87 Novičar iz domačih in tujih dežel. Z Dunaja. — Včeraj zborovala je zopet zbornica poslancev. Razgovor med poslanci vrtil se je krog najnovejše parlamentarne novice: daje trgovinski minister baron Pino odstopil. Zakaj je odstopil, navaja se uradno, da je temu dalo povod nasprotje v ministerstvu glede neke naredbe zarad poštnih hranilnic. Gotovo pa je še tudi mnogo drugih uzrokov, katerim je povod iskati v opoziciji. — Pino je bil gotovo eden najspretnejših ministrov v svoji stroki, in izrekoma mi Slovenci dolžni smo mu hvalo na več strani, ker on je izdatno pripomogel k kamniški železnici, on je naklonil vse dosedajne pripravljalne dela za Dolenjsko železnico, on je vstrezal Slovencem v mnogo ozirih glede poštnega in železniškega prometa in on je pomagal narodnim nasprotnikom koroških Slovencev iz rok iztrgati en mandat za državni zbor. Zato moramo s svojega stališča globoko obžalovati, da baron Pino zapusti to veljavno mesto. Vsi-kakor pa se nadejamo, da obdrži poslanstvo za državni zbor. — Dalje vršile so se včeraj volitve novih odsekov, izmed katerih je najpomenljivejši jezikovni odsek, ki šteje 36 udov, in v tega so bili izvoljeni: a) izmed desnice: grof Hohemvart, baron Giovanelli, dr. Klaič, dr. Bertolini, dr. Poklukar, vitez Javorski, dr. Czerkavski, vitez Smarževski, dr. vitez Madejski, dr. Bobržinski, Hausner, Ochrymovič, dr. Rieger, dr. vitez Šrom, grof H. Clam-Martinic, dr. Trojan, grof Deym, dr. Gregr, Zeithamer, knez Alf. Lichtenstein, grof Brandis in pa v tem vprašanji odločno k levici spadajoči Lienbacher. Levičarji so izbrali v ta odsek: dr. Weitloff, dr. Pickert, Beiidel, dr. Foregger, vitez Chlumecky, dr. Herbst, dr. Plener, dr. Euss, dr. Magg, baron Scharschmid, dr. Sturm in grof AVurmbrand. V državno sodišče (Staatsgerichtshof) bili so izvoljeni: dr. Beck, dr. Dominkuš, dr. Hassehvanter, dr. Ivčevič, dr. Kozanek, vitez Pietruski, dr. Malinowski, dr. Mautt, dr. Naschberger, dr. E. Ott, dr. Porzer in dr. baron Schenk. V odsek za legalizacije izvoljen je izmed Slovencev: V. Pfeifer. Dalje pa so bile na dnevnem redu prva branja. Pododsek davkovskega odseka za premembo postave o hišnem davku se je tudi konstituiral in je zbral za načelnika dr. Poklukar-ja, za poročevalca pododsekovega pa grofa Diedusickega. — Jezikovni odsek izvoli si, kakor čujemo za svojega načelnika grofa H o h en w ar t a. — Koncem tega tedna prične se, kakor čujemo, budgetna razprava, katera bo letos trajala najmenj tri tedne, ker ie v zbornici dolga vrsta novoizvoljenih poslancev. Državni zbor zboruje danes, sredo, in nadaljuje nedogrnan dnevni red prejšnje seje. Jezikovni odsek izvolil je za načelnika grofa H o h e n av a r t a, za namestnika Chlumeckija, za pero-vodje pa dr. Poklukar-ja, dr. Bobžynskega in Bendel-a. Z Dunaja prišla je jako iznenadljiva novica, da je trgovinski minister P i n o vložil prošnjo za svoj odstop; kteri se mu bode prej ko ne tudi dovolil. Novica ta osupnila je le večino priprostega naroda, višjih krogov ne, vsaj le-ti sami tako trdijo, da so vže zdavnej vedeli o Pinovem odstopu. Uradno se navaja za vzrok njegovega odstopa nesloga v kabinetu samem zarad poštnohranilničnega urada in pa njegovega voditelja dr. Cocha, kteremu je Pino kot svojemu ljubljencu menda sebi enake pravice z dekretom določil, kar je druge zlatovratnike silno razkačilo. Hrvatska. — Tudi hrvatska najvišja sodnija (Septeinviraltafel) imela se je vsled vložene pritožbe pečati z obsojenima poslancema: S t ar če vi č in Gr-zanič. Toda ta najvišja sodnija ni potrdila prve obsodbe, po kateri sta bila poslanca obsojena zarad hudodelstva, obsodila ju je pa zarad po skušnje prestopka in glede kazni je izrekla, da se obsodita tudi v približno toliko časa zapora (5 mesecev), kakor po prvi obsodbi, toda se jima mora všteti en del že pred prestanega časa zapora. Tako se presojajo in popravljajo sodbe nižjih instanc po vsem svetu. — Kar se je pa v Zagrebu povodom te višje obsodbe zgodilo, je zelo osupnilo tamošnje kroge, je pa to, da je še tisti dan, ko je bila sodba razglašena, ban zahteval, naj mu predsednik najvišje sodnije nemudoma predloži dekrete s katerimi je bil imenovan on in pa svetovalci, kar se navadno zahteva samo tedaj, kader se nameravajo vpokojiti do-tični uradniki. Kaj se bode še zgodilo o tej zadevi, še ni znano, morebiti je samo strašilo, ako bi pa bil to korak tamošnje vlade, ki bi segal dalje, potem bo pa tudi unanji svet, še bolje kakor do sedaj vedel prav soditi sedanje razmere v Hrvatski. Ogerska. — V deželnem zboru razpravlja se predlog vladin, po katerem naj bi se uprava spremenila v duhu vse druge Evrope, tako da bi vladi pristojala pravica imenovati državne upravniki, mesto dosedanje izvolitve. — Hrvatska regnikolarna deputacija pričela je sedaj svoja posvetovanja v Buda-Pešti. Ker je vrh tega poročevalec deputacije znani razpop Miš-katovič, lahko se prerokuje že danes, da Ogri ne bodo imeli povoda s to doputacijo biti nezadovoljni; kako pa bodo sklepi deputacije po volji Hrvatskemu narodu, to se bo dalo še le presoditi, kadar pridejo v javnost. Nemška. — Cesar še ni okreval, Bismark pa je tudi bolan tako, da se ne more vdeleževati razprav zarad monopola na žganje. Sicer pa se že sedaj sodi, da se ta veliki predlog Bismarkov zavrže, ker se je vsaj dotična komisija izrekla proti najvažnejšim §§. dotičnega predloga z večino 18 glasov proti 5. Obravnave zarad premembe protiverskih postav pa še dosti dobro napredujejo, ker je videti da to stvar cesar sam hoče poravnati še pred svojo smrtjo. Papežev pooblaščenec škof Ko p p je predlagal različne premembe, je iskal vedno dotike z Vatikanom in pa z nemškimi škofi, pa pri konečnem vredovanji načrta zakonovega pridržal si je vender le prostost 88 sklepov rekoč, da mora poprej poprašati na višjem mestu. Francoska. — Vlada imela je zopet v zbornici z opozicijo velike boje zarad delavskih neredov v Deca-zeville in nekolikokrat je bila sedajna vlada že v nevarnosti, da pade, pa konečno je vendar Frevcinet republikanski stranki dokazal, da bi bila sedaj kriza najhujša nevarnost za republikansko stranko in potem bil je sprejet tudi dnevni red, kateremu je pritrdila tudi vlada. Sicer pa je videti, da mesto Pariz in francoska vlada potrebujeta mnogo denarja izrekoma zato, da dajo delavskim krogom nekaj zaslužka. Mesto Pariz namerava najeti 250 milijonov frankov, vlada francoska pa namerava najeti 1464 milijonov frankov. — Prvo posojilo ima se rabiti tekom let, po 20 milijonov na leto. Dolg obrestoval se bo z 4% in se bo vrač