Leto L1X. številko Z03. v sredo 8. septembra 1926. Ceno Din 1*50 liüaia vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — ZnseraU; do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogu-veru. — lnseratni davek posebej. — „Slovenskl Narod«' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D Upravnlštvo: Knallova ulica stav« 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo: Enaflova ulica it. 9,1, nadstropje, — Telefon štev. 34, Poštnina plačana v gotovini. Pravniški kongres v Ljubljani V Ljubljani se zbirajo te dni pravniki iz cele naše države. Vajeni smo zadnja leta pozdravljati v svoji sredini razne korporacije, društva in stanove, katerih zastopniki se sestajajo zdaj tu, zdaj tam na kongrese, da se posvetujejo na njih o svojih stanovskih zadevah ali o načelnih ter administrativnih problemih svojega poklica. Vsi ti kongresi so znak življenja, živahnega gibanja, ki stremi za izboljšanjem obstoječega stanja, bodisi v osebnem in stanovskem, bodisi v splošnem interesu. Med takimi kongresi je nedvomno pravniški eden najvažnejših. Neprestano se povdarja pri nas, kako ogromnega pomena je za našo mlado državo dobra uprava. Pri vseh neprilikah, ki jih imamo na raznih koncih kraljevine in ne v zadnji meri v njenem sredincu, se ponavlja vedno isti vzrok: slaba uprava. Odpraviti nepriKke, izboljšati stanje v raznih področjih, odstraniti nezadovoljstvo z državnim aparatom oziroma njegovim funkcioniranjem, vse to se pravi izboljšati upravo. Izboljšanje uprave pa zavisi v prvi vrsti bas od pravnikov. Ves naš upravni aparat še vedno ni popolnoma enoten: praksa je Se v raznih krajih različna. Ogromnega pomena je, da se sestanejo pravniki, da jsi dodobra predočijo kvarne posledi ce obstoječe neenotnosti in uvidijo po trebo poenutenja in to v smeri izbnlj sanja, ne poslabšanja. Kongres, na ka terem se sestanejo pravniki iz raznih upravnih področij, je najlepša prilika da se napravi osnova za tako unifika-cijo, in sicer ona osnova, ki je vedno najmočnejša in najzanesljivejša, to^ je, da se ustvari enotna, volja, temelječa na uvidevnosti in medsebojnem razum e vanj U- Pravniki pripadajo najraznovrst-nejšim strokam državne uprave in zasebnim podjetjem ter poklicom. V vseh strokah ie ogromno posla, povsod je treba, da se pravnik uveljavi kot strokovnjak, povečini celo kot edini strokovnjak, ki prihaja v poštev. Zelja nas vseh, ki nam je za dobrobit države in izboljšanje njenega upravnega aparata, je, da odločajo v upravi le strokovnjaki in da odločajo po stvarnih motivih, po strokovnem mnenju, ne pa po drugačnih razlogili, ki ne izvirajo iz stvarne utemeljenosti. Naj bi se našim pravnikom posrečilo koncentrirati svojo voljo na to zahtevo in jo kljub vsem oviram uveljaviti v teoriji in praksi. Pri nas se enotna zakonodaja šele ustvarja. Obstoječa neenotnost je mno-gokje vir hudega zla, izvir ne le nezadovoljnosti, marveč tudi materijalne škode. Neenako obdavčenje in neenaka praksa pri pobiranju davkov, to spada danes še vedno med najhujši kamen spodtike v mnogih naših predelih. Če skupno razmotrivanje teh in sličnih problemov na kongresu uveri pravnike iz raznih področij o nujnosti reforme, je s tem dosežen že velik del uspeha. Pravniki se zavedajo, da sloni na njih velik del naše državne stavbe. Na uspeh njihovega dela gleda s pozornostjo vsa naša javnost in ga pričakuje z največjimi simpatijami. Zato pozdravlja zlasti Ljubljana, ki iskreno stremi za dobrobitjo in napredkom naše države, s toplimi čuvstvi kongres pravnikov. Vesela je, da so si pravniki izbrali za svoj kongres prav njo; gostoljubno sprejema odlične goste in jim želi Čim prijetnejše bivanje v svojem okrilju, njihovem delu pa čim več vsestranskega uspeha. Davidovič in jadranska železnica — Zagreb. 7. septembra. V Beogradu *e je vršil zbor Davidovicevih demokratov, na katerem je bila sprejeta resolucija, da mota biti jadranska železnica /grajena z izhodom ua Kotor in ne na Spli*. Ta resolucija je naravno zelo razburila duhove v Dalmaciji, zlasti v Splitu, kjer je zavladalo med pristaši Davidovičeve franke pravo ogorčenje proti strankinemu vodstva. Ko je g. Davidovič slišal, da so ujego\i maloštevilni pristali v Dalmaciji nezadovoljni, jim je poslal sledečo brzojavko: ;S tem, da sem se izjavil za izgradnjo železnice na Kotor, nisem postal protivnik železnice Beograd — Split. Ti dve železnici ne nasprotujeta druga drugi. Cim več železnic, tem bolje.- Brzojavka je zelo značilna za dvolično stališče g. Davido-vjča. On je bil izvoljen v Črni gori in je moral radi tega govoriti za železnico na Kotor, ker bi se sicer zameril Črnogorcem. — Obenem pa spada Split s srednjo Dalmacijo , med njegove najmočnejše postojanke, zato se tudi tej pokrajini noče zameriti. Ta neodloü-nost g. Davidoviča je izzvala med njegovimi pristaši zelo mučen vtis. j[a Mnsnryli o akutnih čeških problemih Demantiranje Petrovičevih trditev v Jagodini. - Nas las Petrovič je za pašičevce političen mrlič. — Aca SHnojevič prispel v Beograd. — Beograd, 7. septembra. Vaš poročevalec je imel danes priliko, da se informira pri uglednem pristašu Paši-čevc skupine, kaj je z vestmi o povrat-ku Nastasa Petroviča v radikalno stranko. Nastas Petrovič je na sestanku v Jagodini izjavil, da je prejel od Nikole Pašiča pismo, v katerem ga prosi naj se vrne v stranko, kjer da bo dobil ugleden položaj. Nikola Pašič napoveduje v tem pismu za prihodnje mesece novo vlado, v katero bodo pritegnjeni klerikalci in Stepan Radič. iVlinistrsko pred-sedništvo bu imel Nikola Pašič, notranje ministrstvo pa Nastas Petrovič. Nastas Pretrovič je nadalje izjavil, da ga je v istem smislu pregovarjal Aca Sta-nojevič, ki mu je izročil Pašičevo pismo. Odgovoril mu je, da se rad vrača v radikalno stranko, da pa mora staviti gotove pogoje, tako predvsem, da mora stranka pomesti z mlajšimi nesposobnimi silami ter privesti stare veterane zopet na površje. Nastas Petrovič je zatrjeval, da bi v petih, šestih mesecih lahko pokazal, kaj zna in kakšne uspehe bi dosegel tako v stranki kakor v notranji politiki. Zatrdil je obenem, da je njegova akcija naperjena prori notranjemu ministru Makshnovicu. Pašičev pristaš, s katerim je govoril vaš poročevalec, je izjavil, da se je informiral pri Aci Stanojeviču glede tega Pašičevega pisma ha glede govora Nastasa Petroviča v Jagodini. Aca Stäno-jevič je kategorično Jemantiral vse, kar je govoril Nastas Petrovič v Jagodini, in povdari!, da nihče ne misli rta njegov povratek v radikalno stranko. Nastas Petrovič je politični mrtvec. Pri novih volitvah lahko kandidira na svojo pest in se po izvolitvi lahko prijavi v radikalno stranko in v poslaniški klub, ki bo sklepal o njegovem sprejemu. V predsedništvu vlade ni bilo posebnih dogodkov. Pri ministrskeui predsedniku Uzunoviču se je oglasil finančni minister dr. Peric, ki je poročal o resornih vprašanjih in o novem proračunu. Nato je dr. Peric odšel v svoje ministrstvo, kjer proučuje proračun ministrstva saobračaja. Anketni in davčni odbor bosta imela jutri sejo. Beograd. 7. septembra. Današnja ^Pravda» javlja, da je prispel snoči v Beograd Aca Stanojev ič ter se informiral o Pašičevih sporočilih stranki. Aca Stanojev ič se je nato sestal s poslancem radikalne stranke Mihajlom Dmiitrijevi-čem, ki ga nazivljejo «diplomata». Poslanec Dimitrijevic je živahen zagovornik sporazuma s Stepanom Radičem ter pripravlja njegovo pomirjenje z Nikolo Paš ieern. Otvoritev zasedanju Društva narodov Minister dr. Ninčič izvoljen za o zadnjih dogodkh v Evropi. -v trajnost režima RR. — — Ženeva, 7. septembra. Včeraj se je v ršil prvi sestanek jesenskega zasedania Društva narodov. Na tem sestanku je bil izvoljen za predsednika skupščine šef. jugo-slovenskc delegacije zunanji minister dr. Ninčič. Predsednik skupščine se je nato zahvalil za zaupanje in izvolitev ter je v svojem govoru pozdravil vstop Nemčije v Društvo narodov kot veliko zgodovinsko delo za okrepitev svetovnega miru. — Ženeva, 7. septembra. Čehoslovaški minister zunanjih poslov dr Benes je sprejel vašega poročevalca, kateremu je podal sledeče izjave: ^Kandidatura jugosfoveiiskega ministra zunanjih poslov dr. Ninčiča za predsednika sedanjega zasedanja Društva narodov je bila sklenjena na sestanku sveta Društva narodov julija meseca. Dr- Ninčič šteje v Ženevi veliko prijateljev ter uživa kot odličen Član maloantantne diplomacije velike simpatije. Ženevski krogi, ki pripadajo Društvu narodov, cenijo dr. Ninčiča zelo visoko, ker se 30 pri vsaki priliki pokazal kot odkrit prijatelj ženevske institucije ter kot prvoboritelj miru med narodi. Kljub temu je izvolitev ar. Ninčiča čast za Jugoslavijo in bo koristila tudi celi Mali antanti.c Izvolitev dr. Ninčiča je bila sprejeta z živahnim odobravanjem plenarne skupščine. Tekom popoldanskega zasedanja se je dogo-oil mal incident. Dr. Nansen je prosil skupščino, naj bi predsedstvo izdajalo pismena sporočila, ker ne razume predsednika dr. Ninčiča, s čemer je hotel indirekt no povedati, da dr. Ninčič ne obvlada t je naperjena proti Rusiji, oziroma Nemčiji. Izgleda, da bo ta vojna konvencija še to jesen predložena Društvu narodov. — Pariz, 7. septembra. Vojno ministrstvo demantira vestf ameriških listov o neki tajni vojaški konvenciji med Francijo, Rumuniio in Poljsko. ZNIŽANJE VOJNE SLUŽBE V FRANCIJI — Pcriz, O. septembra. Minister vojne Painleve jc izročil predsedništvu parlaraen» ta načrt zakona o preustrojstvu vojske. Po tem načrtu bo doba vojaške službe znatno znižana. AMERIKA SE OBOROŽUJE — Berlin, O. septembra. Xewyorska rc« publikanska stranka objavlja poročilo o iz* javah, ki jih je podal predsednik Coolidge v Beli hiši. Predsednik Združenih držav je odločno izjavil, da bo Amerika pričela in« tenzivno graditi svojo zračno iioto, kakor tudi podmornice, ako bi konferenca za raz* oroževanje v Ženevi ne uspela. Dan komunistične mladine v Pragi V nedeljo jc bil mednarodni dan komunistične mladine. Tudi v Pragi je priredila komunistična stranka manifestacijsko zborovanje in obhod po mestu. Na Havličko-vem trgu je bil napovedan tabor komunistične mladine. Udeležba je bila zelo pičla. V povorki po mestu so šli večinoma samo starejši komunisti. Mladino je zastopala skupina skavtov, trije dečki v nekakem so-kolskem kroju in manjša skupina mladih komunistov v rdečih ruskih košuljah. Ruska komunistična mladina jc poslala češkim tovarišem prapor, ki predstavlja alegorični sliki člana in članice komunistične omladi-dine, med njima pa okostnjake štirih buržu-jev. Pod sliko je napis: *Štirje divji kapitalistični jezdeci.* Ta prapor je nosila češka komunistična mladina v nedeljo po Pragi. Med prebivalstvom je vzbudila komunistična povorka mnogo smeha. Na Va-clavskem trgu se je zbrala skupina fašistov, ki je navalila na komunistično po-vorko in ji hotela iztrgati prapor. Nekemu fašistu se je res posrečilo iztrgati in poteptati prapor. Med komunisti in fašisti je prišlo do pretepa. Končno je morala nastopiti policija, ki je demonstrante razgrnila. Demonstracije so bile naperjene proti inilitarizmu. Končale so se zelo klavrno. Popoln fijasko je doživel komunistični >iU0— 802.10, Berlin 13.4468— 13.4S6S, Budimpešta 792.50— 790.5-1. Italija 206.99—208.59, London ček 274.317 275.517, Newyork ček 56.35S~56.o58, Pari/. 166.71—168.71, Prasa 167.50—168.50. Cur!; 10.9325—10.9725. INOZEMSKE BORZE. C urili: Beograd 9.1275. Pariz 25.12, London 25.12, Newyork 517.25, Milan 19.10, Praga 15.30, Dunaj 73.05. .Trst: Beograd 44.80—4S.05, Pariz 79-79.50, London 130.30—130.85, Newyork 2t..7 < —27, Praga 79.50—79.90, Curih 518—521. Dunaj 378—81. 0415 16 3TQ Jutri ustavi TPD delo v vseh rudnikih Po razbitju pogajanj med vlado in rudniki. — Jutri bo odpuščenih osem tisoč rudarjev. — Razburjenje med rudarji In prc bivals tvom, UtuÖljan a, 7. sept. KaJcor smo že poročali so se pola med vlado in zastopniki ru-podjetij def;nltivno razbila, so radarska podjetja pristala na 10% znižanje cen, je prometno ministrstvo zahtevalo najmanj 15% znižanje. Tel zahtevi pa podjetniki niso trgodili, češ da bi že 10% znižanje manjša podjetja tako prizadelo, da bi morala ustaviti obratovanje, ker bi produktivni stroški presegali prodajno ceno. Prav tako pa prometni minister nagt&ša, da za nobeno ceno ne odstopi od svoje zahteve, ki da je povsem iHiravifiena in utemeljena. Nervoznost, kf io je izzval ta spor med delavstvom in prebivalstvom v prizadetih krajih, se Je začela polaščati rudi vladnih krogov. Notranji mSnlster je interveniral pri prometnem ministru in ga opozoril na to, da je v interesu javnega reda in mira potrebno, da se ta spor nujno in Ötro reši, ker se je Jjati velikih nemirov. Tudi vojno ministrstvo se zelo zarmna za to zadevo. Po dogovoru z odborom za Narodno obrano mora namreč prometno rnmistrstvo vzdrževati dovoljne zaloge premoga. Te zaloge pa so dosedaj Se nepopolne in se bodo sedaj vsled ustavitve tekočih dobav ipopomotna izčrpale. Rudarska podjetja se nahaUajo v težavnem položaju. Zastopnika, ki so prisostvovali pogajanjem, so naglašali, da bodo podjetja prisiljena, ne le omejiti obrate, ampak odpustiti tudi pretežen del delavstva. Pa tudi. če bi poga-ianja dovedla do sporazuma, bi morali radi znižanja cen premogu reducirati plače rudarjev. Generalni ravnatelj TPD g. Subič se je včeraj popoldne vrnil iz Beograda. Takoj na to se je vršila seja ravnateljstva, na kateri so bili sprejeti dalekosežni ukrepi. Tekom današnjega dne so dobila vsa rudniška ravnateljstva nalog, da z jutrišnjim dnem popolnoma ustavijo ves obrat, iudi v Trbovljah, kjer se je doslej še vršilo neomejeno obratovanje. Z jirtrošnjim dnem bo celokupno delavstvo TPD, krog 8000 rudarjev z družinami vred na cesti. Ta sklep, ki se zdi vsekakor preuranjen, je izzval v vseh krogih ve- liko razburjenost. Prfeafteti so s tem tudi gospodarski krogi v radarskih centrih. Pridobitni krogi kot peki, gostilničarji, trgovci itd. so zelo rezervirani. Vsaka stavka, reditelja in ustavitev obrata jim nanese ogromno škodo. Vendar pa vlada tako med rudarji kakor med ostalim prebivalstvom Še vedno prepričanje, da ustavitev obrata ne bo trajala dolgo dn da bo med vlado in rudarskimi podjetji prišlo do sporazuma. Posebno razburjenje je povzročila ustavitev obrata v Trbovljah, kjer je prizadetih nad 3000 rudarjev. Pričakovalo se je, da bo za kritje privatne potrebe vsaj v Trbovljah ostal obrat neokrnjen. Razne strokovne organizacije so za danes sklicale sestanke in posvetovanja, da sklepajo o na-daljnih korakih za zaščito svojih interesov. Položaj je zelo resen. Razni agitatorji skušajo izrabiti razburjenost, ki vedno bolj narašča, v svoje politične svrhe. Oblasti so v vseh revirjih poja-čale orožniške posadke, da preprečijo eventualne nemire. Kako dolgo bo trajala ustavitev obratovanja v rudnikih, je danes še povsem nejasno. Domneva se, da so ti ri-gorozni in nepričakovani ukrepi le kot represalija na zahteve prometnega ministra. V poučenih krogih se zatrjuje, da je spor izzvala neka inozemska skupina, ki hoče placirati svoj premog v Jugoslaviji in izpodriniti domača podjetja. Ta grupa si je znala pridobiti naklonjenost gotovih beograjskih krogov. Udraženje rudarskih podjetij kategorično zavrača trditev prometnega ministra, da bi država plačevala letno nad 200 milijonov preveč za premog. Vsa dobava premoga od privatnih podjetij znaša jedva 240 milijonov dinarjev letno. V kolikor te vesti od govarjajo resnici, ni mogoče kontrolirati Dejstvo pa je, da plačuje račun v tem siporu rudarsko delavstvo, ki je tik pred zimo brez kruha in zaslužka na cestL Tudi če bo TPD zopet pričela z obratovanjem, je računati s tem, da bo mnogo delavcev reduciranih. Obdržala bo samo toliko delavcev, kolikor jih rabi za kritje privatne potrebe premoga, ki pa je razmeroma mala. Kaj je z meščanskimi šolami v ljubljanski okolici ? Qd poučene strani nam poročajo: Letos so ljubljanske mestne meščanske sole prenapolnjene, dočim so osnovne šole slabo zasedene: nekateri razredi ne dosezajo niti normalnega števila učencev. To Je najnovejši pojav pri mestnem šolstvu in zato moramo o stvari malo obširneje govoriti. Po prevratu je ustanovila mestna občina ljubljanska 2 deski in 2 dekliški meščanski šoli: iz osemrazredne deške osnovne šole na Prulah in 8razredne deške osnovne šole v Spodnji Šiški, ter iz osemrazredne dekliške osnovne šole pri Sv. Jakobu in iz osemrazredne dekliške osnovne šole v Spodnji Šiški. Vsaka teh osnovnih šol je obdržala po 5 razredov, dočim so se višji trije razredi preosnovali v meščanske šole. kar so po ustroju in učni tvarini že itak bili Kljub temu pa, da ima mestna občina že 4 meščanske šole, sedaj že vsako s 4 razredi, se kaže potreba za otvoritev vsaj še tr_e_tje dekliške meščanske šole. Obisk teh mestnih meščanskih šol narašča kljub zasebnim dekliškim meščanskim šolam, od leta do leta, to pa iz enostavnega razloga, ker prihaja že iz mestnih osnovnih šol vsako leto mnogo mladine v meščanske šole. in ker sili vanje tudi mnogo otrok iz osnovnih šol iz bližnje ljubljanske okolice. V tej okolici imajo n. pr.: Vič, Zgornja Šiška, Št. Vid, in Moste, moderna in prostorna šolska poslopja z osemrazrednimi ljudskimi šolami. A mesto, da bi te občine in njih krajni šolski sveti preustrojili te svoje šole v štiri- ali petrazr. osnovne, s čimer bi bilo v smislu zakona popolnoma zadoščeno ljudskošolski izobrazbi, višje razrede pa preosnovali v meščanske šole, puste mladino tratiti čas 8 let v teh ljudskih šolah, nakar se zatekajo šele potem starši k mestni občini, da bi ta sprejela njihovo deco v svoje meščanske šole. Iz tega malomarnega postopanja okoliških občin, odnosno njih krajnih šolskih svetov, se razvidi dvoje: Prvič, da so krajni šolski sveti, kjer imajo večino klerikalni, ali, če hočete, konservativni pristaši, vedno in povsod nasprotniki višje ljudske izobrazbe, in drugič, da oškodujejo na teh osemrazrednih ljudskih šolah starše z brezplodnim triletnim obiskom na višji izobrazbi njihovih otrok, ko bi jim drugače zadostovala le štiri- ali petrazredna ljudska šola. Tako povzročajo te okoliške korporacije, da so mestne meščanske šole vedno prenapolnjene, dasi bi jih lastne meščanske šole v materijelnem oziru nič ne stale, ker so učitelA itak od države plačani. Le nekaj inventarja in dvoje ali troje sob bi se pomnožilo. Maurice Boue: 44 Roman. Hotel je vstati, toda komaj je pomolil glavo iz postelje, ko je začutil, kako mu vstajajo lasje od groze. Vrata v sobo so bila odprta na stežaj. Pa vendar se je dobro spomnil, da jih je zapahnil, ko je Sel spat. A to še ni bilo tako hudo. Prt, s katerim je bil po stari bre-tanski navadi pogrnjen kruh na mizi. je jel nenadoma vstajati in se širiti... Kakor da je nekdo ležal pod njim in ga vzdigal z nogami. In potem se je v prtu zarisala nejasna oblika človeškega telesa ... Goneri je zaklopil oči' da ne bi več videl te groze. Ali pozabil si je zatisniti ušesa. Razločno je čul, kako je korakalo po hiši, mehko in pritajeno. In nato je zahreščalo kakor če se zavrte vrata v slabo namazanih tečajih v omari. Od nekod je prihajal glas, čudno ubit. meketajoče hreščeč glas in Gone-riju se je zdelo, kakor da oponaša njegovo ženo. Goneri je napol odprl trepalnice. Soj lune je prodiral skozi odprta vrata in belo osvetljeval tla, ki so se zdela kakor da so pokrita z belim platnom. Na tleh pa Je klečala stara žena.in v desnici je držala škarje. Goneri jo je spoznal na mah. Bila je Marija, mrtva Marija! »Pa bi bilo le škoda,« je govorila, posnemale glas Royoujeve žene, »pa bi bilo le škoda razrezati tako lepo platno zavoljo mrtve žene. Saj za Marijo so dobre, zdaj ko je mrtva, tiste cunje, s katerimi se je odevala, ko je bila še živa.« Goneri je začutil, kako ga obliva leden pot. Starka je premolknila, nato pa je zopet spregovorila: »Ne» ne! Hočem, da me pokopljejo v platnu, ki sem ga sama stkala! Uh, moje platno, platno, platno!« In nato je prikazen izginila. Iz usmiljenja do svoje žene je Goneri ni hotel zbuditi. Zjutraj pa ji je dejal: »Žena. ali veš, kaj imaš storiti, ko vstaneš?« »Vem, pripraviti moram klajo živini, potem pa umiti in obleči otroke.« »Ne,< odgovori Goneri, »odšla bo$ v cerkev in boš duhovniku izpovedala svoj greh.« »Kakopak! Počemu neki tolika tvoja skrb zame?< »To še ni vse,« nadaljuje mož. »Jaz pojdem s teboj in si bom naložil na pleča vse perilo, ki sva ga ukradla. Ne pozabi vprašati izpovedmka, kaj naj storiva ž nüm.< »Kaj naj storiva!... Kaj naj storiva!...« se razjezi žena. »Koga to briga, če ne mene? Ne skrbi za perilo.« »Imam vzrok, da skrbim,« odgovori Goneri. »Gre za moj duševni mir in tvoj* na tem in na onem svetu.« In povedal je ženi, kaj je videl ponoči. Žena ni več ugovarjala. Sama od sebe je naložila možu platno na ramena V te nevzdržne kulturne razmere pred nosom Ljubljane naj že enkrat poseže višja prosvetna oblast, mestna občina ljubljanska pa naj zunanjim' otrokom vstop v mestne meščanske šole prepreči, da tako prisili okoliške občine k otvoritvi lastnih meščanskih šol. Valad ogromne dolžine HAinoLD um- nima dveame predstave dnevno ob: 3fioi 3. 5. 7. 9\ KINO »LJUBLJANSKI DVOR* Najmodernejše kinogledališče v Ljubljani Kongres hišnih in zemljiških posestnikov Zastopniki in pozdravi iz inozemstva. V posvetovalni dvorani mestnega magistrata ja bil danes ob 9. dopoldne otvorjen redni letni občni zbor Glavnega saveza društev nični h in zemljiških posestnikov kraljevine SHS. Kongresu prisostvuje okoli 80 delegatov iz vseh važnejših mest in krajev države. Mem drugimi so navzoči iz Beograda predsednik Glavnega Saveza odvetnik Miha jlo Marinko v i č, Blagoje Nedič in Ruša Andrijevič, dalje iz Zagreba J ura j Cačko-vič, dr. Ivo Pilar, iz Osijeka dr. Lazarus, is Splita Andrija Aglie, Novega Sada dr. Iljič, iz Earlovca I. ModruSan in dr. Bendulič. V velikem številu 60 zastopana mesta in večji kraji Slovenije: Maribor, Celje, Ptuj, Kranj, Kamnik, Novo mesto, Jesenice, Brežice, Kočevje, Trbovlje, Tržič, Ormož, Bled itd. Kot delegata avstrijskih hišnih posestnikov sta navzoča za avstrijsko zvezo odvetnik dr. Oskar Trnka, nečak bivšega ministra za javna dela pok. inž. Trnke, in avstrijski poslanec Egon P i s t o r iz Gradca. Mednarodna zveza hišnih posestnikov v Parizu je kongresu poslala daljši pismeni pozdrav, žaleč mu najlepšega uspeha v obrambi lastnine, ki je podlaga našega modernega socijal-nega ustroja. Pozdravno pismo zaključuje z željo za čim lepši napredek ujedinjene domovine Srbov, Hrvatov in Slovencev. (Klici: >Živela FrancijaU) Pismene pozdrave sta poslali dalje organizacija hišnih posestnikov v Nemčiji iz Berlina in organizacija h f Snih posestnikov v Celovcu. V imenu pokrajinske zveze hišnih posestnikov za Slovenijo je pozdravil predsednik g. Ivan F r e 1 i h navzoče delegate in zastopnika ministra za socijalno politiko vlad. svet. dr. Ivana (3 o r š i č a. Kongres zanimata pred vsem dve glavni in najvažnejši vprašanji, to je stanovanjsko vprašanje in davčna reforma. Sedaj veljavni stanovanjski zakon poteče 1. novembra t L V tem oziru so kongresu predloženi nekateri konkretni predlogi, ki jih bodo obravnavale posamne sekcije. Kongres mora zahtevati uveljavljanje svobodnega razpolaganja s evo-jino. čim več prostosti, tem večji napredek. Nujno je potrebna tudi davčna reforma, s katero se bo kongres tudi temeljito bavil. Predsednik Glavnega Saveza dr. Miha jlo Marinkovič je nato v imenu Glavnega Saveza o tvoril kongres ter podal kratko m pregledno poročilo o delovanju Glavnega Saveza od lanskega kongresa, ki se je viŠU v Zagrebu. Predsednik Zveze hišnih posestnikov v Zagrebu g. J ura j Čačkovič je pozdravil kongres v imenu hrvatskih posestnikov, naglasajoč nujnost čim tesnejše organizacije hišnih posestnikov. Kongres naj zlasti prote-slira proti podaljšanju sedanjega stanovanjskega zakona. Na predlog predsednika je kongres s toplim odobravanjem sprejel udanostno brzojavko Nj. VeL kralju Aleksandru. Nato je kongres izvolil pet sekcij in sicer: 1. za stanovanjsko vprašanje, 2 za davčno reformo, 3. za kreditne probleme (lastni denarni zavodi), 4. za organizacijo in 5. za agrarno reformo. V prvo sekcijo je bilo odposlanih 14 delegatov, v davčno 11, v kreditno 9, v organizacijsko 11 in v agrarno 5 delegatov. Sekcije so se nato konstituirale in in oba sta se napotila v vas. Ko sta prišla do cerkve, je ona odšla v spovedni-co, Goneri pa je s tovorom počakal zunaj. Ko je Royoujevka vse priznala, ji je dejal izpovednik: »Pridi še enkrat danes ponoČL hčerka moja, in tvoj mož naj bo s teboj. Perilo pa boš pustila v zakristiji. Upam, da bom še pred večerom izgnal iz moža nečistega duha, ki ni nihče drugi kakor tvoj greh.« Gonel je z ženo odšel domov, večer pa ju je našel v cerkvi, kjer sta molila z duhovnikom. Ko je odbila polnoči, je dal izpovednik ženi znamenje. »Prišla je ura,< je dejal. »Vzemi platno in ga razgrni drugo vrh drugega na svežem grobu Marije Helaryjeve. Tvoj mož in jaz pa bova medtem molila. Ko boš opravila, se vrneš k nama in boš povedala, kaj si videla.« In žena je storila, kakor ji je naložil spovednik. Goneri pa je začel moliti za srečno njeno vrnitev, in tudi izpovednik je motil. Težko breme se je odvalilo Royouju s srca, ko je zagledal svojo ženo* prihajajočo zdravo in veselo iz zakristije. Toda tresla se je po celem telesu. »Kako si opravila, žena?« jo je vprašal svečenik. »O,c je odvrnila, »videla sem stvari, kakršnih še ni videlo oko.< »Povej, kako je bilo.c »Najprej, gospod izpovednik. sera razgrnila prvi kos platna na grobu. Takoj je n&stal pis in platno je ječe odle- so pričele takoj razpravljati o predloženih problemih. Kongres je končno sklenil, da se prt-honji kongres vrši septembra 1927 v Splitu. Zvečer ob 8. se vrši v Unionu pozdravni večer na čast došlim delegatom. Pokrajinska uprava hišnih posestnikov za Slovenijo prosi ljubljanske hišne posestnike, da se v velikem številu z rodbinami udeleže tega večera. Sport Jubilejni turnir Atene Hazena Ilirija : Hajduk. — Lahkoatletski miting. Včeraj se je nadaljeval jubilejni turnir Atene. Ob 16.30 se je začel lahkoatletski miting, ob 18. pa sta nastopili bazenski dru« zini splitskega Hajduka in Ilirije. Tekma je bila napeta in živahna. SplitČanke so igrale zlasti v prvem polčasu precej boljše kakor v nedeljo z Ateno. (Igrale so z Ateno, ne z Ilirijo, kakor je napačno bilo v naslovu našega včerajšnjega poročila; iz poročila samega je bila napaka itak razvidna.) Po* sebno se je popravila vratarica, ki je bra* vurozno branila; izvrstno jo je zopet pod* pirala spretna in požrtvovalna branilka. — Družina Ilirije je sprva igrla nekam malo* marno in raztrgano, pozneje pa se je zbrala in je zmago 9 : 5 (5 : 3) zaslužila. Sodnik g. Doberlet je bil oba dneva dober. Včeraj je sicer spregledal par napak, kar pa gre morda na rovaš že nastopajočega mraka. Danes ni h a ženske tekme, jutri ob 10.15 pa nastopita na igrišču Atene v Tivoliju družini Primorja in Ilirije, za njima pa ob 11. družini Atene in Maribora. Zmagovalna družina iz prve tekme igra v četrtek ob 17.30 is to t am z družino Atene. Kasneje enkrat se vrši še tekma Atene z družino, ki bo v jutrišnji prvi tekmi premagana. * V okvirju jubilejne proslave Atene se je vršil včeraj tudi lahkoatletski miting, ki so se ga udeležile lahkoatletinje Hajduka, Ilirije, Primorja in Atene. Rezultati so prav dobri, med drugim je bil tudi dosežen nov jugoslovenski rekord v skoku v vijino, ki pa oficijelno najbrž ne bo priznan, ker ži* rija ni bila sestavljena tako, kakor zahte* vajo pravila za priznanje državnega rekor* da. Glavni izidi so bili: Prediek 60 m: 1. šurit Nevenka (Haj* duk) 8.05; 2. Jermol Sonja (Ilirija); 3. Pečar Nada (Atena). Predtek 200 m: 1. Šantel Duša (Primor* je) 29.5; 2. Jermol Sonja; 3. Tratnik Jelka (Ilirija). Met krogle: 1. Krisch Baby (Primorje) 18.39; 2. Cimperman Marica (Atena) 16.015; 3. Jermol Sonja (Ilirija) 16.01. Skok v višino z zaletom: 1. Tratnik Jel* ka (Ilirja) 140 cm; nov jugoslovenski re* kord; 2. Cimperman Marica (Atena) 135 cm; 3. šantel Duša (Primorje) 130 cm. Danes ob 16.30 se miting nadaljuje. V programu so zanimive točke, in sicer finale v tekih 60 in 200 m, skok v daljavo z zale« tom, met diska in kopja ter štafeta 4 krat 60 m. Lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije V soboto in nedeljo so se v Zemunu vršila lahkoatletska tekmovanja za državno prvenstvo. Tekmovanja so se udeležili klu* bi Obilic iz Velikega Bečkereka, Pančevač* ski športni klub, Jugoslavija iz Beograda, somborsko športno udruženje ter Hašk in ASK iz Zagreba. Naša dva najmočnejša lahkoatletska kluba Ilirija in Primorje se tekmovanja radi oddaljenosti nista udele* žila. Rezultati v splošnem niso bogvekaj povoljni in so sledeči: Tek 100: 1. Bence (Obilic) 11.6; 2. Spa* hič (ASK); 3. Obadič (ASK). Met diska: 1. Ambroži (Obilic) 42.39 m; Z Gašpar (ASK) 34.47; 3. dr. Pokrajac (ASK) 34 m. Skok v daljavo: 1. Spahič (ASK) 657.5; 2. Telesko (Pančevo); 3. Leandrov (ASK). Tek 200 m: 1. Bence 23.8; 2. Spahič; 3. Bogojevič (Obilic). Skok ob palici. 1. Telesko 2.87. Tek 400 m: 1. Bence 53.7; 2. Hoffman (Hašk). Tek 5000 m: 1. Odanovič (Sombor) 17 : 583; 2. Radakovič. Met kopja: 1. Gašpar (ASK) 51.45 (nov jugoslovenski rekord); 2. Jovanovič; 3. Gjorgjevič. Tek 800 m: 1. Butkovič (ASK) 2.18.6; 2. Hoff m aru;. Štafeta -1 krat 100 m: 1. ASK Zagreb 47.6; 2. Obilic. Met kladiva: 1. Gašper 3485.5 m; 2. Leandrov. Hoja 3000 m: 1. Nigojevič (ASK) 23 : 05. Troskok: 1. Bence 12.76 m; 2. Jolič (Obilic). Tak 1500 m: 1. Petkovič (ASKJ 4 : 32; 2. Trifunac (Jugoslavija"). Končna klasifikacija: ASK 71 točtt. Obilic 61, Pančevo 8, J goslavija 7. — A. S. K. Primorje igra jutri v Mari* boru prijateljsko tekmo z Rapidom. — Djundjerski prvak Jugoslavije v tm* msu. Včeraj so bile v Zagrebu zaključene teniške tekme za prvenstvo Jugoslavije. Prvenstvo si je priboril go^p. Djundjerski (Hašk). ki je v finalu odpravil bivšega prva« ka Antolkoviča s o : 1, t) : 1 in 6 : D. Dani = sko^ prvenstvo si je priborila ga. Wurth (ASK). — V tolajilnem tekmovanju si je priboril prvo mesto Lavrer iz Maribora. — Djundjerski si je s to zmago tudi priboril lep kraljev pokal. — S. K. Jadran opozarja svoje člane na dne 23. in 29. avgusta 1926 v ljubljanskih čisopisih objavljeni izredni občni zbor. — Udeležba vseh članov potrebna in obvez**. Obiščite zanesljivo na praznik 2 septembra 6437 Šentjakobski semenj na vrtu gostilne pri Kavčiču na Prulah Najraznovrstnejša zabada. — Brez vstopnine. Kupiti je le program za 4 dinarje. Začetek ob štirih popoldne Bele znica KOLEDAR. Danes: 7. avgusta 1936; katoličani: Anastazij; pravoslavni: 25. avgusta: Bar-tolomile in Tit; musliman!: 23. safena 1345; žldje: 23. elula 5686. Jutri: S. avgusta 1926; katoličani: Mala Gospojna; pravoslavni: 26. avgusta« Andrijan in Natal; rmislimani: 29. i afer j a 1345; žldje: 29. elula 5686. DANAŠNJE PRIREDITVE. Opera: Triffiadur. Kino Matica: «Plorentinski goslaC». Ljubljanski dvor: *On se boj! žensk*; Kino Ideal: »Poštena žena*. Velesejmska razstava. Odprta ves dan. — Razstava bratov Magolič v Jakopičevem paviljonu. Odprta od 9.—18. JLahkoailetski miting Atene na igriscti Ilirije ob 16.30. JUTRIŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: «Florentiaski goslač»; ljubljanski dvor: -On se boli 2cnsk»; Kino Ideal: «Postena žena*. Športne prireditve: Hazena Maribor— Atena ob 11. dopoldne, Predteki;\i Ilirija —Primorje ob 10.15, obe v Tivjllju. Pokrajinska razstava. Pokrajinska razstava na velesejnu odprta ves dan. Razstava Magoličev v TivoÜjn od 9. —13. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bohinc, Rimska cesta; tevsiek, Resljeva c. Jutri: Plccoli, Dunajska c; Bakartič, Karlovska cesta. Sobice zaide danes ob 1&23, \zide jutri ob 5.29 ter zaide ob 15.26. Mesec zaide danes ob 18.59, vzide jutri ob 6.20 ter zaide ob 19.21. Izletniki, prizanašajte i telo. Razgrnila sem drugi kos; tudi ta je odletel kakor prvi, a brez ječanja. In razgrnila sem tretji kos. Platno se je napelo kakor jadro v vetru in je odletelo v daljo, po Rimski cesti v neskončnost leske ta jočib se zvezd.«, »In tedajci se je zemlja razpočila in zagledala sem v temi Marijo Helaryje-vo. Razgrnila sem četrto platno, a glej: platno ni odletelo, padlo je v zemljo in mrtva Marija se je ogrnila vanj in za-šklepetala brr! brr! kakor da jo je zgrabil leden mraz. Razgrnila sem peti kos in štirje angeli so stopili z nebes in mi platno vzeli iz rok. In zaslišala sem sladek glas, ki mi je rekel: Odpuščeno ti je!« »In sem odšla.* »Dopolnjeno je,« je svečano izprego-voril duhovnik. »Pojdi, žena, v miru s svojim možem. Spominjajta se resnice* da je grdo okrasti žive, še grše pa oropati mrtve. Pojdita v miru domov; Marija Helargyjeva vaju ne bo več strašila.« Noisy je utihnil. Morlon ga je bil poslušal z velikim zanimanjem, a h koncu se ga je jela polaščati utrujenost. Zleknil se je na divan. — Tvoja povest je zanimiva, dragi Noisy; a zdi se mi, da so tebe bretanj-ske legende malo preveč pomorile in ti pričarale ponočne duhove v spanju. — Koliko je ura? — Pol dvanajstih. * — Tajinstveni glasovi te navadno zbude okoli enajstih, nadaljuje Morlon z usmevom. Skoraj bi menil, da je moja, navzočnost pregnala zle duhove. Se- ve. Če niso bil tvoji strahovi zgolj pretveza, da i>i me zvabil v Bretanjo. V tem trenutku je pes, ki je dotlej mirno spal v kotu, nenadoma poskočil na noge in zastrigel z ušesi. Zunaj je bila črna noč. Otožno ječanje vetra se je mešalo z oddaljenim bu-čanjem morja. Pes je pritajeno zavijal in sc v čudnem strahu prihulil gospodarju med noge, kakor da bi čutil v bližini nevidnega sovražnika. — Mir, Cezar, mir! pozove Noisy psa, ki je drhtel od nepojmljive groze Ali čuješ? se obrne k prijatelju. Morlon vstane in prisluhne. — Ničesar ne slišim razen bucanja vetra. Cezar zalaja. —Bližajo se, šepne Noisy in se zgane v instinktivnem strahu. — Kdo? Tvoji duhovi? Slikar odvije stenj v svetiljkj in somrak leže na sobo. Pod ukazajočim pogledom svojega gospodarja se pes umakne renče v kot. — Poslušaj! de nenadoma Noisy. Pritajeni glasovi so se začuli \l vetra. — Ali slišiš? Morlon prikima. V tistem hipu je od daleč zaškrtalo, kakor da so se nekje odprla vrata. — Dejal bi' da je nekdo na vratih, meni Morlon. Glasovi utihnejo, pes pa jame vnovič zavijati. — Imaš revolver? vpraša Morlon. ^359 S 8 Danes dve In pol orne predstave brez poviška cen! Najboljši komik sveta, neodoljivi Harold X_.Io3rcL Iz Ljubljane do Beograda s čolnom Inž. Vladimir Anžlovar In Maks Štren ar, člana ASK Primorje, pred maju-nhn čolnom, s katerim sta priplula iz Ljubljane do Beograda po Savi. v dveh velikanskih bnrkah Tooji. Smehapolna burka v 6 dejanjih. Drugi šlager: 1.000 : ±~* m Kolosalna burka v 6 dejanjih. — Dvojni spored — 12 dejanj naenkrat. ■ I Predstave ob 3.. 5., 7. in 9. in četrt. I S KINO «LJUBLJANSKI DVOR». — TELEFON ŠT. 730. S S Najmodernejše kinogledišče Ljubljane' § LJubljana o leseni" ft Tretji dan razstave. — Poset bi bil lahko večji. — Vrtnarska umetnost na razstavi. Tretji dan pokrajinske razstave je pokazal, da se naša javnost še vse premalo zaveda pomena takih prireditev in da mnogi napačno pojmujejo razstavo kot pregledno, po večini strokov-po-učno sliko naše gospodarske delavnosti. Res je sicer, da Ljubljana glede poseta težko prenese dve taki prireditvi kot sta velesejem in pokrajinska razstava, a z druge strani moramo priznati, da se stališče onih, ki se jim zdi škoda denarja za itak smešno nizko vstopnino, nikakor ne da zagovarjati. Pokrajinska razstava je namenjena v prvi vrsti širši javnosti in nudi toliko zanimivega, lepega in poučnega, da bi si jo moral vsakdo ogledati. Včeraj je bil poset precej slab, Deloma je bilo krivo nezanesljivo vreme, deloma najbrže tudi ponedeljkovo razpoloženje, največ pa kot rečeno pomanjkanje razumevanja in zmisla za delo, ki je bilo potrebno, predno smo dobili v Ljubljani zares krasno revijo slovenske marljivosti, na katero smo lahko ponosni. Danes in jutri prispe v Ljubljano mnogo zunanjih gostov - udeležencev pravniškega kongresa in kongresa svo-jine. Pričakovati je, da se bo število po-setnikov prihodnje dni znatno pomnožilo, saj ni dvoma, da gostje iz drugih pokrajin ne bodo zamudili ugodne prilike, da si ogledajo dela naših umetnikov, sadove slovenskega umetnega vrtnarstva, kmetijstva, mlekarstva in druge zanimivosti pokrajinske razstave. Obenem pa naj bi tudi domačini dokazali, da znajo ceniti trud prirediteljev, ki so storili vse, da nam pokažejo, kaj lahko doseže tudi tako majhna pokrajina kakor je Slovenija. Vrtnarska razstava na velesejmu Vrtnarska razstava tvori morda najlepši del letošnjega velesejma, za kar gre predvsem zahvala ravnateljstvu velesejma in aranžerju g. Francu Herzmanskemu, starosti ljubljanskih trgovskih vrtnarjev. Spozna se, da je bila prireditev v pravih rokah. Razstava je nameščena v paviljonu >J«. Takoj pri vhodu desno je razstavil g. Ivan Šimenc In sicer na ne posebno velikem prostoru dve okrogli grupi, med njima poševno postavljen državni grb, ki ga obdajata dve ob strani stoječi figuri (poletje in jesen) ter v ozadju umetno izdelano obzidje iz ciprese. Kultura razstavljenih rastlin je vse hvale vredna; krasno ima vzgojen zlati asparagus plumosus v srednji grupi. Aranžma razstavljenega oddelka pa je nekoliko pogrešen. Državni grb, ki je tako v sestavi kakor v nasadu nekoliko pomanjkljiv, nikakor ni v skladu s celo razstavo, ker leži prepoševno takorekoč v zraku, mesto da bi ležal na zemlji. Dalje od g. Šimenca je razstavila na največjem prostoru razstavnega paviljona tvrd-ka Korsika. Ta prostor je edini, ki je izgo-tovljen v smislu zamislenega in napovedanega načrta eksotičnega parka. Takoj v začetku razstavnega prostora je postavljena majhna grupa krasno vzgojenih Begonie rex, poleg nje bazen z vodometom in vodnimi rastlinami in dalje posrečeno izdelana kamnita grupa, zasejana z vsakovrstnimi kamnitimi rastlinami (nephrolepsi6, cyperus, aditant-hum, itd.). Tvrdka Korsika je pokazala s to skupino, da se da tudi iz kamenja vstvarlti lep vrtni kotiček. Ob vznožju kamnite grupe je skrbno ograjen vrtiček, kjer so razstavljeni krasni eksemplarji različnih kaktusov, sedaj najmodernejše rastline, ki vzbujajo posebno pozornost občinstva. Pol3g njih so razstavljeni pravcati kolosi palm. Tu Se le začne pravi eksotični park, ki se zal z razstavnim prostorom le tvrdke že neha. Pod palmami so razmeščeni razni cvetni aranžmaji kot venci, košarice in drugo. Višek razstavnega prostora tvrdke pa je srednja grupa, nasajena z vsemi tremi plemenskimi grbi države in v ozadju postavljenim doprsnim kipom Nj. V. Kralja, delom akad. kiparja g. Bernekarja. Tvrdki Korsika je treba izreči polno priznanje za ureditev Vsled ogromne dolžine filma se vr§e ob: 7-, %10., današnje dveurne predstave v BUtnem Kinn MATICA njenega razstavnega prostora in lepo uspele prehodne razdelitve. Tvrdka Franc Herzmansky je lazstavila največ vezanja. Je to prava strokovna in mojstrska izvedba, ki kaže višino sposobnosti umetnega in trgovskega vrtnarstva. Omenim naj pred vsem res mojstrsko izdelan okvir slike kraljice in japonski zglavnjač, sestavljen iz samih raznobarvnih dalij pomponk. Tudi vsi ostali komadi so v resnici precizno izdelani, zlasti tudi lira, postavljena na levem razstavnem prostoru. Posebej je še treba omeniti krasno in bogato zbirko kaktusov. Dva impozaatna, po poldrugi meter. Predvsem sta hvalevredna visoka cereusa, stražeča ob strani ?voje manjše bodeče varovančke in vzgojenčke. Tik ob vhodu v vrtnarsko razstavo je na levi strani razstavila tvrdka Herzmansky še skupino ^Karneval< ali >Prečuta noč«. Tudi :a del je eksaktno izvršen, le žal, da ga marsikdo ne razume in morda misli, da ni v skladu s celo razstavo. Vendar ima tudi ta izvedba svojo vrednost in svoj pomen. Naprej je razstavil g. Anton Ferant na svojem razstavnem prostoru lepo in po aranžmaju hvalevredno 2*. btev 203 Dnevne vesti. r Liubijaru* ant 7. septembra l<*26. — PomUek poštnega ministra. Minister poŠte in biroja va dr. Benjamin Superl-n a se je s tvojega inšpekcijskega potovanja povrnil v Beograd. — Kontrolni odbor Drtavne hipotekarne banke. Z ukazom ministrstva trgovine in industrije so imenovani se Slane kontrolnega odbora Državne bipotekarne banke: Pera JovanoviÄ, bivSi narodni poslanec, dr. Milan Todorovič, univ. profesor v Beogradu, dr. Rlbar, odvetnik in bivši predsednik Narodne skupščine, dr. Miroslav C m-b r i j a n, inšpektor Narodne banke v Zagrebu, dr. Fran S vetek, načelnik ministrstva notranjih deL — Premestitev v gosdanki stroki. Minister za šume in rudnike je premestil sree-kega referenta pri velikem županu v Mariboru Vinka Trevirko k srezkemu poglavarju v Celje. — Vpokoptev oticirjer bivše arstroogr-ske apmade. Ministrstvo vojske in mornarice je vpokojilo več oficirjev bivše avstroogrske armade odnosno črnogorske armade, med drugimi: artilerijska polkovnika Maksimilijana T r e z i 5 a, pehotnega podpolkovnika Ivana Kobra, pehotnega majorja Josipa L u k i č - Riterja. _ Državni prazniki. Predsedstvo ministrskega sveta je razposlalo vsem ministrstvom okrožnico glede državnih praznikov in poslovanja v državnih uradih. V okrožnici so točno navedeni državni in drugi prazniki, ko se bo v uradih poslovalo samo od 9. do 11. dopoldne. — Kongres pravnikov t Ljubljani. Da ne bo zamere, dovoljujemo si tem potom »deležnike obvestiti, da naravno ne morejo vsi dobiti sedežev za koncert in za gledališče, še manj pa je bilo mogoče dognati, alt b: imel udeležnik raje opero ali dramo. Kdor ne dobi na obe strani sedežev, ta bo imel priliko poslušati koncert na stojišču. Sedeže od nosno stojišča, dobe udeležniki pri prihodu v Ljubljano v kuverti. Samo po sebi umevno je, da si jih smejo medsebojno izmeniti, vendar naj si nikar ne obračajo zaradi izmenjave na tajništvo kongresa, ker bo to itak z drugimi posli preobremenjeno. — Stalni odbor. — Not ruski list v Jugoslaviji. O priliki letne skupščine ruskih novinarjev, živeči h v Jugoslaviji, je bil sprejet sklep, da se začne z izdajanjem novega ruskega lista za Jugoslavijo. List bo izhajal v Beogradu ter bo urejevan na strogo progresivno-demokratski podlagi. Za glavnega urednika je določen g. Ksjunjina. — Prihod holandskih trgovcev. JugD-slovensko holandsko društvo s sedežem v Amsterdamu organizira tekom tega meseca veliki izlet v našo državo. Naši holandski prijatelji obiščejo Beograd 27. t. m. ter bodo potovali po celi državi. Namen potovanja bo zbližati oba naroda ter zainteresirati ho-landske trgovce za poslovne zveze z našo državo. — Kongres posestnikov in davčna reforma. Poročajo nam: Z izenačenjem direktnih davkov se hoče zlasti posestnike v malih mestih »trgih, industrijskih krajih, torej tudi v občinah Vič, Rožna dolina, Moste itd., zelo visoko obremeniti, ko bodo morali od lastnega stanovanja, ki se bo moralo ceniti kakor v najem oddano, plačevati hišno najemninski davek in ne dosedanji zelo nizki nino-razredni davek. Ker se organizacija hišnih lastnikov odločno bori proti tej novi obremenitvi hišne posesti in bomo pro*i njej zavzeli na kongresu energično stališče, se tudi ti posestniki in z vse dežele nujno pozivajo, da se polno udeleže velikega zborovanja dne 8. septembra v veliki dvorani hotela >Union<:. Posestniki, tu Vam je dana prilika, da složno in skupno protestiramo proti vsaki novi obremenitvi Slovenije. — Izpiti za vojno akademijo. V Beogradu ao pričeli izpiti za sprejem gojencev v nižjo solo vojne akademije. Letos bo sprejetih «00 gojencev. Prijavljenih pa je dvojno število večinoma iz višjih razredov gimnazije. Opaža ee, da se je prijavilo tudi veliko Število maturantov. — Mužba zobnih tehnikov. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje na svojem ljubljanskem ambulatoriju službena mesta zobnega tehnika asistenta, zobnega tehnika perfektnega v delu s kavčukom in zlatom, zobne tehnice asistenke in blagajničarke ter sprejme za enkrat brezplačno v službo vajenca za bolno-tehniško delavnico. Interesenti se opozarjajo na razpis v ^Uradnem listu<. — Absolventom strojne in elektrotehnične delovodske žole. V nedeljo 12. t. m. obhaja naša organizacija ISletnico obstoja älrojne delovodske šole v Ljubljani s prire-•litvijo ekskurzije v Hrastniku. Odhod i« Ljubljane gl. kol. ob 7.43, prihod v Hrastnik ob 8.59; odhod z Zidanega mosta ob 8.25, :Tihod v Hrastniku ob 8.36. Dopoldne se vr-5i ogled rudnika, popoldne pa je družabna rireditev vseh absolventov strojne in ele« Pirotehnične delovodske Šole. Pri ministr-ivu saboračaja smo zaprosili za četrtinsko ožnj> od redneg? bivališča absolventa, a . ofc>ili smo polovično vožr.jo za skupino Iz :.jubljane. Pričakujemo pa še rešitev naknadno vložene druge prošnje za vozno olajšavo posameznim absolventom. Računamo na zanesljivo udeležbo vsakega absolventa delovodske šole, akoravno morda ni prejel posebnega vabila, zlasti pa na predvojne tovariše in tiste, ki obhajajo istočasno 51et-nico absolviranja strojne ali elektrotehnične delovodske šole. — Mednar. razstava psov v LJubljani. Dnevni red za časa mednarodne razstave psov 8. in 9. t. m.: V torek 7. t, m. ob Ä). pozdravni večer v restavracijskih prostorih hotela »Union«. Obleka poljubna. V sredo 8. t. m. ob 10. uri otvoritev razstave in pričetek sodniške ocene razstavljenih psov. Od 12. do 14. odmor. Med odmorom se smejo vzeti razstavljeni psi z razstavišča, toda le proti potrdilu razstavnega vodstva; pse pa je dovesti do 14. ure na določen um mesta. Ob pol 16. uri pričetek produkcije varnostnih psov na zemljišču Cekino-vega gradu poleg razstavišča. Ob 20. uri prijateljski sestanek v restavracijskih prostorih »Zvezde«. V četrtek, 9. t. m. ob 10. razglasitev sodniške ocene in razdelitev daril. Ob 17. uri zaključek razstave. Od te ure naprej Je odvesti z razstavišča vse pse, ker ob IS. nepreklicno preneha nadzorstvo razstavnega vodstva nad razstavljenimi psi. Ob 20. uri poslovilni večer v restavracijskih prostorih hotela »Union«. Cen], občinstvo In vsi prizadeti interesenti se vabijo k čim večji udeležbi. — Sprejem gojencev v vol ■kad—Bo. V Beogradu so se pričeli te dni izpiti za sprejem v nižjo vojno akademijo. Sprejetin bo letos 600 gojencev, prijavilo pa se je nad 1300 reflektantov, med temi veliko število maturantov, Id so bil sprejeti brez sprejemnega izpita. — Odgovornost pri poJtno-avtomobO. nesrečah. Na vprašanja raznih direkcij, kako naj se postopa v slučaju raznih nezgod, to Je, v koliko je poštna uprava odgovorna za škodo, ki se pripeti potnikom in na kak način naj pridejo stranke do odškodnine, je ministrstvo pošte in brzojava izdalo naslednje pojasnilo: Glede vprašanja o zasiguranju v slučaju škode, ki bi Jo trpeli potniki v slučaju kake nesreče, se bo postopalo po civilnih in kazenskih predpisih, Id so v tem ozi-ru veljavni v posameznih teritorijih. Država bo torej odgovarjala in dajala odškodnino samo na podlagi razsodbe pristojnega sodišča, izrečene na tožbo oškodovane stranke. Izključena pa tudi ni poravnava z oškodovano stranko. — Glasbena sola na Vršen sprejme letos večje število pripravcAov. Dečki, v starosti 12—16 let, ki žele vstopiti v to šolo, naj se zglase v pisarni muzike dravske divizije, Ljubljana Poljanska cesta 40, med 13. In 19. septembrom v dopoldanskih urah pri višjem kapelniku dr. Jos. Cerinu. Prošnje za sprejem in potrebna spričevala naj prinesejo seboj. — Smrtna kosa. Danes oh 3. zjutraj je umrl v Rožni dolini v visoki starosti 77 let paznik bivše deželne prisilne delavnice v pok. g. Fran Osredka r Pokojni je bil splošno znan kot značajen in simpatičen mož. Nad 30 let je bil naS laročnik. Doma je bil iz Polhovega Gradca S svojim vzornim življenjem in plemenitim značajem si Je pridobil mnogo prijateljev, ki jca bode težko pogrešali. Pogreb bo jutri 8- t. m. ob petih popoldne na viško pokopališče. Blag mu spomin! Žalujočim iskreno so-žalje! _ 37. velika skupščina Družbe sv. Ct rila in Metoda se vrši v nedeljo, dne 10. tm. v Rogaški Slatini. Vse rodoljube in prijatelje naše obrambne družbe že sedaj opozarjamo na ta dan, da se ne namenijo kam drugam. DruŽbino vodstvo je zaprosilo tudi za vozno olajšavo. P. t. delegate podružnic prosimo, da naznanijo svojo udeležbo po dopisnici družbeni pisarni. 853-n Iz Ljubljane —lj Prihod pravnikov v Ljubljano. Na kongres pravnikov v Ljubljani so posamezni udeleženci že pričeli prihajati. Ogromna večina pa prispe jutri, na praznik. Z brzo-v lakom ob 11. pridejo člani pravniškega udruženja v Subotici in pa nekaj Zagrebčanov. Popoldne ob 14. pride posebui brzo-vlak iz Beograda, ki bo pripeljal okoli 700 pravnikov. Velika veČina hrvatskih pravnikov, okoli 150 po številu, pa pride v Četrtek dne 9. t m. z osebnim vlakom ob 10. Ljubljanski pravniki se naprošajo, da pridejo k sprejemu na glavni kolodvor v čim več j am številu. —lj Evangeljska cerkvena občina. Novo izvoljeni župnik g. Mihael Becker je prispel v Ljubljano in je prevzel uradne posle. Od9lej bo zopet redno vsako nedeljo ob 10. dopoldne služba božja. —lj Stanodajalcem za pravu, kongres. Udeleženci pravniškega kongresa pridejo v Ljubljano v sredo dne 8. t m. popoldne s posebnim vlakom Beograjčani, z večernim brzovlakom ob 9. zvečer aSrajevčani hi Vojvodinci iz Subotice, v četrtek 9. t m. z dopoldanskim osebnim vlakom za Zagrebčani. Da ne bo zmešnjav pri nastanitvi ogromnega števila priglašencev, naj Ima vsaka stranka stanovanje pripravljeno, predvsem naj" ga nikakor ne oddajo drugam Pobriga naj se, da bo po prihodu navedenih vlakov stanovanie odprto ali vsaj na vratih listek z navedbo, kdaj se stranka vrne domov. Vsak kongresni udeleženec k* nru je stalni odbor kongresa nakazal stanovanje, se bo izkazal s kuverto, na kateri bo točna njegova osebna označba, pod to pa navedeno nakazano stanovanje (ulica in Ime stranke s hišno Številko). Kier bi se najkasneje do četrtka popoldne ne prijavil nihče, je stanovanje prosto, ker je dotičnik Izostal. Obvestil o prideljenih stanovalcin posameznim strankam zaradi prekratkega časa In prevelikega dela, ki ga imamo z nastanitvijo, nismo mogli vročiti. Zato prosimo da se stranke ravnajo po smislu tega novm-skega opozorila napram došlim gostom. — Stalni odbor za kongres pravnikov. _lj Današnji tedenski trg. Z ozirom na jutrišnji praznik je bil danes drugače ob sredah običajni tedenski trg.. Bil je izredno živahen. Dovoz sadja iz najbližje okolice ljubljanske in tudi iz* ostalih krajev Slovenije je bil naravnost ogromen, iz drugih krajev, kot iz Slovenije in Bosne minimalen. Cene jabolkam in hruškam so na trgu padle. Splošno so bile cene od 2 do 5 Din. Cene ostalemu sadju neizpremenjene, kakor tudi cene drugi zelenjavi in živilom. Na trg je bilo pripeljanega več voz gorenjskega krompirja, 1 do 1.25 na debelo. —lj Šentjakobski gledališki oder t Ljubljani vljudno vabi vse gospode in gospodične, ki imajo veselje do igranja, da se mu javijo pismeno. —lj Privatni detektivski zavod je na Rimski cesti št. 9. 848-n K čisti oblaki rabite čisto obutev Moftki 99'- z.n.ki 65 - Otroftki 49*- a t'a K beli obleka kupite belo obutev Moftki 99"- Zonoki 65*" Otnoski 49*" afa K platneni obleki feaplte platneno obutev Moftki 99 - Zenskrg^*. Otroftki 49*" g a i'a —lj Usmiljenim srcem. Deložiranka, mati Štirih otrok v starosti 3 mesecev do 6 let, mož pičlega zaslužka, prosi da se ji priskoči na pomoč z obleko , obutvijo ali denarjem. Darila se lahko oddajo v upravi >Slov. Naroda**. Zadovoljna in hvaležna je 7a vsako darilo. —lj Prodaja tovor, avtomobila. Direkcija plena v Beogradu je odredila ponovno prodajo tovornega štiricilinderskega 35 HP avtomobila znamke »Raba« s popolno karoserijo in v poštev prihajajočim orodjem, ker so bile prvotno podane nesprejemljive ponudbe. Zadevni avtomobil bi se pod ceno 11.400 Din nikakor ne mogel oddati. Interesenti si avtomobil lahko ogledajo med uradnimi urami pri ravnateljstvu jetnišnice v Ljubljanski justični palači. Kolkovane ponudbe z navedbo ponudenega zneska je vložiti do incl. 18. septembra pri mestnem gospodarskem uradu (Mestni trg št. 27-1.) _lj Vodstvo po umetni razstavi obeh Magolicev v Jakopičevem paviljonu je bilo zadnjo nedeljo izredno dobro obiskano; zato se vodstvo ponovi v sredo S. septembra (na praznik) ob 4. uri popoldne. Razstava je oa dne do dne bolje obiskana, kar dokazuje, da nezaupanje do avtodidaktov vedno bolj mineva. Posetniki se jako laskavo izražajo o razstavljenih slikah. Zal, da umstvenih, političnih in finančnih reprezentantov med obiskovalci Se vedno pogrešamo. Prodanih je bilo doslej 10 slik. —lj Vreme. Včeraj 6. t m. je ob 21. kazal barometer 765.9, termometer 20.0 stop. C, vlažnost 83 odstot. Danes ob 7. zjutraj barometer 767, termometer 15 stop. C, vlažnost 100 odstot. Opoldne barometer 765.5, termometer 245 C, vlažnost 95 odstotkov. —lj Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11 je izposodila avgusta 3285 strankam 13.883 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od pol 5. do 8. zvečer ter izposoja slovenske, češke, ruske, nemške, italijanske, francoske, angleške in esperantske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago tiskani imeniki knjig. S50-n —lj Sestanek dri. upokojencev in upokojenk v ljubljanskem okraju se vrši 12. tm. ob 9. dopoldne v gostilni pri Mraku, Rimska cesta. Namen sestanka je razmotriva lje o uvedbi pogrebnine po umrlih člaiih in sprejemanje novih članov. — Zastopnik sklicatelja J. H. 852-n —U Požar ne Ilovici. Dodatno k včerajšnjemu poročilu o požaru na Ilovici omenjamo, da je požar popolnoma uničil leseno hišo posestnika Ivana Paca aa Ilovici štev. 57. Ljubljanski gasilci, ki so bili takoj na licu mesta, so z hitrostjo lokaiizi-rali ogenj, ker je bila velika nevarnost, da se ne bi požar razširil na druga poslopja. Škodo cenijo na 25.000 Din. —U Nesreča na Ambroževem trgu. Redov-šofer Milan Ilič je včeraj ob 14. vozil na Poljanski cesti proti Ambroževemu trgu. Vozil Je pravilno in radi vogala počasi Cez cesto Je Sla v tem trenotku sestra Uchtenturnovega zavoda. Šofer je nevarnost sicer zapazil, toda ni Je mogel preprečiti; a bil je toliko duhaprisoten, da Je avtomobil IV 1443 takoj zavrl. Sestro Andrliano Pavlic je avtomobil podrl oa tla In poškodoval na levi nogi in hrbtu. Prepeljali so jo v ljubljansko spiosno bolnico. Lahko bi se bila zgodila Se težja nesreča in mogoče celo smrten slučaj, da nI avto vozil počasi. —lj Policijska kronika. Policija Je včeraj zaprla 6 oseb radi totalne pijanosti, 4 osebe pa so prijavljene radi pijanosti in ena radi pouličnega razgrajanja. Nekdo je Ante Guštinu ukradel 1500 Din vrednega psa. — Ukradene ste bile dve srebrni ur. — Neznan zlikovec je hudo poškodoval vrtno ograjo g. Ivanu Kavčiču. Skoda znaša 6000 Din. Neznan vlomilec Je vdrl v fotoatelje g. Hibšerja ter odnesel več slik —lj Za letošnjo jesen obnovi naša domača tovarna čevljev Peter Kozina & Ko., Tržič, v svojih lastnih prodajalnah zopet prodajo čevljev po amerikanskem sistemu, da postreže svoje konzumente za čevlje dvakrat na leto po izredno znižanih cenah. Prodaja se prične 28. t. m. in traja do vstevši 15. septembra. Opozarjajo se na to ugodno priliko starši šolske mladine. —lj Na šentjakobski semenj na praznik 8. septembra na vrtu gostilne pri Kavčiču na Privozu opozarjamo še enkrat občinstvo, da se ga udeleži v čim največjem številu. Začetek ob 4. pop. Brez vstopnine, kupiti je le program za 4 dinarje. Godba Sokola I. srečolov, petje Šentjakobskega pevskega zbora, ples. Keglanje na dobitke ves dan. — Otroške oblekce: Krištofič-Bučar! —lj Zdravnica dr. Eleonora Jeuko-Gm-yerjeva zopet ordinira. 851-n —lj Cercle francaig v Ljubljani vabi svoje člane na občni zbor, ki se vrši dne 20. t. m. ob 18. zvečer v Mladiki, visoko pritličje. — Odbor. 836-n Iz Celja —c Prestolonaslednikov rojstni dan je tudi Celje dostojno proslavilo. V ponedeljek ob 9. dopoldne je bila v župni cerkvi slovesna maša, ki so ji prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter precejšnje število občinstva. Božja služba se je vršila ob 10. tudi v Marijini in v evangeljski cerkvi. Na številnih poslopjih so bile razobeše-ne narodne in državne zastave. —c Učiteljski sestanek. V sredo ob 9. dopoldne bodo imeli učitelji kmetijsko-nada-ljevalnih šol v poslopju celjske deške osnovne šole sestanek. Na dnevnem redu je poročilo o uspehih glede državne podpore in razgovor o vprašanju enotnega nastopa uCI-teljstva v novem šolskem letu. —c Dve poroki. V torek se je poročil v Dolu pri Hrastniku g. Miroslav Gobec, sin celjskega podžupana in uradnik pri brat o v-ski skladnici v Velenju, z gdč. Elzo Dra-kslerjevo, v sredo pa se poroči v Ljubljani g. Štefan Ferant, urar in občinski svetnik v Celju, z gdč. Cilko Meskec, roj. Slanovič. Bilo srečno! —c Delo za olepšavo mesta. Stranski objekt pri Rakuschevem skladišču ob kralja Petra cesti in Levstikovi ulici, ki ga je kupila občina, bodo začeli proti koncu septembra podirati. S tem bo razširjena Levstikova ulica, ki vodi do mestne osnovne čole. Ulico bodo regulirali, s Čemur bo ta del mesta gotovo pridobil na lepoti. —c Z voza je padel. V soboto eo se splašili uslužbencu mesarja in gostilničarja g. Permozerja v Gaberju, Jaokbu Paearju, ko je peljal skozi škofjo vas žagovino, konji in zdirjali po cesti proti Celju. Pasar je padel pri tem z voza in se resno poškodoval. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. Iz Maribora —m Proslava rojstnega dne naš«ga prestolonaslednika se je v Mariboru vršila zelo slovesno. Državna in privatna poslopja, so bila okrašena z zastavami, šole so prekinile pouk. V stolni cerkvi, pravoslavni «apeii in protestantuvski cerkvi so se vršile slovesne službe božje, kaUrim so prisostvovali zasiopniki civilnih in vojaških oblasti z velikim županom dr. Pirkmajerjera na čelu. Zvečer se je vršila v kazinski dvorani oficirska zabava. —m Zopet žrtev Drave. V ponedeljek popoldne okrog 5. ure se je kopal v Dravi delavec Martin Novak iz Laporja. Bil je drzen plavač in je večkrat preplaval široko reko. Pri ponovnem poskusu pa je sredi Drave omagal. Zajeli so ga valovi ter ga odnesli proti železniškemu mostu. Tam je naenkrat izginil pod vodo. —m Smrtna nesreča. V Franzovem mlinu se je v ponedeljek pripetila smrtna nesreča. Delavec Ignac Jerič je na ročnem vozičku prevažal moko. Ko je peljal z lesenega m oslička na cementni tlak, mu je spodrsnilo ter je padel. Z glavo je udaril tako nesrečno ob oje vozička, da je obležal na mesto mrtev. —m Uradni dan Zbornice za trgovino, \ obrt in industrijo v Mariboru v sredo dne 8. septembra t L v sled praznika odpade. Prihodnji uradni dan zbornice bo v sredo ' dne 15. septembra v gremijalnih prostorih (Jurčičeva ul. 8, II. nadstr.). Oaruite za sokolski Tabor Gospodarstvo Izgledi letošnje sladkorne kampanje Nova sladkorna kampanja se prične v septembru. Po najnovejši statistiki bo prt-delala letos Nemčija 1,600.000 ton sladkorja (lani 1,575.684), Češkoslovaška 1,490.000 (lani 1,409.703), Avstrija 80.000 (75.0OO). Madžarska 165.000 (202.554), Francija 750.000 (827.472), Belgija 333.00U (400.1.*.-). Holandska 307.000 (329.244), Danska 175.000 (140.000), Švedska 205.000 (135.000), Poljska 590.000 (494.854), Italija 162.000 (422.000) Španija 250.000 (260.000), Rusija 1,050.000 (458-375K druge države 300.000 (348.000) — vse evropske države skupaj 7,457.000 ton (lani 7,077.791 ton). Zaloge sladkorja so znašale v avgustu v Nemčiji 346.asi ton (lani 103.979). na Češkoslovaškem 201.957 (147.715), na Poljskem 73.856 (59.024), v Franciji 140.106 (102.492), v Belgiji 37.530 (64.871). na Ho-landskem 94.888 (58.563), v Angliji 411.1.10 (303.732), v vseh evropskih državah skupaj 13)5.597 (lani 840.376). V Zedinjenih državah 262.342 (210.699), na Kubi U&29S31 (lani 866.605) — skupaj 2,597.406 (lani 1,917.680). Od septembra do julija prihodnjega leta potrebuje Nemčija 1,325.939 ton. Češkoslovaška 357.804, Poljska 250.316, Francija 922.911, Holandska 210314, Belgija 166.543, Anglija 1,728.770, Zedinjene države 2,871.580 — evropske države z Ameriko 7,834.177 ton. Evropa potrebuje 521.122 ton več slad-korja, kakor ga pridela. Tudi Azija pridela manj sladkorja kakor ga potrebuje, dočim presega v Afriki in Ameriki produkcija domačo potrebo. Evropa bi mogla kriti svojo potrebo, ako bi le nekoliko povečala s sladkorno peso zasejano ploskev, ki tvor! doslej samo 5 odsto celokupne obdelane zemlje. Kmalu Evropi ne bo treba uvažati sladkorja, ker se ruska sladkorna Industrija neverjetno hitro razvija. Od lanskega leta je Rusija podvojila pridelek sladkorja. V 1. 1925/26 ie uvozila Evropa s Kube 700.000 ton sladkorja, iz Santo Domingo 100.000 ton, iz Peru 75.000, Iz Jave 60.000, iz Mauritius a Natal 200.000, Iz angleške Zapadne Indije 100.000, iz Avstralije 170.000, iz Brazilije 65.000, iz Kanade 75.000 in iz Amerike 100.000. Skupaj torej 1,645 000 ton. Iz tega sledi, da cene sladkorja na evropskem trgu ne bodo poskočile. —g Konferenca tvorničarjev čokolade. Včraj se je vršila v prostorih Centrale industrijskih kOTpor&cij v Beogradu konferenca tvorni carjev čokolade in bombonov iz cele države. Na konferenci so bile formulirane zahteve te industrije v zvezi «■ prehodnimi odredbami za pobijanje gospodarske krize. —g Sestanek finančnega odbora. Plenum finančnega odbora se sestane najbrže v četrtek. Na dnevnem redu plenarne seje bo podrobni načrt potovanja poedinih članov odbora po vseh večjih mestih, kjer na* meravajo pregledati državne urade in zbra-ti podatke za novi proračun. —g Državna posestva se ne rentirajo. V proračunu je bilo predvideno od driav* nih posestev Bolje in Topolac 176 milijonov, v resnici pa je dobila država samo 68 milijonov, tako da znaša primanjkljaj 107 milijonov ali nad 60 odstotkov. Tb je naj* boljši dokaz, da državna posestva ne uspevajo in da bi jih morala drŽava že davno prepustiti privatni inicijativi, ako bi znala pametno gospodariti. —g Zaključek praškega ve-lesejma. XIII. praški velesejem je bil v nedeljo zaključen. Po poročilih praških listov je bila leto* kupčija na velesejmu slaba. Razstavljale; večinomi niso bili zadovoljni, izvzemši one, ki so prodajali na drobno. —g Cementna tovarna v Zidanem mo> stu ustavi obrat. «Jugosloven&ki Lloyd* po= roča, da namerava cementna tovarna v Zidanem mostu s 1. oktobrom ustaviti obrat in odpustiti vse delavce. Obrat bo počival samo nekaj mesecev, dokler tovarna ne proda velikih zalog cementa. Vzrok ustavitve obrata je pomanjkanje naročil in stagnacija v gradbeni delavnosti. —g Za revizijo imovinskega davka. Finančno ministrstvo je dobilo zadnje čase od hrvatskih gospodarskih korporacij in občin več spomenic, v katerih se zahteva, naj bi vlada čim prej revidirala imovinski in dohodninski davek, ker je gospodarska kriza vedno večja. —g Zahteve delavskih organizacij. 2e* lezničarske delavske organizacije so poslale prometnemu ministrstvu spomenico, v kateri spomenico, v kateri zahtevajo, da se čim prej skliče posebna konferenca, ki naj bi razpravljala o njihovem položaju. I Danes popolnoma novi veliki senzacionalni spored! Floretitinski goslač krasna vsebina — Prekrasni naravm posnetki — Sijajfi igrale — V glavnih vlog. L Conrad Veldt, Elizabeta Bergner, Walter R.lla Opozarjamo Vas na naše prekrasne reklamne fotograf jc. Izven programa: Nova, v Ljubi;aai še ne predva ana burka Strah pred srečo v glavni vlogi najboljši komik sveta, neodoljivi HAROLD LLOYD. Vsled ogromne dolžine filma se vrše dveume predstave ob: 3-, 5.9 7. in *|,10. Predpfodaja vstopnic od 2. ure naprej. — Pomnoženi prvovrtmi umetniški orkester sv i pri vseh predstavah. Slpvesna otvoritev nove sezije z LYA MARA Velefilmom „Na plavem Dunavu" se prelof i vsled tehničnih ovir za nekaj dni. Elitni Slno Matica — najudobnejši kino v Ljubljani. — Telefon 124 To in ono M črnci pod Mm afriškim solncem Dragoceni Hlmi in slike Osendovskega. - Nevarnosti afriških pustinj. — Žrtve evropskih kolonistov. — Črni čarodeji. — k Veliko civilizacijsko delo Francije. Znameniti poljski raziskovalec Afrike P. Osendovski, čigar 13 potopisnih knjig je izšlo v 16 evropskih jezikih, se je seznanil na svojem zadnjem potovanju p:> napačnem delu srednje Afrike s črnimi Čarodeji S potovanja se je vrnil nedavne telesna In duševno zelo izčrpan. Po kratkem oddihu je začel pisati obširno kaj &\ ki izide še letošnjo jesen istočasno v poii-skem, angleškem, francoskem, italijanskem in nemškem jeziku. V drugi polovici avgusta je Izdal Osendovski kratko del sv> jem nedavnem bivanju med primitivnimi afriškimi črnci, ki jih francoski kolonisti po^a&oma izpodrivajo in zatiraj Osendovski opisuje svoje izkušnje iz tajinstve-ne Afrike, kjer je bil že dvakrat in kamor namerava prihodnje leto zopet odp^r. v; •; Afrika je cilj njegovega življenja Za potovanje po Afriki je pripravljen žrtv \. ti vse V svoji zadnji knjigi pravi, da bi mu nobeno evropsko velemesto ne moglo nuditi toliko krasot in radosti, kakor afriške džungle. Pripominja tudi, da bi ne hotel doživeti trenutka, ko pade zadnji slon, hipopotam, lev in tiger in ko izroče evropski sodniki krvniku zadnjega tun^uza ali turkestanskega razbojnika Kadar se to zgodi, bo konec zdrave in bujne romantike. *Nerad gledam zveri v kletkah, — pravi Osendovski, — Arabce v lakastih čevljih, Kitajce v smokingib in črnce s tesnimi ovratniki in pisanimi kravatami. Vem, da tako naziranje ne odgovarja duhu časa, toda pomagati si ne morem. Ustvarjen sem tako, da hrepenim po srečanju z divjim bivolom ali krvoločnim tigrom. Komaj čakam, da zopet naletim na ljudožrce ali na kitajske pirate, oborožene z dolgimi železnimi sulicami.* Poljaki pravijo Osendovskemu «zadnji romantik* Osendovski se je mudil na svojih potovanjih tudi v Senegalu in južnem Sudanu. To so kraji, kjer je belokožec še dandanašnji v neprestani nevarnosti, da ga divjaki napadejo in ubijejo. Še večjo nevarnost predstavlja priroda sama. osobito solnce, ki neusmiljeno pripeka in širi razne tropiene bolezni. Osendovski pripoveduje, da žive črnci samo od danes do jutru Preteklosti se spominjajo samo v narodnih pesmih, do^im jim je bodočnost deveta b;iga. Črnci pravijo, da jim bodočnost ne more prinesti nič dobrega ali novega. Pol leta je preživel Osendovski med temi divjaki, ki jim je v življenju udobnost nad vse. Njihove žene so večinoma lepotice, seveda ne v našem pomenu be>ede. Kolonisti so med črnci zelo redki. Na 9 milijonov črncev odpade komaj 2 tisoč kolonistov. Med njimi ni nobenega, ki bi mogel kljubovati afriškemu podnebju nad dve leti. Francoska vlada pošilja zato koloniste vsako drugo leto na oddih v Evropo. Csendovski opisuje usodo teh Evrop-cev sredi divjih črncev in krvoločnih zveri, pod vročim solncem in v uničujočem ozračju afriških džungel kot žrtev, ki jo doprinašajo francoski uradniki, kolonisti in trgovci moderni civilizaciji. Vsi kolonisti v Airiki so slabokrvni. Človeku se zdi, da so izgubili telesno in duševno ravnotežje. Več mesecev po prihodu v Afriko imajo občutek, kakor da plavajo nekje po zraku, aad zemljo, mimo resničnega sveta. Tro-pično solnce izsesava iz njih življenjske soke in svežost, vendar pa njihova koža ne zagori preveč. Tudi Osendovskemu se po povratku v Varšavo ni poznalo, da je preživel pol leta v Afriki. Bil je celo bled, tako da mu nihče ni hotel ver je d, da je živel tako dolgo pod tropičnim solncem Osendovski je pripeljal iz Afrike nebroj fotograiičnih posnetkov in tudi več krasnih filmov, ki jih na Poljskem že predvajajo. Nekateri prizori v teh filmih so tako čudoviti, da Li človek na prvi pogled mislil, da so plod bujne domišljije. To velja osobito za ogromni pohod afriških mravelj, ki se pomikajo v nepreglednih množicah preko gvinejske pokrajine, da si poiščejo no-• j domovino. Gorje človeku ali živali, ki se ustavi na poti, po kater! se selijo miliar de afriških mravelj Oglodane kosti k run, miši, palmovih veveric, divjih mačk, pa tudi večjih živali in zveri pokrivajo pot, po kateri so šle mravlje Vsi, tudi evropski kolonisti beže v divji paniki na vse strani, čim se pojavi več kilometrov dolga armada mravelj. Čes-.o se pripeti da :apus:e kolonisti a!i črnci iz strahu pred mravljami cele naselbine in pobegnejo v pragozd, da si rešilo vsaj golo življenje. Nekoč je Osendovski zasledoval v pre-^ozdu leoparda. S^učajuo je naletel ra ia-jirstveno skalnato vatSüo, kjer je našel s^mitske napise. Fotografiral je to redko najdbo in obvestil o nji danskega guber-nsiorja Ferrason de Fougeresa. Po njegovem mnenju še nihče ^i videl dotlčne votline. Zelo zanimiv je tudi odstavek, v katerem popisuje Osendovski lov na divje zveri. Najraje je lovil antilope, bivole in leoparde. S krokodili nI imel sreče. Tudi svoje lovske pogode je posnel in prinesel v Varšavo film, kakršnih je doilej malo na svetu. Posebno podrobno se je pečal Osen-| dovski s krvavim poslom črnih čarodejev, J ki jim poganski divjak' neomejeno zaupajo. Iz tega neomejenega zaupanja in ver-I skega fanatizma se je razvilo tudi ljudo-žrstvo, ki je skoraj vedno versko-mistlč-nega značaja. Čarodej se naenkrat spomni, da je treba potolažiti jezo bogov Grl-gri s človeško žrtvijo. In takoj odredi, da mora priti nekaj njegovih rojakov ponoči na določeni kraj blizu naselbine. Tu jih čarodej pogosti z neko opojno pijačo m čim začne pijača vplivati na njihov organizem, položi omamljenim možem in ženam v roke ostre sulice ter jim sugerira, da so se spremenili v leoparde. V pijanosti in sugestiji jim pokaže, katerega rojaka je treba ubiti in raztrgati. Cesto se pripeti, da pobijejo in požro omamijeiii divjaki več rojakov naenkrat. Na otoku Tamara je videl Osendovski 20 žensk, ki so bile obsojene vsaka na 15 let težke ječe zato, ker so v verski ekstazi pc navodilu črnega čarodeja pomorile in pojedi? lastne otroke. Francoska vlada energično zatira te običaje, vendar jih pa ne more iztrebiti Osendovski je prinesel v Varšavo fotografični posnetek take krvoločne orgije. O francoski okupacijski armadi se izraža Osendovski zelo pohvalno Po njegovem mnenju bo Francija med vsemi velesilami zadnja, ki bo izgubila svoje kolonije, kadar dosežejo kolonijami narodi svojo neodvisnost, za katero se že dolgo bore. Francoske oblasti zelo skrbe za črnce. Se nedavno so divja afriška plemena vsako leto po več mesecev giadovala, zdaj so pa taki pojavi vedno redkejši črnce so francoske oblasti naučile ^motreno delati in solidno živeti. In zato so francoske kolonije menda edine na svetu, kjer domačini ne sovražijo svojih gospodarjev. V rakvi na dnu morja iz Londona poročajo o senzacionalnem eksperimentu fakirja Rahmana Bega, ki je izzval ne le v javnosti, ampak tudi v znanstvenih krogih veliko zanimanje. Rahman Beg se je po raznih angleških in ameriških mestih dal živ pokopati v nad 1 m globoko jamo. Taki eksperimenti so že znani in pri Američanih niso več posebno vžig^li. Yudi znanstveni krogi jim ne pripisujejo posebne važnosti. Saj je znano, da to na primer rned vojno bili mnogokrat vojaki in ranjenci zasuti in so bili po več ur pod ruševinami, a so vendar ostali pri življenju. Da pa bi dokazal, da se njegova umetnost ne da primerjati s takimi slučaji, je izjavil Rahman, da se bo dal živ pokopati na dnu morja. Ta nakana je seveda vzbudila interes najširših slojev, pa tudi znanstvenikov, kajti na dnu morja pač ni toliko zraka, da bi mogel človeh dihati, kot event. v lahko nasutem pesku. Ob določenem času se je zbrala v hudsonskem zalivu, kjer se je vršil eksperiment, velikanska množica. Rahman Beg se je dal vpričo zdravnikov in znanstvenikov zapreti v kovinasto krsto, ki so jo na to hermetično zaprli, tako da je bila za zrak in za vodo nedostopna. V notranjosti je bil montiran signalni aparat' kakor ga imajo potapljači, da bi lahko »živi mrtvec« v slučaju potrebe pravočasno poklical na pomoč. Ko so krsto prvič spuščali v morje, je nenadoma zazvonil električni zvonček, s katerim je bil zvezan signalni aparat. Krsto so takoj potegnili nazaj in jo odprli. Izkazalo pa se je, da je Rahman Beg, ki je bil v hipnotičnem spanju, slučajno zadel ob signalno napravo. Cez dva dni so eksperiment ponovili in potapljanje krste, ki je bila obtežena z velikimi železnimi ploščami, se je izvršilo nemoteno. Polne štiri ure je ostal Rahman Beg na dnu morja. Krsto je pokrivala 30 m visoka plast vode. Zbrana množica je z napetostjo pričakovala trenutka, ko so krsto zopet dvignili in odprli. Rahman Beg je ležal v krsti kakor da je mrtev. Občinstva se je začela polaščati nervoznost, ki pa je kmalu minula, ko se je fakir po par minutah zopet prebudil ter sam vstal iz krste. Med triumfalnem vzklikanjem množice je veselo odkorakal v hotel. Tajinstvena starka Sodišče v Manchestru je imelo nedavno opraviti z zapuščino 84 letne starke Jane Shawove, ki je živela dolga leta popolnoma zase in bila znana v mestu kot tajinstvena starka. Sodišče je zaslišalo kot pričo nekega Johna Sut-tona, ki mu je bilo znano vse starkino življenje. Pred 60 leti je služila starka pri nekem Schneideru. potem se je pa preselila kot gospodinja k svojemu stricu Ramsdenu. Sutton je izjavil, da je imela Shawova dva nezakonska otroka. Prvo dete je bilo rojeno L 1868. drugo pa 1869. Sodnik je vprašal pričo, . e točno, da Shawova takrat še ni bila poročena. Sutton je izjavil, da lahko priseže, da sta bila oba otroka nezakonska. Shawova se je pisala takrat Jana Smith Usoda njenih otrok je ostala tajna. L. 1909 je preživela Shawova nekaj mesecev v Suttonovem domu, vendar pa Sutton ni opazil, da skriva pred vsem svetom neko veliko tajno. Po njeni smrti je uvedlo sodišče preiskavo in dognalo, da je nosila starka 60 let seboj pločevinasto šatulo, ki je ni nikomur pokazala. Bala se je. da bi ša-tule kdo ne odprl in zato jo je dolgih 60 let skrbno čuvala in skrivala. Po njeni smrti so pa šatulo odprli in našli v nji preperele kosti dveh otrok. Sodni zdravnik je kosti pregledal in izjavil, da so že tako preperele, da se niti spol otrok ne da ugotoviti. Najbrže sta oba otro-čička umrla kmalu po rojstvu tako. da so počivale njune kosti v satu Ii nad 50 let. Sodišče je zaslišalo še več prič. toda nihče ni mogel odgovoriti na vprašanje, kdo je büa tajinstvena starka, kako sta umrla mena nezakonska otro-čička in zakaj je nosila njune kosti toliko let v šatuli. Ljubezen v Franciji in Španiji Čilski književnik Joaquin Edwards Bello je o tem vprašanju napisal v reviji »Repertorio Americanoc celo razpravo. Bello je preštudiral zgodovino in današnje razmere ter prihaja do zaključka, da ie Francija domovina žensk, kojih duh vlada v vseh življenskih manifestacijah. Za primer navaja junakinje kot Sv. Genovefo devico Orleansko, Charlotto Corday, kraljevo favoritko Pompadur. intelektualke de Sevigne» Recamier, političarko Caillaux in druge. Španija ima v tem oziru samo eno zastopnico, ki se lahko meri s Francijo, kraljico Izabelo, zaščitnico Krištofa Kolumba. Španska žena je povsem drugačna, kot njene francoske sestre. Špa-njolka čuti dolžnost, da je v vsem pokorna moškemu, njen dini cilj je velika obitelj, kateri je običajno dobra mati in skrbna gospodinja. Zato so Spanjolke tudi večinoma debele. V ljubezni pripada inicijativnost moškemu. Moški mora hoditi za deklico, ji pod oknom prepevati, jo vabiti na sestanke, pisati dolga, zaljubljena pisma. Ko pa je enkrat zavladal ženski duši, mu je v vsem pokorna in uslužna. Zaročenec mora delati kot črna živina, poročen mož pa lahko počiva, ker poskrbi žena za vse udobnosti. In to je baš vzrok, da so nastali v Španiji poklicni zapeljive! žensk. Nikjer drugod na svetu ni toliko ljuba virih in ženitbenih prevar, kakor na Španskem. Temu dejstvu je tudi pripisovati oni znani tip Don Juana. Španska žena je v nasprotju s francosko patrijarhalni tip žene* ki se briga le za domače ognjišče in materinske dolžnosti. V Franciji žive zakonci kot brat in sestra, med špansko ženo in možem pa stoji kot zid stara tradicija, ki veže ženo izključno le na dom in obitelj. Bello zaključuje svojo razpravo s slavospevom francoski ženi, ki jo naziva kot pravo tovarišico moškega Mussolini - modni diktator Križarska vojna proti mednarodni modi in za lastno fašistovsko modo, ki jo je postavil Mussolini pod zaščito italijanske kraljice, se nadaljuje z vso intenzivnostjo. Tuja moda mora izginiti, Italija pa mora imeti svoj lastni kroj, to je bojno geslo fašistov v borbi za osvobojenje Italije izpod nadvlade tuje mode. Na Mussolinijev pritisk je bil ustanovljen nedavno poseben odbor, v katerem je poleg kraljice tudi ga. Tittoni, soproga senatnega predsednika. V izvršilnem odboru delujejo umetniki, industrijalci in dame iz najvišjih krogov. Ta odbor hoče v Italiji popolnoma zatreti pariško, londonsko, dunajsko in newyorsko modo ter uvesti novo italijansko modo, za katero izdelujejo osnutke najznamenitejši italijanski umetniki Ženski svet se radovedno vprašuje, kakšna bo ta moda. Toda odgovora na to vprašanje še nihče ne more dati. Po Italiji se vrše zdaj predavanja in razpisujejo natečaji za najboljše osnutke nove mode. Celo Vatikan je pripravljen podpirati to akcijo, seveda pod pogojem, da bo nova moda zakrivala celo žensko telo. Letošnjo zimo bodo prirejene do celi Italiji razstave novih vzorcev, da pokažejo Italijani ostalemu svetu delo svojega narodnega genija. Nemški Landru Kakor se trenotno Francija bavi z eno največjih kriminalnih senzaoij tega stoletja, z afero proslulega miljonarja morilca Guvota, tako so te dni prišli tudi v Nemčiji na sled nekemu morilcu, kj je ubijal ženske iz naslade in jih navadno tudi oropal. V Nemčiji je biia pred meseci umorjena znana grofica Lambsdorff. Dolgo časa so bila vsa poizvedovanja za morilcem brezuspešna, končno pa so ga razkrinkali v nekem Karlu Bottcherju. Preiskava je dokazala, da je Böttcher eden najdrznejšh zločincev, kar jih pozna kriminalna zgodovina Nemčije. Je to pravi nemški Landru, ki ima na vesti celo vrsto umorov. 2e takoj pri prvem zaslišanju je priznal, da je umoril grofico Lambsdorff, lansko leto pa neko 10-letno učenko. Umor ie svo-ječasno silno razburil javnost, ker o krivcu ni bilo niti najmanjšega sledu. Böttcher je brez vsakega oklevanja zaslišujočemu komisarju priznal, da je mladenko v vinjenosti napadel, oneča-stil, zadavil in oropal. Lista njegovih zločinov pa s tem ni izčrpana. Že sedaj je skoraj gotovo, da ima na vesti rudi umor neke 18 letne mladenke v Amtwaldu in neke žene v Fridrichshagnu, ki sta bili obe umorjeni na enak način, namreč z za-davljenjem. Ni izključeno, da pridejo tekom nadalje preiskave na dan še dragi Böttcherjevi zločini. Pri morilcu so našli malo beležnico s šifrirano pisavo. Bržčas si je zločinec notiral v beležnico svoje zločine. Policija si sedaj prizadeva, da to skrivnostno pisavo dešifrira, in tipa, da bo na ta način dospela do novih ugotovitev in razkritij. Böttcherjeva aretacija vzbuja v Nemčiji veliko pozornost ob enem pa tudi zadoščenje, da ie prišel v roke nravice zločinec, ki po svoji bestijal-nosti in ostudnosti ne zaostaja prav nič za svojima «kolegoma», francoskim Landrujem in nemškim Haarmannom. Ofepša I DEAL-M ILO Cisto, blago in izredno parfumirano. iko tehta zemlja Prostornina naše zemlje znaša 1.095 bilijonov kubičnih metrov. Lahko bi bilo izračunati, koliko znaša teža, ako bi bila vsa zemlja iz granita. Stehtali bi en kubični meter granita in pomnožili njegovo težo z 1.095 bilijonov. Toda naša zemlja je sestavljena iz najrazličnejših snovi. Kljub temu so učenjaki s pomočjo privlačne sile, ki jo ima zemlja, izmerili njen obseg, odnosno prostornino. Ako bi stale naše hiše nekje v prostranstvu izven delokroga zemeljske privlačne sile, bi ne mogli ničesar vreči skozi okno, ker bi obvisel vsak predmet v zraku seveda pod pogojem, da bi ne vplivala nanj privlačna sila kakega drugega nebesnega telesa. Tu na zemlji pa lahko vržemo poljubni predmet skozi okno in sicer zato, ker je privlačna sila bilijonkrat večje zemlje močnejša kot sila naše hiše. Čim težje je telo, tem večja je njegova privlačna sila. Učenjaki so računali, v kakšnem razmerju h' privlačna sila zemlje do količine vode. ki tehta 2000 centov, in ugotovili, da je zemlja 5.5 kra*t težja kot po obsegu enaka količina vode. En kubični meter vode tehta 1000 kilogramov. Ako bi bila torej zemlja iz same vode. bi tehtala 1.095 bilijonov kilogramov. V resnici pa tehta 5.5 krat več tako. da znaša njena teža približno 6 trilijonov kilogramov ali v številkah izraženo 6,000.000.000.000.000 000.000.000. Seveda si navaden zemljan niti od daleč ne more predstavljati, kaj pomeni to ogromno število. Mihael Erdöch: Pacijent »Kdo tam? Gospod doktor?« »Da. in tam?« »Gospa Bokor. Prosim vas, ravnokar sem se vrnila domov. Kakor čnjem. ste bU pri nas in ste obiskali oba bolnika. Prosim vas, pomirite me.« »Nič hudega, gospa.« »Ali moj dragec ozdravi?« »Vaš dragec je že izven nevarnosti. Par dni pa boste že morali brez njega na promenado ...« »Oh, kako ga že danes pogrešam, gospod doktor. Če ni z mano na korzu, se mi zdi strašno žalostno. On mi je edine ...« »Vaša naklonjenost je v resnici očarljiva.« »Najbolj me boli, da ga moram voditi na vrvici. Ubogi.,.« »To da, saj tako dolgo, dokler popolnoma ne okreva.« »Nasprotno, potem šele...« »To je že rodbinska zadeva. Tu se ne mešam Kakor sem opazil, bolnik ne spada k tistim, ki bi prenašali copate.« »Kaj pravite, gospod doktor, ali si ga morete predstavljati v copatah?« »Ne. odločno ne!« »Saj je popolnoma zadovoljen s tem, kar mu ovijem okolu vratu.« »Obkladek mrzle vode. naravno...« »Kaj. obkladek mrzle vode. all je to tudi potrebno?« »Seve, to je poglavitno.« »Ali ima bolečine v vratu?« »Samo te.« »Moj Bog, tega nisem vedela. Gotovo ne laja sedaj, kakor preje.« »Vaši izrazi, milostiva, niso preveč laskavi. Četudi ste ž njim stroga, milostiva, bodite te dni obzirna. Pazite, da ga okolica ne vznemirja.« »Verujte mi, gospod doktor, da ravnam z njim skrajno dobro. Še celo muhe mu lovim z nosu. Na muhe je zelo hud. Če jo ujame, jo kratkomalo požre.« »Muho?« »Da, gospod doktor.« »Zelo se čudim, milostiva, tc^a ga morate odvaditi.« »Ali naj mu d enem nagobčnik?« »Kaj? Nagobčnik? O čem govorite?« »O kužku, mojem dragem kužku.« »Oprostite, milostiva, res nisem mislil, da boste najprvo imenovala malega kužka, mu poklonila vse mogoče nežne izraze, medtem ko vašega bolnega soproga niste niti omenili.« X Ogromne goljufije na nemških, železnicah. V Berlinu so razkrinkali konzorcij treh pretkanih lopovov, ki so ogoljufali nemško železniško upravo za znesek pol milijona mark (nad 6 milijonov Din). Med njimi je načelnik velike postaje v Tilsitu. Vsi trije goljufi so pobegnili. X 30.000 novih stanovanj bo do konca prihodnjega leta dogradila dunajska mestna občina. Doslej je gotovih že skoro 25.000. Izdatki občine za ta stanovanja bodo dosegli lepo vsoto 50 milijonov šilingov ali skoro pol milijarie dinarjev. X Najlepša žena Amerike je baje gospodična Marjoric Williamson iz Kalifornije, ki si je letos pri vsakoletnih tekmah ženske lepote že drugič priborila prvenstvo svoje domovine in ima vse izglede, da postane letos «Miss America» t j. javno priznana najlepša žena v Zedinjenih državah. * Shranjevanje jedi in živil v vročib dneh. Gospodinjam povzroča shranjevanje jedil in živil v vročih poletnih dneh cest«: mnogo skrbi, zlasti, če pri stanovanju ni primerne shrambe, kleti in sličnega, kai pri starih hišah skoraj povsod manjka. Shranjevanje jedi na toplih ali solncu izpostavljenih mestih je zelo riskantno, ker se lahko pokvarijo in postanejo neužitne ali pa škodljive. Sledeči načini shranjevanja najobičajnejših živil in jedi so se izkazali kot zelo uspešni in primerni: teletino, svežo, polij z vročo razatopljeao mastjo ter jo nato obest na primeren, seveda kolikor mogoče hladnem prostoru, kjer ni izpostavljena solnč-nim žarkom. — Vojeno meso in slanino polij s solno raztopino ( v vodi raztopi toliko kuhinjsek soli, da je voda nasičena). Pred uporabo je treba tako meso in slanino seveda dobro umiti, ker je sicer prežarko. Mleko prekuhaj in dodeni med vretjem nekoliko sladkorja. Po 10 minutah mleko od stavi in ga do shlajenja neprestano me* Tako mleko se nikoli ne skisa, ako nI v pretoplem prostoru. Surovo maslo stisni ilovnat lonček, ga pokrij s krpo, ki si prej dobro namočila v slani vodi ter na lonček zavezi s pergamentom. — Jajca zl ži v žagovino, sol ali pepel. Pri tem pa e jajca drugo druzega ne sme dotikati, ma: več ga mora od vseh strani obdajati tvari na. Ubitemu jajcu prilij par žlic vode in premešaj, da se ne posuši. Oranže, ki jih hočeš za dlje časa shraniti, morajo biti predvsem popolnoma zdrave. Ko si jih dobro obrisala, jih zavij v papir in jih vloži v bl-čevje ali drugo suhljad, tako da se ne dotikajo. —t Znižane cene za dvokolesa Tribuna, Siyria, Frera, Bianclii, Champion, motorje Frera vsakovrstni modeli, otroške vozičke od najpreprostejših do najfinejših, holenderje več vrst. — Engro-endetai!' Prodaja na obroke, ceniki franko. Razstavljeno na pokrajinski razsta „TRI BUNA" F.B. L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovska cesta 4. Na stanovanje iö hrayir» sprejmem spodi a ali dijaka. — midbe pod «Takoj/2595» na upravo «Slov. Nar,». Učitelj za matematiko m knji« govodstvo so išče. — Po* nudbe pod «Matematika 2591» na upravo «Slov. Naroda». Službo gospodinje pri samostojnem gospodu iŠce dobra kuharica (vdova). — Dopisi pod AcJDobra kuharica/2593» na upravo «Slov. Nar.». Starine kakor tabernaklje, sekre* t ar je, garniture, okrogle mize, vpognjene komo* de, lesene lestence, ste? Ida, srebro itd. — kupu* jem po ljubiteljskih ce* nah. Brze ponudbe na: Julij pl. Huebmershofen-Silbernagl, Zagreb. Eica 131 a. 2589 Knjigovodkinja zmožna slovenskega in nemškega jezika ter vseh pisarniških del — želi premeni ti dosedanje me* sto. — Ponudbe pod «Knjigovodstvo/2592» na upravo «Slov. Naroda«. Pohištvo različno, v dobrem sta* nju ter dve moški obleki radi pomanjkanja <>ro* štora naprodaj. — Po* nudbe pod «Pohistvo 2594» na upravo «Slov. Naroda*. Stenograf, ki bi poučeval slovensko stenograsijo — se sprej* me. Ponudbe pod «Ste* nograf/2590» na upravo «Slov. Naroda». 7000 Din posojila išče uradnik s stalno službo proti primernim obrestim. Vrača mesečno Din 150. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda» pod «Din 7000/2596». ICdl nildl za letošnjo zimsko sezijo Ohločilnicn za Slouenli v w se najlažje prepričate 12. septembra na raz* Stavi v-njenih prostorih na Miklošičevi cesti 25^6 t Potrti neizmerne boli naznanjamo, da je umrl danes ob treh zjutraj po dolgotiajni, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v starosti 77 let, naš predragi soprog, dobri oče, stari oče, stric, tast, gospod Fran Osredkar paznik bivše deželne prisilne delavnice v pokoju Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v sredo 8. t. ni. ob petih popoldne iz hiše žalosti št. 31, cesta II. v Rožni dolini na pokopališče na Viču. Sv. maša zadnšnica se bo darovala v župni cerkvi na Viču. Rožna dolina, 7. septembra 1926. 2602 ŽalufoM ostali !• ■'■Sli, .(•'•*-. r Na drobno, grez konkurence i Na debelo. o o 3 »0 fc 5» N O C *• 10 > o e O •+* a> (0 S '» j« C O o trn (t Prepričali to boste, da je biago napravljeno iz | rave doi«*e konoplje, garantirano in sicer VRVI za zvonove, transmi-sije. dvigala in za telovadno orodje vseh d me izij. Posebno močne oprti za transnr'sije (Müllergurten), oprti navadne vseh širokosti, vrvi in mreže za seno, ribje mreže, gugalne mreže (Hängematten), bombaževe mrežice za otroške postelje v vseh barvah, tržne torbice, ognjegasne cevi, štriki za perilo, trtne vrvice, Strange, uzde, špaga dreta, zidarske in tesarske vrvice, trakovi in vrvice za žaluzije. Velika zaloga pravih tržaških bičevnikov, bičev, gož, jermenov, morske trave, žime vseh vrst, konjskih krtač, konjskih odej. nepremočljivih voznih plaht, juta platna, ribaric itd. po najnižji ceni. Specijaloo montiranje (Splajsanfe) vrvi za trausm sije in dvigala se izvrši solidno in točno. Prva kranjska vrvarna in trgovina s konopnino N. ADAi. Sv. Petra testa 31. Telefon 441. Podružnici: Maribor. Vetrinjska nlka 20. tel. 454 — Kamnik. Situ 4 Naročila in popravila ae točno in veatno izvršujejo! Razstava v lastni hiši! o MI S' •539 Stare kovine vseh vrst plača najbolje Strzalkovsky, Za greb, Meduličeva ul. 20 Foto-aparate, risalna orodja strokovno popravlja mehanična dc lavnica Anton Kozina, Ljubljana, Cegnarjeva ulica 12. 2538 Francoščino in nemščino poučuje te* meljito učiteljica. Na* slov pove uprava «Slov. Naroda». 2572 Dve sobi lepo opremljeni, parke* tirani, solnčni, z elek* trično razsvetljavo, bal* konom, v porabo kopal« niče in klavirja — od* dam boljšemu gospodu ali zakonskemu paru brez otrok. — Naslov pove uprava «Sloven* skega Naroda». 2551 RADIO aparate in sestavne dele ima v zalogi FRANC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje štev. 5 Na stanovanje sprejmem gospoda. — Naslov pove uprava aSL Naroda». 2588 Vojni invalid prosi za kakšno lahko službo — za slugo ali kaj sličnega. Sem brez sorodnikov in brez vsa* ke službe. — Ponudbe pod «Ubog/2557» na upr «Slov. Naroda». Maserka, dobro izvežbana z več« letnimi spričevali išče mesta maserke v kakš* nem sanatoriju. — Po* nudbe pod «Maserka 2561» na upravo «Slov. Naroda». Ključavničarski pomočnik miad, močan, vešč slo* venskega in nemškega jezika — išče stalno sjužbo; gre tudi na de* želo. — Ponudbe pod «Marljiv/2564» na upra* vo «Slov. Naroda». L. Mikuš Mastni trg štev. 15 Tvornlca dežnikov, zaloga izprehajalnih palic Išče se mlajši pomočnik kolonijalne stroke, vešč zamota-vanja (pakovania) in odpreme blaga Ponudbe na Breuer, dioničarsko društvo, Bjelovar. 25 7 1 Zobni atelje Franio Radovan Sp. Šiška nas^lvele" zopet redno odprt Dvokolesa, motorji, otroški vozički in pneumatika po zelo nizki ceni. Cenilci frans ko. Prodaja na obroke. — «TRIBUNA» F. B. L Ljubljana, Karlovska ce* sta 4. Tovarna dvokoles in otroških vozičkov. 136/T Naboiiša kOleSd so GRITZNER in stroii fna Ätm JOSIP PEKLI. Ljubljani K^S: nega vezenja brezp ačen Najnižje cene. Tudi n obroke* Haina tvorno strojev za obdelovanje lesa KLEIN & STIEFEL, FULDA Najnovejše stroje ~^ za pogon brez jermena z vdelanimi elektromotor!: dobite na našem razstavišču paviljon F na jesenskem velesejmu v Ljubljani. zastopnik: Peter Angelo, hotel Slon, Ljubljana. Ne prosimo milosti! nego kot vojni invalidi proizvajamo v naši zadrugi najlepše izdelano in najceneje vsakovrstno železno, medeno in leseno pohištvo, peči, štedilnike, trgovsko in lite ključavnice, emaflirane tablice, otroške vozičke, ledne omare itd. največje izbere. T lllllllllMlnii H-tnm-inn i o l □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ perilo za gospode in dame. Blago dobro, cene nizke Sv. Petra cesta 20 Zato, prodno kupito 130-T ponudbo ali si poglejte naše proizvode v zalogi brez obveze, da kupite. Z. P. N. zadruga ratnih Invalida, ZemUn« Glavno skladišče. Podružnice: Anton Kobi Beograd, Kosmajsrca ul. 30 Zetnun, Zel j. pri vozna c. 19. (bivši duvanski magazin). :'597 Zahvala. Ob težki izgubi našega nepozabnega soproga, sina, brata in svaka, gospoda Kurili Ausuštino dipl. dentista izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo za mnogobrojne izraze sožalja, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja in vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. LJUBLJANA, 7. septembra 1926. Žalujoči ostali. FrantOJllfl linijo, CIL ÖLE. TRAHSATLAHTIQUE HAVRE•NEWVORK samo 6 dni čez morje. Dobra hrana in pijača brezplačno. ü' Cie Choraeurs Rftinis, JUD ATLANTIQUE, Transport - Maritimes, za pomorske vožnje v Južno Ameriko. Avstralijo« Argentl-nijo in Kanado. Tozadevna pojasnila in vozne listke daje zastopnik IVAN KRAKER, LJubljana Kolodvorska ulica štev. 35. .57 T Objava. Uprava Državnih Monopola razpisuje II. ofer-tainu licitaciju za nabavku raznih fazetir, gvozdenih, šlis i dr. štegova 2a Državnu markamicu, potrebne za štam parske mašine. Licitacija če se održati na dan 27. septembra ove godine u kancelariji Upravnika Državnih Monopola u 11 časova pre podne. Svaki ponudjač dužan je Depozitnoj Blagajni Uprav e Državnih Monopola najdalje do 10 časova dana označe-nog za licitaciju položiti kauciju, koja iznosi za državljane S. H. S. 5% a za strance 10% od ponudjene cene. Uslove i bliža obaveštenja kao i mustre mogu se dobiti u Industrijskom Odelenju svakog dana od 10 do 11 časova pre podne. 2527 Iz kancelarije Industrijsko^ Odelenja Uprave Državnih Monopola I. M. Br. 12778 od 27. VIII. 1926. godine. Narodna tiskarna izvršuje vsa v tiskarsko stroko spa daioca de a kakor račune, kuverte, cenike, uradne tlksovine, poimrtnice hranilne n zadrut. knjižice, porotna naznanila, etikete, zavitke, časopise in barvotlske od preproste do najfinejše IzvrSItve točno, okusno En ceno :-: Telefon s t e v. 3 0 4 > Ljubljana, Knafljeva ul. 5 n Kdor oglašuje, ta napreduješ UNGERWOOD pisalni stroj je dosegel svetovni sloves. 2,000.000 strojev v prometu in rabi. Nad zastopstvo: Lud. Baraga LJUBLJANA Telef. 980 Selenburgova ulica 6 201 Urejuje: Josip Zupančič. —* Za «N a rodno tiskarno*: Fran Jezeršek. — Za inseratni del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani 17 JD4 53 C$D