GEOGRAFSKI OBZORNIK POSTER - INOVATIVNO UČILO Tatjana Ferjan V prispevku želim predstaviti vlogo in pomen po- sterja. Pokazala naj bi predvsem, kaj je poster, kdaj ga sestavimo, kako ga oblikujemo in čemu služi . Poster je snovna (tekstovna, slikovna in grafična) predstavitev določene vsebine. Prikaže bistvo neke naloge oziroma študije. Je rezultat samostojnega de- la posameznika ali skupine. Ta inovativna metoda, ki je manj znana, pri učencih zbuja večje ali manj- še zanimanje in jih spodbuja. Poster je lahko odraz največje kakovosti učnega dela. Učenec tako apli- cira teoretična spoznanja in od abstraktnega mišlje- nja preide h konkretnim nalogam. Pokažeta se nje- gova samostojnost in ustvarjalnost. Izdelavo posterjev smo spremljali deset let v več razredih. Posterje smo analizirali in jih med seboj pri- merjali, tu pa podajamo rezultate te dolgoletne ra- ziskave. Poster kot inovacija. Poster poznamo že dolgo (na primer plakat pri referatu, zbiranju gradiva ...), a to- krat ga je učenec prvič samostojno izdelal, tako po metodični, metodološki kot po vsebinski plati. Sam ga je moral sestaviti in grafično opremiti ter kar naj- bolje predstaviti bistvo vsebine. Gre torej za nov splet znanj. Zaradi izbora posebnih metod postanejo vse- bine širše. Učenec jih izbira sam; sam pride tudi do sklepov in jih predstavi na posterju. Tako si izdela novo učilo. Priprava. Sestavni del raziskovalne naloge je lah- ko tudi poster. Učencem je treba dati navodila, kak- šen naj bo njegov izgled in kaj naj na njem pred- stavijo. Pri teoretični pripravi na izdelavo posterja lo- čimo več stopenj: • razlaga metod dela, • snovna navodila, • tehnična navodila, • navodila za potek dela, • navodila za predstavitev posterja. Pri sestavi posterja je več stopenj: • odločitev zanj, • vsebinska zasnova kot rezultat obravnavane snovi, • grafična zamisel (razdelitev vsebin na tekstovni in slikovni del, razporeditev na papirju, naslov, črke...) • izbira papirja (barva, velikost), • priprava na predstavitev. Važno je bolj ali manj sproščeno delo učencev. Učitelj nadzoruje potek dela, neposredno in posred- no spremlja aktivnost učencev in jih sproti priprav- lja na uresničitev in predstavitev. Na tej stopnji uči- telj in učenec spoznata uspešnost dela. Poster - rezultat »raziskovalnega« učenja. Poster- ji so rezultat raziskovalnega učenja pri sodobnem pou- ku. Učenje je lahko indirektno (ob knjigah, kasetah, računalniškem gradivu), direktno (na terenu) ali kombinirano (pri raziskovalnih nalogah). Analiza upoštevanih posterjev je pokazala: • poster pri referatu (delo ob knjigah) je rezultat pov- zetka snovi, slike so kopije sl ik i z knjig oziroma raznih prospektov, • poster pri raziskovalnem procesu je rezultat samo- stojne raziskave: učenci na primer opazujejo vre- me, zato so na posterju slike iz časopisov (progno- stične karte) in na osnovi podatkov o temperatu- rah in padavinah samostojno izdelani klimogram; v drugih primerih pa do vseh podatkov pride uče- nec sam in sam izdela tudi slike oziroma fotografije. Pri izdelavi posterja je učenec zelo motiviran, saj želi določeno vsebino čimbolje predstaviti. Poster mu je pri tem v veliko pomoč. Motivacija sloni na tek- movalnem delu v razredu in tudi med razredi; poster- je namreč med seboj primerjamo. Motivacija je dvoj- na: čimbolje predstaviti snov in biti čimboljši v tek- mi med avtorji posterjev. V posterju se odražajo inovativnost, znanje in gra- fično-umetnostne sposobnosti učencev (nadarjenost za likovno izražanje), pokaže pa se tudi smisel za zajetje bistva vsebine in za jasno in pregledno gra- fično predstavitev. Uspešnost je odvisna od uporab- nosti posterja. Kakovosten poster je primerno učilo oziroma pripomoček ob branju referata ali razlagi določene snovi v več razredih. Rezultati. Številni poskusi v več razredih so o po- sterju kot inovativnem učilu dali naslednje ugotovitve: • učenci ustvarjalno delajo, • sami izluščijo bistvo snovi, • so domiselni pri sestavi posterja, • zavzemajo kritično stališče do besedila in vsebi- ne raziskave in to i z raz i jo v posterju, • besedilo, slike in grafe postavijo v medsebojne od- nose, • samostojno gledajo na celoto, ki jo predstavlja po- ster kot uspešno novo učilo. Za učence je izdelava posterja zahtevna. Lahko ga sestavijo s pomočjo literature, samostojnega opazovanja ali kot rezultat raziskovalne naloge. Po- 28 GEOGRAFSKI OBZORNIK goj za uspešno sestavo posterja je razumevanje sno- vi, ločevanje bistvenega od nebistvenega, ugotovi- tev medsebojnih odnosov, tako, da grafično predsta- vijo obravnavano snov. Pri tem so miselno aktivni in samostojni. Mišljenje, ki se razvija, je kreativno. Raz- vija se tudi geografsko mišljenje, saj morajo učenci razumeti soodvisnosti. Pri izdelavi posterja opazimo: • zanimanje, tekmovalen duh, • prilagojenost vsakemu učencu, • angažiranost glede na sposobnosti in s tem raz- likovanje. Poster odraža znanje in sposobnosti učencev, od- visen pa je tudi od narave vsebin. Ocena koristno- sti takega dela temelji na zanimivosti prikaza sno- vi, samostojnosti in kakovosti posterja. Aktivnost učencev je dokaz, da je metoda s posterji uspešna. Za geografijo so posterji priporočljivi, ker s pomoč- jo grafov in sl ik, ki jih vključujejo, dajejo prostorsko predstavo problema oziroma obravnavane snovi. MEDINŠTITUTSKI GEOGRAFSKI SEMINAR V FRANKFURTU Mirko Pak Predmet medinštitutskega geografskega semi- narja v Frankfurtu je bila ciljno usmerjena regional- na geografija. V ospredju dvodnevnega posvetovanja, ki ga je v okviru dolgoletnega sodelovanja Oddelka za geo- grafijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Geo- grafskega inštituta Univerze v Frankfurtu organiziral slednji ob sodelovanju kolegov z Inštituta za geogra- fijo v Ljubljani in Pedagoške fakultete v Mariboru, so bila teoretična razmišljanja o vsebini in značaju cilj- no usmerjene regionalne geografije ob konkretnih pri- merih. Sledeč teoretsko-metodološki zasnovi ciljno us- merjene regionalne geografije je Klaus Wolf prvi dan pripravil terenski ogled izstopajočih oblik urbaniza- cije in suburbanizacije Frankfurta in njegovega ob- mestja. Nadvse zanimiv ogled vodilnih točk tako po- membnega velemesta je Wolf sklenil s prikazom re- zultatov aplikativne študije lokacije infrastrukturnega središča za okrog 10 km daleč raztezajoče se uni- verzitetne ustanove od Bockenheima na zahodnem obrobju mestnega središča do novih sosesk na se- vernem obrobju mesta. Drugi dan srečanja so slovenski in nemški ko- legi predstavili vrsto referatov o teoretskih izhodiš- čih ciljno usmerjene regionalne geografije, o re- gionalni identiteti, o odnosih med planiranjem in naseljenostjo, o rekreacijskih navadah slovenske- ga prebivalstva in o razvoju turistične infrastruktu- re, pa o vprašanju regije in kompleksnega regio- nalnega razvoja na primeru regije Spessart ter o razvojnih tendencah prostorskih struktur konec 20 . stoletja. Ob tako aktualni tematiki kar naprej zmanjkuje časa za tokrat še posebej polemično razpravo. Spotoma smo slovenski geografi opravili še enodnevni obisk Univerze v Regensburgu, tako da je skupina Borut Belec, Andrej Cerne, Anton Gosar, Matjaž Jeršič, Marjan M. Klemenčič, Mirko Pak in Marjan Ravbar kar dodobra izrabila kratek študijski obisk v Nemčiji od 20 . do 24 . novembra 1996 . V Frankfurtu predstavljeni referati bodo tiskani v in- štitutskem glasilu »Materialien«, kar je le še dodaten dokaz koristnosti dolgoletnga mnogovrstnega in ži- vahnega sodelovanja. GEOGRAFSKO DRUŠTVO MARIBOR V PRVI POLOVICI LETA 1997 Ana Vovk Na občnem zboru članov društva 16. januar- ja 1 9 9 7 je predsednik društva Branko Vaupotič pregledno predstavil aktivnosti, pri katerih so sode- lovali člani društva v preteklem letu. Blagajnik Zdrav- ko Petrič je prikazal finančno poslovanje društva, na- to pa smo sprejeli načrt dela za tekoče leto 1997. Poudarek pri aktivnosti društva je na pripravi in iz- vedbi predavanj s strokovno geografsko vsebino. Vključeni so tudi terensko delo in ekskurzije, ki omo- gočajo neposredno spoznavanje in uporabo metod v pokrajini. Od februarja do junija potekajo v okviru maribor- skega geografskega društva naslednje aktivnosti: • februar: dr. Ana Vovk: Terensko delo na Pelopo- nezu (predstavitev metod in rezultatov terenskega dela študentov geografije z Dunaja, spremljano z diapozitivi), • marec: Davorin Urih: Slovenski geografi v Avstra- l i j i (diaprojekcija ekskurzi je profesorjev geogra- fije preteklo leto po Avstraliji), • april: dr. Borut Belec in mag. Uroš Horvat: S po- ti po zahodnem delu Združenih držav Amerike, • maj: Helena Cizej in Suzana Košir: Tajska (geo- grafska predstavitev današnje Tajske), 29