. Konštatirati pa moramo ob enem, da je živa potreba, da se kmalu obljubljene velike županije vresničijo.
Iz Metlike. (Očitna zahvala.) Za tukajšnji novi šolski vrt so gosp. Anton Homač iz Gradaca, gospoda Maver in Metz v Ljubljani, si. c. k. kmetijsko društvo v Ljubljani in gosp. JožePohlin iz Metlike dobrovoljno toliko pripomogli, da smo do zdaj že do 900 divjakov in čez 30 cepljencev nasadili, do 100 divjakov s žlahnim sadjem cepili in precej veliko jabelčnih, hruševih in črešnjevih pesek in murbovega semena vsejali. Iskrena zahvala vsem za to blago podporo! Naj pri tej priliki tudi opomnim, da gospoda Maver in Metz v Ljubljani sta pripravnost izrekla, da učiteljem lepih cepičev za požlahnenje divjakov rada darujeta.
Krajni šolski svet v Metliki 23. aprila 1871.
Janez Kapelle, predsednik.
*) Ravnokar gre po časnikih novica, da vodstvo južne železnice je razdrlo pogodbo s francozkimi podvzetniki. Po takem vendar utegne biti prečudnemn cincanju o tej železnici konec.
Vred.
145
Iz Ljubljane. Ministerstva predsednik grof Ho-henwart tedaj , kakor so zadnje „Novice" povedale in se bere na zadnji strani današnjega lista, je prinesel pred zbornico poslancev vladni predlog, po kterem naj bi se avtonomija deželnih zborov razširila. Strašen ogioj je zarad tega v strehah centralistov, — zakaj ? tega mi ne razumemo; vsaj so tudi po razširjeni tej avtonomiji deželni zbori pod cenzuro državnega zbora. „Presse" kriči, da to bi bil „samomor ustave", ako bi zbornica poslancev sprejela ta predlog; drug njen tovarš trdi, da je ta predlog „federalizem s figovim listom"; „Wehr-zeitung" vidi v njem popolno paralelen položaj državnega zbora in deželnih zborov, itd. Resnica je to, da grof Hohenwart je s tem predlogom centraliste hudo razkačil, federalistov pa si ž njim tudi ni pridobil. Naša kritika o tej zadevi je tedaj na kratko rečena ta: „VielLarmum nichts", ali po naše: „z velikega oblaka mali dež". Pa vsaj ministerstva predsednik tudi ni mislil, da s tem predlogom vstreže državnopravni opoziciji, kajti sam je očitno rekel, da sprava z opozicijo more se doseči po drugačni poti, ne pa v tem državnem zboru, kjer trojica Herbst, Giskra, Rechbauer zvonec nosi. In to je resnica. Zato jim je vrgel ko3t, naj jo grizejo, Ministerstvo sedanje ve, da Schmer-lingova postava za volitve v deželne zbore je kriva vseh desetletnih nadlog, v ktere je nemškutarski centralizem pogreznil Avstrijo. Zato Hohenwart namerava nove volilne rede, da po njih - tedaj po ustavni poti — prekucne farizejski ustavoverski komplot in potem začne spravo z vsemi deželami in narodi v Cislajtaniji, — med tem se utegne tudi v Translajtaniji marsikaj premeniti. In v to Bog pomozi!
—  (Iz seje deželnega odbora 28. aprila.)   Na sklep zadnjega deželnega zbora kranjskega, da se ima ljubljanska  deželna  naj d eni sni ca ,  to je,   sprejemnica nezakonskih otrok  na  deželne  stroške,   konec meseca junija odpraviti in da se od 1. julija letošnjega leta ne bo noben   nezakonsk   otrok   več   na   novo   na   deželne stroške v skrb in rejo prevzel,   je c. k. deželna vlada deželnemu odboru odgovorila,   da je  treba cesarskega potrjenja za odpravo  deželne najdenišnice zato, ker se je treba držati pogojev,  s kterimi je bila  bolnišnica  z najdenišnico vred deželnemu zastopstvu izročena, in da po takem je  treba  čakati  odgovora ministerstva.    Ker pa se je po dovoljenji cesarskem lansko leto odpravila najdenišnica za gornje-avstrijsko deželo v Lincu, zato smemo tudi   istega dovoljenja  pričakovati  za  našo deželo  in   da se ministerstvo ne bode spotikalo na formi sborovega sklepa,   ki je   po  izgledu  deželnega  zbora gornje-avstrijskega mislil, da se najdenišnica ljubljanska more brez vseh ovinkov   temveč   odpraviti, ker lastno njeno ustanovljeno premoženje znaša  le  par sto gold., stroški njeni pa presegajo  60.000 gold. vsako leto.    A tudi deželni zbor ne bode zoper to, da se njegov sklep predloži Njegovemu Veličanstvu vpotrjenje, kajti njemu je edino   zato,   da   se   odpravi   najdenišnica,   ktera deželi strašanske stroške prizadeva,   ki  se nabirajo le po prikladah na davke.   — Cestnemu odboru v Radečah na Dolenskem je  deželni odbor za leto 1871. dovolil 2000 gold. podpore za javne ceste in mostove. — Novi oskrbnik posilne  delalnice   g.  Drag. Tekavčič je 20. aprila t. 1.   svojo  službo  v posilni  delalnici nastopil.
—  (Odbor »Slovenije") je v poslednji seji sklenil, da pred prihodnji občni zbor prinese sledeče predloge: 1) vodstvugorenske železnice se odkrijejo nektere napake o tarifi, 2) vodstvoma železnice gorenske in južne se vložijo pritožbe, da se v njihovih razglasih prezira deželni (slovenski) jezik, in 3) da se za uradnike premalo izbirajo taki, ki umejo jezik slovenski. Vrh tega
se priporoča tudi odboru tabora gorenskega, naj tudi on v svojo razpravo vzame omenjene točke. — Po od-borovi seji in predno so se začele govorniške vaje, je predsednik dr. Jan. Bleiweis odboru in zbranim društvenikom „Slovenije" bral srčni pozdrav, ki ga je na ime ,,Slovenije" prejel od odličnih domorodcev hrvaških, na čast povratku g. Ivana Vončine oni dan zbranih v vojaškem Sisku. Z navdušenimi živioklici je bil pozdrav sprejet, in brzi telegraf je nesel odzdrav tisti hip v Sisek. — Potem je dr. Razlag prvi oddelek govorniških vaj pričel z j ako zanimivim govorom o časnikarstvu slovenskem, v kterem je razvil zgodovino slovenskih časnikov in vse njih razmere tako jasno, tako temeljito in resnično, da je vsacemu lahko žal, kdor ga ni slišal. „Novice" prines6 prihodnjič posnetek obširnega govora, ki je razpravljal sledeče 4 točke: 1) Koliko in kakošnih časnikov je Slovencem treba? 2) Kako se naj naši časniki dušno in materi-jaino podpirajo, toraj zdržavajo? 3) Ali nam je treba že sedaj političnega dnevnika? 4) Ali bi koristen bil časnik v nemškem jeziku?
—  V zadnjem listu je bilo rečeno, da ne moremo verjeti tega, da je cesarski namestnik novega župana ljubljanskega pri instalaciji 25. aprila pozdravljal tako, kakor je poročal „Tagblatt". Drugi dan je vradna „Laibacherica" prinesla celi govor c. k. deželnega predsednika, ki je sicer unemu zel6 podoben, v kterem pa se največkrat nahaja pomenljiva beseda „Selbstbe-herrschung", s ktero c. k. deželni predsednik g. Dežmana „celega", „dovršenega moža" (to je po naše glavo narodnim zahtevam nasprotne klike) opominja, brzdati se in zdržavati se preglasovite svoje strasti. Ker pa je, kakor se nam pripoveduje, gospod deželni predsednik izstopil iz konstitucionalnega društva, kteremu najmanj cesarski namestnik, pa tudi nikdo drug ne more ud biti, komur je mar za spravo narodov in po tej za obstanek Avstrije, in ker s tem izstopom je bridko kritiko izrekel o tem društvu, kteremu je Dež man dozdaj duša in voditelj bil, tedaj morebiti ona hvala gosp. deželnega predsednika ni brez ironije bila, in zato opustimo daljno besedovanje o oni formaliteti, ki se je 25. aprila vršila v mestni hiši, ter rečemo le to, da se je nadjati, da tudi g. Dežmanu se bodo še oči odprle, da ta pot, ktero on hodi blizo 10 let, je pogubna pot za-nj, in da bode treba slov6 dati oni importirani nemčurski kliki, ki na zemlji slovenski pod krinko „više omike" zanikuje narodu slovenskemu po Bogu in ustavi mu dane pravice. Da se g. Dežman, ki je mož bistre glave, s župansko volitvijo po edino nemčurskih volilcih tako malo ponašati more, kakor z nenaravno volitvijo po feudaicih v deželni zbor, to gotovo sam tako dobro čuti, kakor to v6 cela dežela. Morebiti da župan Dežman je zdaj „Hercules am Scheidewege"; vsaj je neki na strelišču v nedeljo rekel, da „bo skušal — pravo zadeti".
—  (Pravila katolisko-politiČne besednice) so od vlade potrjene in družba se je 21. dne t. m. ustanovila ter si predsednika izvolila dr. Jurija Strbenca.
—  (Služba.) Na c. k. nizi realni gimnaziji v Kranj i s slovenskim učnim jezikom je razpisana služba učitelja za risanje. Prošnje naj se izroče do 15. maja t. 1. deželnemu šolskemu svetu Kranjskemu. Poseben ozir se bo jemal na kandidate, ki bi znali učiti tudi matematiko.
—  (Gospod Jan. Skojic), fajmošter v Suhorji, mož za cerkev, šolo in povzdigo kmetijstva, zlasti sviloreje, nevtrudljivo delaven, še le 50 let star, je za tifusom umrl. Domovina po pravici žaluje po njem!
—  (V deželnem gledališču) ste bile v četrtek in nedeljo še slovenske predstavi na korist gospodičini Brusovi in gospodoma Šusteršiču in Medenu.   Polno gledališče
je bilo živa priča, da občinstvo ceni njihove odlične zasluge za slovensko dramatiko; al želeti bi bilo, da bi se za benefice jemale dobre igre in bi se tedaj bolj kritično izbiralo,
— {Sejm, ki se je začel v pondeljek), je bil reven na vsako stran. Neki kmet je prodal kravo in dobil za-njo 5 bankovcev po 10 gold., ki vsi so bili ponarejeni.
146