Politični ogled. —- Cejar^objskaJ svojo rajne. V nedeljo, dne 2. t, m., f^ob8Turi zjutraj obiskal cesar grobišče oesarske rodovine1 pri kapucinih na Dunaju. Samostanski predstojnik ga je v družbi svojih redovnih tov&rišev svecano sprejel, na kar ga je spremljal gvardijan v grobišSe, kjer je ob rakvah cesarico Elizabete, prestolonašlednika Rudolla in svojili starišev opravil kratke molitve, Cesar si je ogledal še novouvrščeno rakev nadvojvode Rajnerja, na kar se je odpeljal zopet nazaj v Sejibrun. V grobišcu se je mudil % ure. — nunai. Dne 27. novembra je* bilo 2 ieti, odkar je^^^Maii^Siinistrstvo pod predsedstvom groia Stiirgklia na krmilu. Slovenci s to vlado ne moremo biti zadovoljni, ker se v njej nahaja tudi naš strupeni nasprotnik, pravosodjii minister dr. Hoolfenburger. —"Finajičiii minister ZalesM je povišan v grofovski stan. Ker boleha na srcu, je sedaj na dopustu in nadomestuje ga oddelni načelnik baron Engel. — Kranjsko. Volilno gibanje je v polnem tiru. Slovenska Ljudska Stranka je s predpripravami gotova i.n je vSeraj, dne 5. t. m., proglasila na velikem zaupnem shodu svoje kandidate. Zanimivo je, kake neumiiosti zopet dela liberalna stranka. Pred leti je bila zvezana z nemško stranko, zdaj pa je začela nastopati v volilnem boju s socialnimi demokrati. V Idriji in v Kranju so se zborovanja kpanjskih naprednjakov že vršila pod rdečo marelo. Toda tudi rdeča marela ne bo liberalcem nič pomagala. V Ljubljani kažejo se prvi pojavi razkola med liberalci. Prejšnji župan Hribar sili zopet na dan. Za njim stnji učiteljski dnevnik ,,Dan". Seveda ga sedanj: liberalci v Lji.bIjani ne bodo pustili brez boja zopet na Dovršje. — Ogrsko. V cetrtek, dne 30. oktobra, je imel ogrski državni zbor zopet sejo, v kateri je prišlo med večino in manjšino do hudih kravalov. Sklicanje seje je zalitevala opozicija ter se je iste tudi polnoštevilno udeležila. Grof Karoly, sovoditelj opozicije, je v svojera govoru oSital vladi in večini razne nelepe reči, posebno je omenjal milijone, katere ,je dobila večina s pomoCjo vlade za svojo strankarsko blagajno. Seveda je ministrski predsednik obljubil, da v bodofie no bo tako postopal. (Klici na levi: Lepa obljuba! A mi na to nifi ne damo!) Toda 6e bi tudi v tem slučaju tem obljubam verjeli, se nam vendar zdi, da groi Tisa kot načelnik nekake ropafske tolpe uživa koristi nastopanja svoje tolpe. (Odobravanje na levi in šum na desni.) Predsednik je poklical govornika k redu. Govornik je zahteval, naj razpravlja zbornica o novih vlad.nih milijonskih mešetarijab.. Nato je izpregovonl ministrski predsednik grol Tisa in je branil postopanje večine in vlade glede že znanib milijonov, katere je dobila vecina kot podkupnino od neke banke. Jisa je rekel: Gospodje imajo za svoja sumničenja Skmo ono trditev na razpolago, da je plačala ogrska bai;ka za politifine namene velike svote. Vsakdo mora priznati, da stanejo vse volitve. (Klici: Ampak iastai uenar, ne pa ukradeni!) Tisi sta krepko odgovarjala grof Andraši in poslanec Vascony.. Andraši je s povzdignjenim glasom zaklical: Večina pntiska manjšino z nedovoljenimi sredstvi in s silo. Ko je poslanec Vascony govoril o nameri vlade, ki je hotela dovoliti neki bogati židovski banki igralnico, in da še clo danes kljub obljubi jniso objavljene podrobrmsti te umazane kupčije, je zaklical Tisa: To je laž! Var.coni je pa zaklical Tisi: Zavračfam to odloeno. Predbodnik je nato poklical Tiso radi besede ,,laž" k redu. (KUei:Tisa je sam naro6il predsedniku, naj ga pokliče k redu. To je komedija!) Ministrski predseda-.k postaja surov, raesto, da bi nastopil z dokazi. Preski*bel bo monarhiji novi Kraljevi Gradec. Tisa ni1 Deak, on ]e Benedek. (Deak je bil slovit ogrski državnik, la je v letih 1848—1870 vodil ogrsko politiko, ogrski narod ga slavi kot velikega zgodovinskega moža.) Tisa je še enkrat povzel besedo, a ni imel posebne sreCe, opozicija mu je stopila moBno na prste, — Prihodnja scja se je dolocila za dne 4. novembra. — Ruslja. O Rusiji naši Nemci radi govorijo kakor o najbolj nazadnjaški državl. Vse, kar je slovanskega, je pri njih pač zaostalo in nazadnjaško. Toda šlevilke govore drug jezik. Rusija se gospodarsko dviga od leta do leta bolj kakor katera druga evropska država. Leta 1908 je imela Rusija 2417 milijonov rubljev dobodkov, 1. 1912 že 3095 milijonov in za letos pričakuje na novo zu 275 milijonov rubljev vec. V naši Avstriji pa, kjer imajo Nemci krmilo v rokah, lezemo od leta do leta v nove dolgove. Zatopa se tudi Rlisija lažje in hitreje vojaško razvija kakor vsaka druga država v Evropi. Slaba gospodarska politika v ATstriji slabi tudi vojaško plat paše države, dofiim ruska vojaška moS strahovito narašfea. — Bolgarlja. Na Bolgarskem se sedaj stranlce kregajo med seboj, kdo je kriv nesrečne vojske s Srbi in Grki. Celo generala SavoVa so hoteli prišteti med krivce, češ, da je zafiel vojsko brez Danevove vednosti. Toda Savovi prijatelji so dokazali, da je Danev vedel za zacetek vojske, četudi je ni napovedal. Sedaj Danev pravi, da vendar ni kriv poraza, čeprav so Bolgarl Vojsko zaSeli, kajti 6e bi je oni pe bili začeli, pa bi jo bili Srbi in Grki. Na to mu odgovarjajo Savovi prijatelji, da so Danevovi zaupniki izdali sovražnikom ves bojni naSrt. Zaio pa sedaj pravijo, da so vse nesrece krivi tisti, ki so prvotno sklenili zvezo s Srbijo in Grško. Vsem trem državam se je šlo za Makedonijo. Toda Srbi iji Grki so marširali tje koj v za&etku ter jo zasedli, a Bolgari so se tepli sami s Turki pri Katalči i.n Bulairu. Že zafietkoma bi morala velika bolgarslca armada iti v Makedonijo, a srbske in grške čete bi morale biti tudi pri Lozengradu in Katal6i v eni vrsti in v enaki moči z bolgarskimi postavljene proti Tiurkom. Tako se kregajo, toda kaj pomaga to? Nesrečo je treba pozabiti in iti samozavestno na delo za novo okrepitev Bolgarije. — V Bolgariji se sedaj mo6no dela na to, da bi se Bolgari, vsaj v Makiedoniji, vrnili v rimsko cerkev. Tako bi makedonski Bolgari dobili varstvo rimskega papeža in katoliških držav. — Prihajajo glasovi, da se bolgarska vlada približuje avstrijski in da bolgarski narod to z veseljem pozdravlja. Da bi le Avstrija ne naredila zopet kake nemmiosti ter odbila tudi ta narod od sebe. — Balkan. V Albanijo je prišla mednarodna komisija, katera dolo2a meje Albaniji, V Južni Albaniji delajo Grki tej komisiji zapreke in več vasi in okrajev, ki bi naj padli pod novo državo, nofiejo prepustiti Albaniji, — V svrho oznafike postopanja Grkov bodi omenjeno dejstvo, da so Grki za 6asa bivanja mednarodne obmejne komisije, ki ima nalog, določiti meje jnžni Albaniji, onemogoSili, da bi ljudje prihajali na sejem v mestoErzeg.OboroženiGrki stražijo ceste, kivodijo v Erzeg ter branijo vsem, ki ne govore grški jezik, vstop na sejmišče. Grški ogleduhi so komisiji vselej in povsod za petami in razženejo vse tiste osebe, na katere bi hoteli staviti člani komisije to ali ono vprašanje. — Radi tega sta dne 1. novembra avstrijski in italijanski poslanik vložila pri grški vladi v Atenah oster nalog (ultimatum), s katerim sta obe združeni velesili Grčiji kratkomalo naznanili, da bosta pri dolofianju južno-vzhodne albanske meje odkazali Albaniji vse one vasi in kraje, radi katerih stavIja Grška z oboroženo silo mednarodni komisiji zapreke in dela ugovore. Grki, ki niso bogve kako korajžni, se bodo ustrašili skoro gotovo avstro-italijanske grožnje in bodo pripustili komisiji, da po svoje zabije mejne kole v Albaniji, — Esad-paša jei tako dolgo rovaril po Albaniji, da je izpodkopal tla sedanji albanski vladi, kateri stoji na 6elo Tzmal-Kemal-beg. Sedaj prihajajo od vseli strani Albanije k Esad-paši zastopstva posameznih rodov v Dra6, kjer on sedaj.,,kraIjnje". Skoro gotovo bo dobil Esad-paSa v kratkera albansko upravo v svojo oblast. — V zabodni Traciji so grški 6etaši mučili in poklali prebivalce štirinajstih bolgarskih vasi v okrajih Gumiildžina, Sollu in Dedeagač. Cetašem so poveljevali grški gastniki. Nad 8000 žena in otrok je bežalo v Dedeagafi, a grški metropolit jih je izročil 6etašem, ki so rogovilil: v okolici in razen 3600 vse bolgarske begunce poklali. — Znani mladoturški junak Enver-beg se ženi pri b6erki bivšega sultana Abdul-Hamida, lepi princezinjiNadje Sultaneh. Nevestina mati je izjavila, da da svojo hčerko Enver-begu le tedaj, če ga povzdigne sultan v kak višji stan, Sultan hoče materino željo izpolniti. — Itallja. Državnozborske volitve v Italiji so končane. Pretečeno nedeljo so se vršile ožje volitve. Kakor pri prvotnih volitvah, tako je prišlo tudi pri ožji volitvi na mnogih voliščih do krvavib pretepov. V Južni Italiji, kjer so Italijani posebno vročekrvni, je moralo v vsefh vecjih mestih vojaštvo z orožjem delati mir in red, Volitve so za katoličane izpadle splošno dobro. Hud poraz pa so doživeli oni zagrizeni liberalci in socialisti, ki gojijo srfino željo, uprizoriti tudi na Italijanskem gonjo proti katoliški cerkvi kakor na Francoskem,. Rimski župan, vodja prostozidarjev, žid Natan, je celo v Rimu pogorel s svojimi kandidati. Natan je radi poraza tako užaljen, da baje namerava odstopiti. Zmerno-liberalna vlada je od 508 poslanskih mandatov pridobila 270. Polovica teli poslancev je izvoljenih s pomočjo katoliškib volilcev, V novo italijansko zbornico pride tudi 30 pristašev katoliške stranke, Dosedaj je bilo v državnem zboru le 8 'jjoslancev, ki so se izrazito prištevalihkatoliški stranki. Italijanslcm svobodomiselcem, liberalcem in socialnim demokratom je torej up po preganjanju katoliške cerkve potom državnega zbora zopet splaval po vodi. — Nemžija. 'Že v zadnjem listu snio izrazili mnenje, da je prišel neinški cesar zopet k nam snubit za prijateljstvo, ko je prišel obiskat v Konopišt prestolonaslednika in v Senbrun cesarja. To naše mnenje se potrjuje. Nemcija se je preteldo leto zelo neprijateljski vedla proti nam, a kjer je le mogla, je kazala naklonjenost do Rusije. Toda v Petrogradu je niso hoteli uslišati. Rusija ima še v Mali Aziji govoriti z Nemcijo resno besedo, obenem pa ji je znano, da v istem trenotku, ko se zveže z Nemčijo, izgubi s svoje strani Francijo in Anglijo. Ti dve državi pa sta vendar ve6 vredni za Rusijo nego Nem6ij*a. Toda, ko je videla Avstrija, kako se Berolin trudi za prijateljstvo v Petrogradu, si je tudi sama boljšala pota do rusicega carja. Ti poskusi niso ostali brez uspelia. Naše razmerje z Rusijo j© vendar sedaj boljše nego je bilo pred letom. Obenem je Avstrija tudi v Parizu in Lonrlonu povprašala, kako bi bito z zvezo. Ni-kjer ni bila odklonjena. Govorilo se je celo, da bo obiskal prestolonaslednik v važnih zadevah angleškega kralja. To je tako preplašilo pemškega Viljema, da je naenkrat pohitel na obiske v Konopišt in Šenbrun. Mi ne potrebujemo NemSije, ampak NemSija nas. — Bavarski defželni zbor je dne 30. oktobra sklenil, da se sedanji princ-vladar Ludovik proglasi za kralja in se s tem odpravi takozvano ,,regentstvo". Za predlogo so glasovale razun socialnih demokratov vse deželnozborske stranke. Na Bavarskem je bilo ,,regentstvo" v veljavi že od 1. 1884. Tedanjemu kralju Ludoviku II. se je omra6il um in je skočil v vodo. Ker je bil njegov naslednik Oton tudi umnobolen, je vladal Bavarsko kot ,,regent" princ Luitpold. Bavarski kralj se bo imenoval Ludovik III. — Kumberlandska rodbina je živela od 6asa, ko so se vse nemške državice združile v Veliko Nemčijo, v hudem sporu z nemško vladarsko hišo (Hohenoolernci). Kumberlandski knez ni hotel vstopiti v zvezno državo. Radi tega so ga zapodili iz njegove domovine. Med Holiencolernci in Kumberlandci je vladalo vsled tega smrtno sovraštvo. Ko pa se je letos poroCil kumberlandski princ Ernst Avgust z edino h6erko nemškega cesarja, je zavladalo mod obema rodovinama zopet prijateljsko razmerje. Stari knez Kuraberlandski, o6e Ernsta Avgusta, se je odpovedal pravici do prestola brunšviškega na korist svojemu sinu. Sin je sprejel vladarstvo 6ez državico Brunšvik-Lineburk, a se je izrekel za nadvlado nemškega cesarja, čemur se je stari Kumberlandec najbolj protivil. — Amerika. Napetost med Združenimi državami in državo Meliiko v Ameriki postaja od dne do dne večja. 'Severna Amerika (Združene države) no6e na noben na6in priznati izvolitev bivšega prekucuha Huerta za predsednika mehikanslce ljndovlade, Armada Združenih držav že 6aka na trenoteik, ko se ji bo naro6ilo, da udari 8ez mehikansko mejo. Vojneladje Združenih držav 6akajo s polnim parom, da odplujejo pred mehikanska pristanišfia. V Mebiki sami pa ropajo in plenijo razne roparske in prekucuške druhali, Zopet se uresničuje pravilo: Kjer ni vere v Boga, ni miru, ne reda, pi felagoslova m medsebojne ljubezni. Lepa smrt. Smrti se ve6inoma vsi bojimo. Težko se je loeiti od sveta, na katerega smo se navezali s tisoCerimi veznii in strahapoln je pogled v ve6nost, katera se bo nam odmerila po našem zivl.jen.ju. Zato radi 6itamo poroCila o smrti pravičnih, upajoč, da bo tudi nam usmlljenje božje podelilo lepo in sre6no smrt. V torek, dne 28. oktobra, je umrla 141etna h6erka Serafina iz ob6e spoštovane Joos-ove družine v Gorici. Njen oče je posestnik znanega botela (gostilne) ,,Union" v Glediški ulici. Pokojnica je bila učenka III. razreda dekliškega višjega učilišča 66. šolskih sester od Naše Gospe v Gorici. Zbolela je talcoj ob po6etku letošnjega šolskega leta na neki notranji bolezni in od tedaj ni mogla ve2 zapusiitt bolniške postelje. Cudovito lepo je, kako se je ona v svoji bolezni obnašala, Bila je že v šoli vedno vzgledna v svojem vedenju, iskreno vdana prebl, Devici Mariji, 6lanica Marijine družbe, pobožna iz srca in zaliajaia, kadax je le mogla, k sv. obhajilu. Tekom bolezni pa se je vse to pokazalo v še lepši Iu6i. Njena bolezeh je bila silno težka in mu6na. Petkrat je bila hudo operirana. A z uprav nebeško potrpežljivostjo je prenašala vse. Uetnice in roke so ji trepetale boleein, poznalo se ji je, kako trpi, a ona je le govorila: Kakor Bog ho6e! In imela je pogum, tolažiti mater, ki ji je bila vedno ob strani. Svetinjo prebl. Device Marije, znak Marijine družbe, je imela na modrem traku ves 6as svoje bolezni na prsih. Sprejela je ve6krat sv. obhajilo, posebno pred operacijami. Zdelo se je, da navzlic svoji težki bolezni zopet po6asi okreva, a v zadnjem trenotku pojavila se je še plju6nica in izginilo je vsako upanje, da ozdravi. Prav ni6 se tega ni ustrašila. ,,Kakor Bog ho6e", to je bila njena želja in popolnoma mirno je sprejela vse sv. zakramente za umirajoSe. Poklicate je na dan svoje smrti svoje drage k sebi. Z zadnjim naporom je objela še mater in ji rekla: ,,Mamica, grem v nebesa, da ti pripravim mesto!" Poslovila se je nato od o6eta, od bratov in sester in jim govorila: Na, svidetije, na svidenje. Dala je poklicati tudi zdravnika in mu rekla: ,,Zadnjikrat iskrena hvala". Bližali so se zadnji trenotki, in sedaj je imela svoje misli le pri Bogu. Dokler je mogla, je raolila in z drugimi; ko ni mogta, ve6, so je drugini priporo6ila, da molijo za-njo, saraa pa stisnila Marijino svetinjo na srce in pogled svoj uprla na razpelo, ki je stalo ob njeni postelji. In ko ji je srce omagovalo in so se v zadnjih naporih vili poslefdnji dihljaji iz onemoglih prs, tedaj so še iz dna umirajocega srca kipele molitvice proti nebu, neslišno skoraj, druga za drugo, ena lepša od drugo: Angelj varuh, varuj me! ... Marija, pomagaj mi! ... Moj Jezus ušmiljenje! . . . Kon6no Še zadnja, udana in tako iskrena: Moj Bog, kakor ti ho6eš . . . Tn prsa so obstala, srce se umirilo, mlado življenje je nehalo biti; duša SeraJine pa je splavala v rajske višine k Bogu, katerega je ljubila s tolikim zaupanjem in tako ne*žno in tako 6isto . . . Kakor bi bila angeljska postava, je po6ivala v rakvi, odeta v snežno-bolo obleko, ven6ek belih cvetk na glavi, roki pa je sklepal rožni venec k molitvi. Med cvetkami si še na modrem traku videl Marijino svetinjo nad njenim srcem — da, Marijin otrolc, tudi v smrti in grobu nelo61jiv od znakov ljubezni do nebeške Kraljice. Spremljale so jo k zadnjerau po6;tlai isti dan popoldne sou6enke in ves deldiški licej. Bila jih je dolga vrsta. Prva, odkar obstoji višje dekliško u6iliš6e, se je Io6ila Serafina od njih srede. A Io6ila se je tako Iepo, da jo lahko kar zavidajo . . .