P®SU)iua plačami v gotovini. ŠTEV. 59.
LJUBLJANI, ponedeljek, dne 15. marca 1926.
LETO HZ. razna številka Din 1'—.
  .......... ~	MM—
/MODNI DNEVNIK
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemsi nedelj in praznikov.
MeseSna naročnina: V Ljubljani in po posti: Din 20-—, inozemstvo Din 30'—.
neodvisen političen list
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po iarttc.
Pismenim vprašanjem naj se priloži majajta
za odgovor.
Račun pri poštnem ček, uradu' štev. 13.8BS.
Zavezništvo z Romunijo.
Nikdar ni bilo dosti vredno to zavezništvo, v zadnjem Sasu pa izgublja to zavezništvo sploh vsak zmisel. To je menda hotel poudariti tudi gospod Duca, ko je sklical sestanek Male antante v Te-mešvar. Kot prva je vkorakala v to me-»to jugoslovenska vojska in nacionalne, gospodarske ter historične praviec Jugo-slovenov do tega mesta so vsaj tako velike ko rumunske. Vseeno, Temešvar je prisojen Rumunski in naša vojska »e je morala iz Temešvara umakniti. Ru-munsiii petrolej je pa več zalegel ko vse hetakombe srbskih vojnih žrtev. Če je kljub temu pozval g. Duca dr. Ninčiča ravno v Temešvar, potem je s tem pač hotel reči, da Mala antanta ne velja več dosti, ker drugače si pač ne bi dovolil te netaktnosti.
Mala antanta je bila ustanovljena proti Madjarski. To je bila njena pozitivna vez in še ta vez je danes menda že napol pretrgana. Vsaj zadnje rumunske volitve bi to dokazovale. Vse struanke brez izjeme, od desničarskega generala Ava-resca pa do levičarskih zaranistov in socialistov so se zvezale proti vladni liberalni stranki, samo ena stranka je bila izjema. Bila je to stranka madjarskih nacionalistov in iredentistov, ki so sklenili pakt z rumunsko liberalno stranko in Sli čez drn in stm za vlado g. Bratianna.
Francoski list »L’Imparial Frangais< pa sporoča, še drugo zanimivo dejstvo. Ko se je mudil grof Bethlen koncem leta 1925 na svojem veleposestvu na Sedmo-graškem na lovu, ga je obiskal njegov sorodnik Moszoni. Ta je sedaj rumun-ski državljan in se je kot tak prekrstil v Mc-cionija. Na rumunskem dvoru je silno dobro zapisan in je tudi v najožjih stikih z vladno stranko. Ni pa bil M<>-cioni sam, ko je obiskal Bethlena in bil pri njem par dni gost, jem več ž njim so bili tudi številni drugi rumunski veli-kaši in vsem na čelu grof Styrbei, ki velja kot najvplivnejši zaupnik Bratianua. Francoski list pravi, da se je tedaj sklenilo dati rumunski zunanji politiki novo smer. Skupen cdpor proti sovjetom naj zveže rumunsko in madjarsko zunanjo politiko. Tej novi smeri rumunske zunanje politiek pa se je uprl princ Karol, ld se je bal, da bi vsled tega naraslo panslavistično gibanje. V Londonu je nato skušal princ Karol prepričati angleške diplomate o škodljivosti take politike. TcKla to se mu ni posrečilo, ker je za Anglijo dobrodošla vsaka politika, ki je proti Rusiji.
Edina pozitivna plal našega zavezništva a Rumunijo je bila skupen interes proti zavojevalnim namenom Madjarske.
ai je tudi ta edina vez padla in Ru-munska se sporazumeva z Madjarsko.
negativne strani zavezništva z Rumunijo pa so ostale. Predvsem nasprotje 2 Rusijo, s katero jugoslovenski narod no more in noče imeti nobenega na-sProtja.
Toda o Rusiji naša vlada uoče ničesar ..^ti, pač pa o Italiji, Grški in Rumu-Mi. In vendar nismo imeli ne mi in ne r^i nikdar dobrih izkušenj -s temi sosedi. Vseeno sklepamo z njimi prijateljstva in zavezništva. Bo v resnici za naše zaveznike v kratkem veljal pregovor, da čuvaj naa Bog pred zavezniki, ker pred sovražniki <*> bomo že sami.
MAKSIMOVIČ OBOLEL.
Beograd, 15. marca. Notranji minister Boža Maksimovič je lahko obolel in že dva dni ni zapustil postelje. V ministrstvu za notranje zadeve se dela na redukciji uredništva ter se pripravljajo ukazi o postavitvi nekaterih velikih županov in srezkih poglavarjev. Ta ukaz
Kriza Zveze narodov še ni re;ena.
2enera, 15. marca. (Izvirno.) Situacija je v svojih temeljih še popolnoma nejasna.
V	soboto zvečer je bilo na tajni seji Sveta sklenjeno, da pride v torek pred plenum Zveze narodov vprašanje vstopa Nemčije v Zvezo. Če pa pride tedaj tudi do rešitve, je le malo upanja. Po pravilih Zveze mora biti namreč vsako vprašanje rešeno najprej v Svetu in šele potem sklepa o ujem plenum Zveze. Če se torej do torka ne duseže sporazum v Svetu in če do tedaj Nemčija na sa sporazum ne pristane, potem ne preostane nič drugega, ko da skupščina Zveze narodov izvoli komisijo, ki mora vsa sporna vprašanja proučiti ter predložiti svoja potočila in predloge prihodnji skupščini Zveze narodov. Zadedanje Zveze narodov bi se v tem slučaju preložilo na jesen.
Kakor je rečeno, upanje da pride do sporazuma, je le majhno. Treba je rešiti ne samo vprašanje stopa Nemčije v Zvezo, temveč tudi kandidature Španije, Brazilije in Poljske v Svet Zveze narodov. Ker vztrajajo Nemci na svojem stališču in ker je Briand že izjavil, da je šel do skrajne meje popustljivosti, je upanje, da se najde kompromis ali vsaj modus vivendi, zelo majhno.
Da bi se prišlo do sporazuma, se zlasti trudita dr. Beneš in baron Išii. V zavezniških krogih se zelo ostro komentira stališče Nemčije, ki da je stavila nesprejemljive pogoje. Vsled tega da je tudi Svet Zveze upravičen staviti svoje pogoje. Splošno pa se kritikuje, da je bilo vse premalo pripravljeno in da je v tem glavni vzrok sedanjih težkoč. Ne govori se pa več o krizi Lige narodov, ker so vsi zavezniki trdno odločeni, da do te krize ne pride.
V	soboto zvečer je sprejel nemški zunanji minister Stresemann novinarje ter jim dal daljši intervievv. V njem se jim je pritožil, da se zahteva od Nemčije, najrazličnejše izjave, še predno je sprejeta kot član Zveze. V Locarnu je bilo Nemčiji obljubljeno, da bo takoj sprejeta, kakor hitro se prijavi, sedaj pa se ji stavijo vedno nove zapreke in stvar se po nepotrebnem zavlačuje že osem dni.
Zvečer sta podala novinarjem svoje izjave tudi Briand in Vandervelde, ki sta naglašala, da so šli zavezniki do skrajne meje popustljivosti.
Še vedno pa se nadaljujejo tajne seje Sveta in ravnetako tudi privatni razgovori med posameznimi člani delegacij. Zato vse upanje še ni izginilo, toda pesimizem prevladuje.
Seja skupščine.
OBŠIREN EKSPOZB POŠTNEGA MINISTRSTVA.
Beograd, 15. marca. Včeraj se je ves dan vodila debata o proračunu ministrstva pošte in telegrafa. Debato je otvoril minister požte in telegrafa dr. Benjamin Šuperina s prav obširnim efopozejem o stanju poštnih ustanov.
V	načrtu proračuna je izkazan sulicit 26,192.605 dinarjev. Finančni odbor je reduciral proračun za 50,714.107 dinarjev. V naši državi je v celem 908 državnih pošt, 1428 občinskih, 840 kontraktu-alnih in 439 poštnih agencij. Vprašanje nedržavnih pošt in poštarjev je pereče vprašanje, ki ga je treba v interesu same službe in poštarjev rešiti še prej, ko bo sprejet edinstven zakon za celo državo.
Tiskanje znamk v inozemstvu bi mnogo veljalo, zato smo ustanovili državno markarnico in tiskanje je tako mnogo cenejše. Nove poštne znamke so bile dane v promet 25. januarja t. 1.
Takse so se cd ujedinjenja dalje neprestano zvišavale. Minister si hoče prizadevati, da pristojbine zniža. V tem pogledu smo mi na 54 mestu, kar pomeni, da je še 53 držav, v katerih so poštne Pristojbine višje ko pri nas. V mednarodnem prometu je že dr. šuperina ekvi-valiral zlati frank, to je znižal že razmerje zlatega franka od 1 : 15 na 1 : 11.
Nag poštni promet se vrši po suho-zemskih potih, z železnicami, s perobro-
1 in z aeroplani. Po suliozemskih potili ^,vT .	na	658	poštnih progah v
dolžini '>747 km a pešaki, a na 48 poštnih progah v dolžini 1019 km s tovornimi konji, na ol9 poštnih progah v dolžini 5717 km s poštnimi vozovi in na 39 progah v dolžini 2521 km z državnimi avtomobili. In nazadnje na 23 progah v dolžini 673 km s privatnimi avtomobili. Poštni promet se torej vrši vsega skupaj na 1287 poštnih progah v dolžini 15.677 kilometrov.
Ambulantnih pošt imamo 116 v dolžini 18.356 km, poštnih vagonov pa imamo 320. Železniških prog, na katerih se pošta prevaža z železniškim osobjem, imamo 89 v dolžini 5868 km. V letu 1924 se je uvozilo v našo državo, oziroma je bi-
lo	prevoženo skozi našo državo skupno
852.602 zavojev, izvozilo pa se je 207.766 zavojev. Statistika za leto 1925 še ni zaključena, a bo število tranzitnih in uvoženih paketov presegalo 1 milijardo 325 tisoč paketov.
V	letih od 1919 do 192 je bilo v naSi državi otvorjenih 318 novih pošt, podržavljenih pa jih je bilo 151. Država je kupila 10 zgradb, mnogo stavbišč in je izvršila precej prezidav in dozidav.
Kar se tiče telegrafskega in telefonskega prometa, je bilo ob času ujedinjenja 14.371 km telegrafskih preg s 40.567 kilometrov žice in telefonskih prog 9819 km z 58.228 km žice. panes imifmo telegrafskih prog medkrajevne mreže v celi državi 20.219 km s 74.947 km žice. Stanje telefonskih prog med krajevne mreže je danes 14.904 km 7. 72.201 km žice. Ako k temu prištejemo krajevno telefonsko omrežje 4730 km s 40.640 km žice, dobimo skupno število telegrafskih in telefonskih prog 39.853 km s 187.788 kilometrov žice. Podcentral imamo 265, spored ni h aparatov 7990 in naročniških aparatov, ki so v uporabi, 22.279.
Radicpostaje imamo štiri, radiofonskih amaterjev 1300.
V teku prihodnjega proračunskega leta se bodo izvršila ta-le dela: položili se bodo novi telefonski kabli na progi Beograd — Zagreb —Ljubljana—Skoplje.
V	Zagrebu, Ljubljani hi Novem Sadu se bodo instalirale avtomatične centrale, ko dospe material na račun reparacij. Razširilo se bo omrežje telefonske kanalizacije v Beogradu in Zagrebu. Uredila se bo telefonska centrala na Sušaku in v Somboru. Nadalje se bo napravil nov telefonski vod Beograd—Subotica, Beograd — Sarajevo in Sarajevo — Zagreb. Zgradila se bo nova telefonska proga ob železniški progi Zagreb—Split, Zagreb— Koprivnica in Zagreb—Osijek. Posebna pozornost se bo posvečala temu, da občine dobe telefone.
Nato so še govorili Agatouovič, Škoberne, dr. Lukinič, Kokanovič in Kur-begov.ič. Ob 8. uri zvečer je bil proračun ministrstva pošte in telepata sprejet z večino glasov.
Velik Radičev shod na slovensko hrvatski meji.
Včeraj, v nedeljo 14. t. m. se je pokrajina okoli gornje Kolpe odela v slavnostno odel®. ; Z vseh strani šo že na •vseagoda-j prihajali vozovi, in pešci v Metliko, oadroma -Jairjevti$-brod, kjer se 'je vršil velik shod HSS in in kamor je prišel tudi ko<t govornik prosvetni minister Stjepan Radič.
K sprejemu ministra Radiča na kolodvoru oh pol 11. uri v Metliki se je zbralo nad lOCO1 kmetov, Slovencev in Hrvatov. Ko je a?«trjjf-110 pričakovani vlak končno Je prišel. ,ie zaigrala godba in na peron je stopil Stjejm« Radič v spremstvu nar. poslancev Ivana Puclja in dr. Šibenika. V imenu krajevnega odbora HSS v Jurjevskem ibrodu ga je pozdravil predsednik Hlačar, dalje ing. Vuk in v rnienu slovenskega kmetskega IjudMvs tajnik ZKL Marinko. Radič ise je nato zahvalil vsem govornikom ter narodu za lepi sprejem. Povdaril je važnost podrobnega organizacijskega dela med ljudstvom, ki ga edino more usposobiti za prevzem oblasti in vlade. Velika je važnost sodelovanja HSS v vladi. Na podlagi sporazuma med Hrvati iii' Srbi nastaja možnost- širšega sporazuma med vsemi Jugoslovani z Bolgari vred. Nato seje podal Radič v koleselj ter se skupno g poti. Pucljem napotil ob spremljanju Ogromne večtisočglave množice seljakov, dveh godb ft* konjenice na shod v vas Jurjevski brod na hrvatski strani Kolpe.
Shoda se je udeležilo preko 70G0 poslušalcev, deloma tudi v narodnih nošah, zlasti žensk v belih krilih, tako tipičnih m Beio-krajino. Za veliko zanimanje, ki jo vladalo za shod, priča tudi, d:i so poleg ljubljanskih dnevnikov poslali tiudi vsi uglednejši čaBO1-pisi v državi svoje izvestitelje na ah od.
Shod je otvoril predsednik okr. org. HES seljak Petar Joviča, ki ob burnih živio-vzklikih pozdravi min. Radiča, ki takoj nato povzame besedo:
GOVOR ST. RADIČA.
Hrvatski in slovenski narodi Slišali ste ir* gotovo o Liki. Tam je narod zelo bister iu moder, zlasti starke so modre.
Neki general je vprašal staro Ličanko, kako je kaj. »Zlo Je,« odgovori starka, >krivtee so velike!< jKako to?«,Starka je odgovorila:: »Car ni slab, ali cariči so slabi I« S tem je mislila vse, ki vladajo, pa tudi ministre, To vam po<vem, ne zato, ker sem sam minister., nego zato, da boste vedeli, da tudi jan ne morem vsega urediti v enem dnevu, štiri mesece sem minister in sem našel vse v neredu.
V	Dalmaciji šeni dal napraviti seznani vseh onih učiteljev, ki so obenem 'tildi občinski komisarji. Ali eno, ali drago) K ier 'e učitelj komisar, ga bom odstranili Učitelj je izučen za šolo, on pa se podaja na stranpot in ljudi muči, preganja in batino. Tako je tudi z drugimi uradi.
Le eno trdo mesto v postelji zadostuje, uta ne moreš spati, ako te čevelj le po enem koncu žuli, ga ne moreš nositi. Dovolj je fe ena ničvrednost za vznemirjanje. Obstoje ničvredni uradniki, ničvredneži pa so tudi med vami, ker he javite takih -stečajev.
Mnoga preganjanja so sedaj sicer iaginil*. Manj je »lučajev preganjanja radi žalitve kralja. V borbi za republiko sme se ostro boriti proti kralju, ali žalili ga nismo nikoli. Sedaj obtožb razžaljenia kralja na, ne zalo, iker so to ne dogaja več, nego zato, ker žandarji. ne obtožijo za vsako malenkost.
Krivične so tudi globe, ki jih mora narod plačevati. Za vsako malenkost globa, gloibn in zopet globa.
Ni treba uradnikom veliko šole. da uničijo ubogi narod.
Vendar je sedanjost prijaznejša od preteklosti. Poprej ni bilo obče vojne dolžnosti, ne splošne davčne dolžnosti, ne šofske dolžnost* in ne. splošne volilne pravice,
Vem, da je težko iti k vojakom. Pri TUr-kih pa kristjan ni smel k vojakom, kristjan je pa so po evropskih konferencah prosili, aarj jim za boga izposlujejo to pravico, da ne bodo tuji vojaki klali nenrohamedansko prebivalstvo in jim ne bo treba plačevati haraiu Vojska mora služiti nam, narodu. Voj9ka je le oborožen del naroda, nikdar ne. sme bili izven naroda. Vedno moramo biti pripravljeni, da nam kdo ne ugrabi niti koščka nafe zemlje. Varovati moramo tudi morje in Du-nav, naša narodna pljuča.
Prej so ljudje jokali, ako je šel sin k vojakom, smatrali .so ga že mrtvim. Danes tega ni. Stremeti moramo za tem, da ibbdo Slovenci služili v Sloveniji in Hrvati v 11 rvateki. Imamo eno, enotno narodno vojsko, ki j*? srbska, hrvatska in slovenska vojska in fei ni last ene ali druge stranke. V dem okru««"' ni državi ni nikdar vojska proti narodu.
Poprej je za vojsko narod plačeval, kr n*
služil y vojski, sedaj plačujejo vsi in celo duhovniki, ki niso nikdar nikoli nič plačevali.
Glede davčne dolžnosti zahtevamo, da si -narod sam izbere davčne poverjenike. Posedaj se nam je posrečilo, da izbere narod v volilne komisije svoje poverjenike, finančni minister pa imenuje 3 in kom. predsednika. Zahtevali bomo 5 narodnih poverjenikov v davčnih komisijah.
Pri darvčnih ocenitvah so batinaši pogosto skušali s velikimi davki pol. nasprotnika gospodarsko uničiti.
Na vladi nisem v svojem imenu, nego v vašem, nisem sam svoj minister, nego vaš. Moja skrb bo predvsem dvigniti male šole, •ki so zelo važne za duševno življenje. Včasih je kmet verjel le praznoverstvu, danes pa debatira o politiki in gospodarstvu. Seljak ima tehtnico v duši, da tehta in pretehta vso •politiko tako, kot 'kdo drugi z razumom. Z majhnim znanjem smo ustvarili veliko organizacijo. Naša deca se mora v šoli otresti vsega strahu pred gospodo.
Država je naša — risali 'so me, kako mi daje Pašič ministrski stol — ali to je bil sto! hrvatskega naroda. Samo, da mi da Bog zdravje in sreče, bom preuredil šole tako, — pa če prav bo razna gospoda cvilila, — da se bo vsak dijak moral naučiti kake obrti, da se prepreči na ta način raznim izprijenim dijakom potepuštvo in batinaštvo.
Gospoda ovira naše delo, ali oni, ki so vam sedeli na vratu in pili kri, so propadali.
Velika pridobitev je tudi splošna volilna pravica. Še včeraj sta imela le dva, trije volilno pravioo, danes jo imajo vsi moški, in ne bo dolgo, ko jo bodo imele tudi žene.
Mož mora uvesti v svojo družino ustavni duh. Jaz sem v svoji družini nekak zunanji minister, žena pa notranji. Nikdar ne sme mož udariti ženo, ki mu je rodila otroke.
Splošna vojna obveznost, šolska in davčna dolžnost ter splošna volilna pravica morejo napraviti narod bogat.
Ko moliš očenaš, že izgovarjaš program HSS.
Poprej smo se borili s Srbi. Do sporazuma je prišlo, ker -sem spoznal, da lahko kličem »živel kralj!« in »živela monarhija«, če je ■sporazum tu v duhu kmečkega prava.
Sporazum s Srbi se bo še dalje izvajal po našem divnem geslu:
»Vera u Boga i seljačka sloga!«
Burni živio-klici tisočglave kmetske množice so potrdili govornikova izvajanja.
GOVOR IVANA PUCLJA.
Kot ni meje med Slovenci in Hrvati radi enakega načina življenja, enake duše, enakih gospodarskih pogojev in enakih kulturnih razmer, tako je ne sme biti tudi v politiki.
Hrvatje so si ustvarili lastno, ne importi-rano politiko. Zakaj je dr. Korošec zapustil Radiča, tega Radič sam ne ve, — razen če si •misli najhujše. Ko je leta 1924 dobil po Radičevi zaslugi, 4 ministrstva, takrat pa Radič seveda ni bil »izdajica«.
Po znanem govoru Pavla Radiča, ki se ga
mora veseliti vsak Hrvat in Slovenec, je obrnil Korošec hrbet in šel v Hrvatsko Radiča — obrekovati. Mi pa smo prišli k Radiču še ta, krat, ko je bil še jetnik. Le potom koristnega in .stvarnega dela kaj dosežemo.
•Proračun je boljši kot so prejšnii, ali še vedno ni dober. Pri proračunski debati sem povedal par besed na račun onih politikov, ki so proti sporazumu. Ne Trumbič, ne dr. Korošec in ne Spaho, nimajo prav, da igrajo vlogo tožitelja in se izgubljajo v brezplodni kritiki.
V	Beli krajini je po mnenju g. Puclja najlepši prehod iz Hrvatske v Slovenijo v političnem smislu.
Temperamentni Pucljev govor je žel mnogo odobravanja. Za Pucljem je nastopil poslanec tega okrožja dr. Šibenik.
Nato pa je ponovno prevzel besedo Stjepan Radič.
Predno se razidemo, naj vam povem še ne-Tcaj, stvari, o katerih piše časopisje.
Prvo vprašanje je, kaj bo delal parlament do 1. avgusta?
Nekateri komodni gosposki poslanci bi se hoteli radi katoliške in pravoslavne Velike noči kar raziti. Ali mi smo za delo. Pripravljenih imamo 10 zakonov, ki naj jih parlament sprejme. Eden teh zakonov je zakon o ukinitvi javnih notarjev pri zapuščinah, ker gre v tem islučaju skoro ves denar v žep advokata.
Ta vlada bo ostala tako dolgo, dokler drugi mislijo, da bo skoraj padla. Vlada se bo držala vsaj do 1. avgusta t. 1.
Naše časopisje piše, da je Reka prodana Italijanom povodom prijateljskega pakta. Renioa pa je ta: Naša država stremi, da stopi v zvezo z zapadnimi državami, Francija in tudi z Italijo. Hočemo si pridobiti garancije, da ne bo vojne nihče začel. S tem bi se znižali stroški za vojno in stalež vojaštva bi se dal znižati na 50.000 do 80.000, toda ta naj bo dobro oborožena.
Potrebno pa je oborožiti narod, da je pripravljen sam, da se brani v vsakem slučaju.
Tudi eno leto vojaške dobe je preveč. 6 mesecev je dovolj zato, zlasti, ker je naš človek zelo spreten in se hitro nauči. To je politika, ki vodi k razoroževanju.
Časopisi, ki tako škodoželjno pišejo o paktu z Italijo, bi se morali takoj ustaviti, re-dakterji pa poslati v Lepoglavo.
Klub HSS je enoten kot kaplja vina. Radikalni klub ni tale, dasi ni resnica, da je v njem 37 strank; vodje so složni.
Naša vlada je za mir, hočemo sporazum z Italijo, celo več, zvezo z Italijo. Sedaj se ustvarja nova Evropa in mi moramo biti praktični pacifisti.
Po končanem shodu se je vršil v tamkajšnji gostilni banket, ki so se ga udeležili prosvetni minister Stjepan Radič, narodni poslanec Ivan Pucelj in dr. Šibenik, funkcionarji tamkajšnjih HŠS organizacij in zastopniki časopisja. G. Radič je imel na banketu govor, s katerim je poveličeval misel seljačkih demokracij, g. minister je mnogo pozornosti •posvetil tudi novinarjem.
Hrvatsko pismo.
Zagreb, 13. marca.
Tisti, ki so prorokovali popolni bankerot Hrvatske Seljačke stranke in osebnega pre- j stiža njenega šefa, g. Stjepana Radiča, že j uvidevajo, da so postavili svoja pričakovanja • n.a popolnoma napačno premiso. Predvsem J ja treba vedeti, da je hrvatska politična men- I tali teta povsem drugačna od slovenske, ra- ; zen tega so pa igrali v tej zadnji fazi »previ-ranja« gotovi momenti, širji slovenski publiki morda neznani, prvenstveno vlogo.
Malkontentstva je povsod več ali manj. Lahko pa e reče, da je tega blaga skoro največ na Hrvatskem, kjer se čuti vsak javni bilježniik in advokat poklicanega, prevzeti »narodni posso« v svoje roke. Dokler Sije-ipan Radič ni omogočil sedanje koalicijske vlade, v času torej, ko je bil svojo bitko za državinopravne afirmacije, 90 bili mnogi nezadovoljni nad njegovo negativnostjo. Ni manjkalo nikjer, koder se govori hrvatski, neaadovoljne inteligence, ki je jedva pričakovala kakršnokoli odločitev. Seljak je čakal na »republiko« ravno tako potrpežljivo, kakor čaka danes na reparacije raznih »ba-tinaških« krivic. Toda inteligenca ni imela potrpljenja in to je bilo najjačje netivo za frondiranie proti vseobčemu, narodnemu po-kretu. Danes je situacija slična, kakor pred
dobrim letom.
Danes so nezadovoljni razni inteligenčni krogi In tarča njihove nezadovoljnosti je Radičev .pozitivizem. Zastrupljeni potom stereotipno se ponavljajočih pamfletov v »Rijoči«, verujejo mnogi sicer autokriticm ljudje’v bajko o Radičevi nosjiosobnosli za pozitivno državniško ustvarjaje. Vedeti je treba, da so pridobili radikali, samostojni demokrati, demokrati in federalisti samo nezadovoljneže in pa ljudi, ki doslej sploh niso imeli nikake orientacije, ki pa jih je zmotita sistematična hajka proti Radiču. Medtem pa je na vasi mimo. Seljak se ne boji »go-soodskih laži«, on mirno pričakuje onega dne ko bo zopet stopil pred volivne skrinjice in zaupal svojo politiko preizkušenemu
voditelju.	...	. .
Nikjer ni prepad med rustikalnim in ur-buoskim človekom tako jasno zevajoč, Kakor na Hrvatskem. Tam onstran Sotle se imata inteligent in kmet vsaj nekaj skupnnh točk. Tu pa je nekdanja vlastelinsko-madza-ronska 'politika, čije nasledstvo so prevzele današnje meščanske hrvatske stranke, i^ko-pala med obema bitnima elementoma hrvat-skega naroda tako globok prepad, da ga ,1*' »nogoče premostiti le na ta način, da se en izmed njiju drugemu približa brez rezerve. To pa v dejanskem položaju ni n»ogoče. Meščanske stranke se borijo za svoje pozicije na selu ne morda iz prosvetno-politiftnih razlogov, marveč radi votivnih kroglic. Ko ho volitve končane, jih ne boli več glava zalo, kar se dogaja na vasi. Je to fatalen nesporazum, ki ga mora plačevati hrvatski na-
rod, kakor vidimo prav dobro iz davne in bližnje preteklosti, z izgubo velikih moralnih in materijelnib vrednot.
Odtod izvira dejstvo, da še vedno životarijo frankovci v svojih političnih idilah. Samo radi tega še ugajajo cilindri federalističnih prvakov in samo radi tega sprejema brezbrižna hrvatska inteligenca izmenjavo republikanizma z monarhizmom. Tu je doktrina vse, realne činjenice pa skoro ne prihajajo v poštev. Meščanske stranke so si razdelile državno uradništvo .raznovrstnih panog državne uprave v svoje posebne interesne sfere, železnica na primer je bila že od prevrata sem nekaka radikalska domena. In Pribičevičevi ljudje so otipavali palačo direkcije v Mihanovičevi ulici le z največjo previdnostjo, da ne bi pokvarili karijere temu ali onemu skritemu pristašu. Na pošti so se uveljavljali zopet esdeesarji in tako je partizanstvo osrečilo vsako panogo državne uprave z neko posebnostjo. Cim jačji je bil pritisk partizanstva, tembolj je klonilo javno mnenje, saj je Zagreb po veliki večini le uradniško mesto. Ali se je potemtakem čuditi, da je bila smelost, voditi hrvatsko na-rodng politiko v smislu načelne neodvisnosti od takih kvarnih vplivov, le pri Hrvatski Seljački stranki?
In kmet je začutil, da bi bilo zelo napačno, če bi zapustil Radiča in se zaupal f.rankov-cem, federalistom, demokratom oziroma radikalom. Zdrav instinkt je zmagal in dame« lahko rečemo, da je kriza »preokreta« na vasi že premagana. Vera v stabilnost kmetskega gibanja in njega aplikacije na zakonodajo je zmagala na vsej črti. Tisti, ki tega ne verujejo, se bodo o tem lahko prepričali na dan parlamentarnih volitev. Hrvatska inteligenca je razbita na celo vrsto medsebojno se 'borečih (donkihotsko se borečih) političnih skupin, medtem pa se stiskajo seljaške vrste v novo falango. Preobrat Hrvatske seljaške stranke je bii nujen plod evolucijonar-nega stremljenja. Kakor je preživel svoje | prerodne faze boljševizem in laški fašizem, tako jih preživlja sedaj hrvatski agrarizem: najjačja komponenta v naši parlamentarni konstelaciji. Radikali so numerično jaki, ali idejne šibkosti in notranje needinosti niso mogli doslej prikriti ob nobeni priliki. Radikalna stranka se bori z nezdravim dualizmom med plutokratsko- meščanskim nazorom in šumadijsko seljaško primitivnostjo. Ko bodo novi hrvatski uspehi vplivali na dviganje kmetske samozavesti v Srbiji, tedaj bo konec tega dualizma in pričeti novo po; glavje političnega razvoja Srbije. To pa čuti instinktivno hrvatski »kumek« (koliko nezdrave ironije leži v tej označbi, priljubljeni med hrvatsko inteligenco!) in zato je bodočnost agrarne misli na slovanskem jugu v krilu Hrvatske Seljačke stranke.	—B.
v
= Na sobotni seji skupščine se je nadaljevala debata o proračunu železniškega ministrstva. Kot prvi je govoril zemljoradnik
V	u j i 6 , ki je grajal, da se je peljal minister Pavle Radič v salonskem vozu v Prago, da je sedaj treba plačati Madjarski 30 kart I. razreda. Ostro je nastopil proti nedostatkom v železniškem ministrstvu tudi radikal G a -v r i 1 o v i č. Ne gre, da država kupuje trboveljski premog, ko pa ima dovolj premoga v lastnih premogokopih. Zahteval je dalje, da se izdela natančen gradben načrt novih železnic. Gavrilovič je končno grajal, da so železniške tarife previsoke. Na popoldanski seji je ostro kritikoval železniško ministrstvo poslanec Kumanudi. Železnica ne plačuje svojih dolgov v tujini. Naroča dela v tujini, ki bi jih lahko izvršila doma. Proračun ministra je pasiven samo vsled neredov, ki vladajo v ministrstvu. — Poslancem je odgovarjal nato minister Krsta Miletič. Obljubil je, da se bodo prevoznine znižale. Proge se bodo gradile po načrtu. Železnice so v dobrem stanju, kar dokazuje vedno večji promet. Dolgovi v tujini se plačujejo. Dobave se bodo centralizirale, da se bodo mogle izvršiti večje nabave v tujini. (Zlata doba komisijam pride! Op. ured.) Tudi za ureditev pokojnin se bo skrbelo. Tudi tarife se bodo znižale. Enakih lepih obljub je dal minister še več. Po njegovem govoru je bil proračun železniškega ministrstva sprejet.
= Opravičevanje g. Stojadinoviča. V radikalnem klubu je poročal Stojadinovič o »uspehih« svojega potovanja. Čas za potovanje je bil pravilno izbran, ker je pred tem bil dosežen že sporazum za odplačevanje dolgov Belgije in Italije. V vsem dolgujemo: Ameriki 83 milijonov dolarjev (preje se je stalno pisalo le o 66, op. ured.), Angliji 33 milijonov funtov in Franciji 1800 milijonov frankov.
Ni res, da se ne bi dosegli uspehi, treba le počakati. — Bilo bi mnogo lepše, če bi dr. Stojadinovič kar povedal, kaj je dosegel, mesto da samo obljublja stvari, ki jih nikjer ni.
— Bosanski radikali so po svojem ministru dr. Srskiču izjavili, da ne morejo odstopiti od svojih amandmanov, ki so jih zahtevali.
—	Poslanci izjavljajo, da bodo odkrito nastopili proti vladi, ako njih zahteve ne bodo sprejete.
— Švedska se odreče svojega mesta v Svetu Zveze narodov. Po kompromisnem predlogu zaveznikov naj bi dobila Nemčija takoj stalno mesto v Svetu Zveze narodov, Poljska pa samo nestalno in to na ta način, da bi se ena država odpovedala svojemu mestu. Tako bi bilo Poljski zahtevi ustreženo, obenem pa se ne bi razširil Svet Zveze narodov, kakor zahteva Nemčija. Nestalna mesta imajo sedaj Švedska, Španija, Brazilija in Uruguay, Češkoslovaška in Belgija. Kakor poroča »Ma-tin«, je izjavil švedski delegat Unden, da se Švedska odreče svojemu mestu v Svetu Zveze narodov, da se s tem prepreči kriza Zveze. Ta izjava je mahoma povrnila švedski vse simpatije, ki jih je zaradi svojega odločnega odklanjanja razširjenja Sveta Zveze narodov že izgubila. Če sedaj ne bi prišlo do kompromisa, potem pade vsa odgovvrnost edino na Nemčijo.
= Izjava Brianda Zastopnikom mednarodnega tiska je podal Briand sledečo izjavo: »Predložili smo Nemčiji kompromisni predlog in šli pri tem do skrajne točke popustljivosti. Nemčija naj bi dobila, kakor ji je bilo obljubljeno, stalno mesto v Svetu, katerega ji je Svet enodušno ponudil. Obenem pa se naj bi ustanovilo novo nestalno in volilno mesto, ki bi ga dobila Poljska. Na naše največje presenečenje pa ni bil ta predlog sprejet. Vodilni krogi Nemčije vztrajajo neomajno na svoji zahtevi, da se samo Nemčija sprejme v Svet Zveze narodov. Februarja 1925 smo z veseljem pozdravili miroljubne predloge Nemčije in radi smo se pogajali z Nemčijo in sklenili z njo Locarnski pakt. Vse pa kaže, da so preko Rena pozabili, pod kakšnimi pogoji smo bili pripravljeni sprejeti Nemčijo v Zvezo narodov. Če smo Nemčiji obljubili stalno mesto v Svetu Zveze narodov in eventuelno tudi dodelitev kakega kolonialnega mandata, tedaj se ne sme pozabiti, da se nismo nikdar obvezali za kršitev pravil Zveze narodov. Ta pravila priznavajo vsaki članici Zveze narodov pravico, da kandidira v Svet in da glasuje za vsakogar. Po današnji nemški odklonitvi našega komi >ro-misnega predloga nam ne preostane nič drugega, ko da čakamo, da Nemci po globokem preudarku nedoglednih posledic definitivne odklonitve v'zadnjem trenutku najdejo sami rešitev, ki je za nas sprejemljiva, lo je vse. Dejstva govore dovolj jasno in nisem v stanu povedati vam, kaj se zgodi jutri.«
- Ljudsko glasovanje za brezodšVodninsko zaplembo premoženja bivših nemških vladarjev stalno narašča. M Berlinu se je vpisalo do dne 12. marca že 780.000 volilcev, ki zahtevajo tak zakon. Vpisovanje se vrši še do 17. t. m. Ker podpirajo spcialistično-komuni-stični predlog tudi demokrati in krščanski socialisti, je skoraj gotovo, da bo tudi tozadevni zakon sprejet.
— Mussolinijev tajnik Fasciolo je pobegnil z raznimi, od Mussolinija lastnoročno pisanimi in podpisanimi dokumenti v tujino. Pred tem pa je pobegnil iz Matteottijevega procesa znani fašist Rossi. Tudi on je odnesel fašistom več dokumentov. Rossi je bil sicer pod strogim policijskim nadzorstvom, toda beg se mu je vseeno posrečil. Fašistovskim listom je prepovedano pisati o begu tajnika. Uvedena je preiskava proti policijskim uradnikom, ki niso dovolj pazili nad Rossijem.
= Fašistovski zakon o lašistovskih delavskih sindikatih je bil v italijanskem šepa tu z navdušenjem sprejet. Zakon je utemeljeval sam Mussolini, ki je poudarjal, da je v faši-stovskih sindikatih vsak strajk nemogoč. Ena fašistovska delavska organizacija je hotela nekoč štrajkati, pa je bila takoj razpuščena. Fašistovski delavski sindikati so čisto v rokah vlade in vsi v teh sindikatih organizirani delavci ubogajo zahtevam vlade. Ni čuda, če je bil italijanski senat za zakon o lašistovskih sindikatih navdušen.
Kratke vesti,
Gospod Pangalos pravi, da bo trajala njegova diktatura še deset let. Nemo propheta in Patria.
Windisehgratzov grad Sarospatah bo prodan, ker je na njem intabuliran dolg v znesku pol milijona funtov. Grad bo najbrže kupila madjarska država.
Japonska torpedolovca, ki sta hotela pluli proti Tientrinu, sta bila bombardirana in kitajske trdnjave Taku ter se morala umakniti-Dva mornarja in en japonski oficir so bili ubiti.
V	japonskem parlamentu je prišlo do velikanskega pretepa med vladnimi in opoaUio-nalnimi poslanci. Policija je interveniral«.
Bcthlen je bil sprejet od Chamberlain« v enourni avdijenci.
Kovček 8 dolgo iskanimi falzifikati j« bil najden v Budimpešti. Pravijo, da ga je pozabil Bethlen vzeti s seboj v Ženevo.
Prosveta.
Opereta »Grofica Marica« je doživela v Ljubljani senzacijo. Brez pevcev in deloma tudi brez pevk je bila vprizorjena in ve»dar ni propadla. Občudujemo skromnost naše gledališke publike, občudujemo pa tudi našo gledališko upravo, da si upa podati javnosti takšno predstavo. Čim manj pa je nudila predstava v pevskem oziru, tem bolj bogata pa je bila na raznih neokusnostih in neemi-selnostih. V tem oziru zlasti omenjamo neznosno posiljevanje slovenščine z nekakšnim madjarski m akcentom. Tak poceni humor spada le v predmestje. Od jiozitivnih strani je omeniti predvsem graciozen zbor deklic, ki so pokazale, da bi se naš gledališki ebor mogel od njih dosti naučiti. Gospa Poliče v a zasluži enako vse priznanje, saj je bila skoraj edina, ki je dobro igrala in pela. Končno bi omenili še balet, ki je zopet dokazal, 'da napreduje. Ostali igralci in igralke so se morebiti potrudili, toda samo dobra volja ne zadostuje. Omenimo na j še. da bi storil tisti nad vse hvaležno delo, kdor bi poskrbel, da bi »Grofica Marica« malo prej končala. Saj je v tekstu in v vsem dovolj stvari, ki zaslužijo, da se jih črta. V celoti: Kdor si je ogledal film »Grofica Marica«, je imel <xl njega najbrže več, ko pa od ljubljanskih predstav, ki so bile oznanjene kot opereta »Grofica Marica«.	8.
Vijolinski virtuoz Karel Sancin izvaja na svojem koncertu, ki se vrši v ponedeljek, dne 15. t. m. ob 20. uri zvečer t' Filharmonični dvorani, znamenito delo najmodernejšega italijanskega komponista Ottorina Respighi. Delo nosi naslov: Gregorijanski koncert in ima tri dele. Celotna kompozicija je osnovana na podlagi raznih napevov znamenitega Gregorijanskega korala. Ta vijolinski koncert •je bil komponiran leta 1921 in se na ponedeljkovem koncertu prvokrat izvaja v Ljubljani. — Predprodaja vstopnic v Matični knjigami.
Spori
Ker večkrat čitamo, da se bodo ti aJi oni lahko-atleti pomerili v peto- ali desetoboju, hočemo v naslednjem navesti, iz katerih disciplin obstojita. Da bo pregled bolj zanimiv, navedemo ob enem tudi uspehe vsestransko najbolj izvežbanega atleta, kar se jih je do-sedaj pojavilo, namreč Pol-i,ndijanca Thorpe-ja. Te uspehe je dosegel v Stockholmu leta 1912. Sicer mu razsodišče olimpijskega rekorda ni priznalo, češ da je bil takrat profe-sijonal; toda to na stvari sami nič ne spremeni; rekord je napravljen, in še nihče ga do sedaj ni dosegel, kamoli nad krilil.
PetOboj: skok v daljavo : 7.07 m met kopja : 46.71 m met diska : 35.57 m tek na 250 m : 22.9 sek. tek na 1500 m : 4.44 uiiin.
V	desetoboju pristavimo še ime druaega zmagovalca, NVieslanderja, da bo še bolj vidna razlika, ki jo je dosegel ta fenomenalni atlet:
Wieslander 11.8 eek. 6.42 m 12.14 ni 1.75 m
58.0	seik. 17.2 eek. 36.29 m 3.10 m 50.40 m 4.45 m
Thorpe	
11.2	sek.
6.79	in
12.89	m .
1.87	m
52.2	sek.
15.6	sek.
36.98	m
8.25	m
45.70	m
4.40.1	
tek na 100 m: skok v daljavo: meit krogle: skok v višino: tek na 400 m: tek na 100 m staje: met diska skok ob palici: nvet kopja: tek na 1500 m:
Seveda 'je Thorpe v posameznih vajah dosegel še veliko večje uspehe in če bi ee bil Specializiral, bi bil napravil gotovo več evo-tovnih rekordov, ki bi jih bilo ležko nadkri-liti. V koliko pa je Thorpe druge presegal, se vidi najbolje iz tega, da je dosegel v desetoboju 8412.955 točk, VVieelander pa samo 7724.495 'točk, torej za 689 točk več.
Pri drugem Startu v Nevvyorku je postavil Radeniacher nov svetovni rekord in -sicer na 100 m v prenem Stilu. Preplaval je to prog v 1 : 15.8 min. in je s tem potisnil lastni rekord za 0.1 sek. Ob enem je podrl tudi rikanski rekord na 100 y v 1 : 08.6 Nemci bodo štartali še v Bostonu, P* Cincinnati, Philadelphvji in Chicago. la se vrnejo v Evropo.
Štafetni G*	"	Budapest.	<*»	«"^
ravaio nrirediti štafetni tek mestnih mo9i -	. Budapest. Vršil se bo dvr^at na >«'
i to na 260 km dolgi progi Dunaj -,---
Dunaj - Budapest. Vršil se bo dvakrata**' to na 260 km dolgi progi Dunaj -Vsaiko moštvo bo štelo okolu 40 ntleto ,
iT»t»mm	ws»2Ei
skem Ddno prepričani o Pr°P *	,
vrednosti teh štafetnih tekov iu
bravajo ta projekt.	——
Poravnajte narotnlno!
Dnevne vesti.
NAŠE GOSPODARSTVO.
Če bi kmet kupoval blago, ki ga pridela v obilni meri sam, bi mu gotovo dejali, da je slab gospodar.
Tak slab gospodar je naša država. Na tisoče vagonov premoga imajo naši državni pre-mogokopi v zalogi, državne železnice pa kupujejo trboveljski premog.
Naravna posledica tega je, da so državni premogokopi pasivni, Trboveljska pa visoko aktivna. I)a imajo tuji delničarji bogat do-™*ek, morajo imeti državni rudokopi izgubo-Izgube so torej dvojne.
Pa čeprav vse to ve, čeprav je v skupščina »Utopil celo radikalni poslanec Gavrilovič, 1)0 vendar ostalo vse pri starem.
Ni čuda, če ni pri takšnem gospodarstvu nikdar zadosti davkov.
— Načrt novega kazenskega zakona je predložen narodni skupščini. Obsega 892 paragrafov. Predno pride pred plenum, ga bo pretresel seveda še zakonodajni odibor.
— Prestopanje iz srednjih v meščanske šale. Prosvetni minister je izdal odredbo, glasom katere je dovoljeno začetkom šolskega leta prestop iz srednje v meščansko šolo brez nadaljnjega vsakemu učencu ki ima v onih predmetih, ki se poučujejo na meščan-sluh šolah, vsaj red »zadostno«. V nasprotnem slučaju mora položiti učenec iz nred
no Tudi med ^ 1s?.Pou^uje samo provizorič-' ton vendar ^ l9k,m letom -'e dovoljen preučevalo da io^-1 Podložiti učenec spri-
— Vnr vi reden učenec srednje šole. liani V„-	j r<?d za trg. zbornico v Ljub
iavi-T), •	-ze P°r^li pred dnevi v brao-
red -m i ®PreJel ministrski svet novi volilni
o,	j,ans^0 trgovsko zbornico. Uredba , . ?a», členov. Iz vsebine navajamo sle-ece; ci. 3. govori o volilnih kategorijah, v Otlici vsakega odseka se dele z ozirom na davke na 4 kategorije. Vsaka kategorija voli Pd 4 zbornične člane in 4 namestnike. Od teh mora bivati eden stalno v Ljubljani, eden v ljubljanski, dVa pa v mariborski oblasti. Aktivno volilno pravico ima trgovec, ki plača dohodnine v I. kat. 500 Din in več, v II. kat. manj kot 500 Din do 75 Din, v III. kat. pod 75 Din do 25 Din, v IV. manj kot 25 Din.
V obrtnem volilnem razredu ima volilno pravico oni, ki plača v I. kat. 70 Din ali več do-hodiine, v II. manj kot 70, vendar najmanj 35 Din, v III. manj kot 35, vendar najmanj 15 Din, v IV. pa manj kot 15 Din. V industrijskem odseku ima volilno pravico, kdor plača v I. kat. 6000 Din ali več dohodnine, v II. manj kot 6000, vendar najmanj 400 Din, v III. manj kot 400, a najmanj 150 Din, v IV. pa manj kot 150 Din. Volilna pravica v IV. kat. ni vezana na noben minimum letnega davka. Čl. 5. določa, da imajo ženske samo aktivno volilno pravico. Čl. 8. govori o sestavi volilne komisije, v kateri bo en zastopnik mesta Ljubljane, 6 zastopnikov iz vrst volil-■«*v, 3 namestniki in 1 tajnik. Čl. 12. pravi, n o. *ei vP}i,ni ®ht javen. Volilec izroči glasovnico lahko osebno v neprozorni kuverti, ali pa jo pošlje v taki kuverti po pošti.
Roletni vozni red na železnicah Prometno ministrstvo obravnava s sosednimi državami glede uvedbe novega poletnega voznega reda. Doslej 60 se države sporazumele, da se izpremeni vozni red z 18. majem.
— Železniške legitimacije za upokojence.
Prometno ministrstvo je izdalo odredbo, glasom katere je smatrati državnega uslužbenca za upokojenca od dneva upokojitve ter mu ima urad, pri katerem je služil, odvzeti železniško legitimacijo aktivnega uradnika in ga obvestiti, da si da izstaviti novo železniško legitimacijo od urada, ki mu bo izplačeval pokojnino. Za potrditev legitimacije vdove državnega uslužbenca za prihodnje leto je kompetenten urad, pri katerem bo prejemala vdova pokojnino.
— Zgradba novih železniških prog. Ministra Krsta Miletič in dr. Stojadinovič bosta le dni konferirala o možnosti najetja inozemskega posojila za prometne investicije.
V orvi vrsti gre za zgradbo novih železniških !>"* .^ebnie-Nikšič, Beograd-Obrenovac m Pri boj—Uvac.
_ »Uradni list« št. 23 z dne 11. marca priobčuje: Tzpremembe y pravilniku za poštno telegrafsko šolo; razpis o uporabljanju minimalne uvozne carinske tarife za blag0 jz Indijo in Kanade; pogoje za carine prosti uvoz tramvajskega materiala občin; nairedbo vel. župana mariborske oblasti, s katero se dovoljuje mestni občini mariborski najetje poso-64)00.000 Din. ni* & Te»ervnc oficirje. Opozarjamo na raz-P*s ministrstva vojske in mornarice z dne janUarja 1926, Dj. br. 3525, po katerem P"Pada rezervnim oficirjem osnovna plača P° stopnji, ki se določi na podlagi vseh let? Probitih v oficirskih činih, in ne samo oni f??’ ki ga je rezervni oficir odslužil v dejan-vojaški službi. Rezervni oficirji, katerim P* se prejemki osnovne plače vzlic temu na-kravali krajšati, naj to javijo Udruženju J-torvnih oficirjev, pododboru v Ljubljani. _ »Ogoslovenski grafična razstava v Pragi.
. '®gij jugoslovenskih grafikov« namerava J’r,rediti v Pragi prihodnji mesec razstavo JURoslovenake grafike. Slovenski grafiki so vabljeni, da jmšljejo svoja dela do 25. t. m. »a naslov prof. Šantla, Ljubljana, Tehniška I došola. Listi naj bodo brez okvirov ter
. opremljeni s |x>trebnimi podatki. nika; cena.) K razstavi so pripu-hesede um, ^ra*‘^na dela v širšem pomenu
_ i e/ni i- ?kvareli. Vse brez okvira.
S’„Smk-
zadnjem času izredno zanimanje za dalmatinski bavksit. Po informacijah, ki so jih pre-
jeli dalmatinski gospodarski krogi, pride tekom letošnjega leta več industrialcev iz Ruh-ra proučavat dalmatinske rude.
— Duhovniki prete s stavko. V Stonu na Pelješcu so imeli te dni duhovniki konferenco, na kateri so sklenili, da prično s 1. aprilom stavkati, če vprašanje njihovih dohodkov do takrat ne bo rešeno.
— Invalidska statistika. Načelnik invalidskega oddelka v Beogradu Dragoljub Novakovič je izdal te dni knjigo, ki vsebuje poleg invalidskega zakona statistiko naših invalidov. Iz statistike povzamemo, da imamo 62.460 invalidov, ki imajo 43.722 žen, 131.166 oirok in 25.000 starišev, 'kar znaša skupaj 262.304. Rodbine v vojni ubitih in umrlih štejejo 127.930 članov. Vojnih sirot brez starišev imamo 78.231. Od prevrata do danes je izplačala država 1.848,369.652 Din invalidnine. V proračun za tekoče leto je postavljenih 450,000.000 Din. Če prištejemo k invalidnini še vse druge podpore, ki so jih prejeli invalidi, od prevrata /1° danes, dobimo svoto 2.797,629.286 Din.
— Uradni dan zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Mariboru. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja vse interesente, da se vrši prihodnji zbornični uradni dan namesto v sredo izjemoma v četrtek dne 18. marca dopoldne v uradnih prostorih trgovskega gremija (Jurčičeva ulica 8/II.) v Mariboru.
—■ Ali sme zdravnik neozdravljivega bolnika usmrtiti? Slavni dunajski kirurg, profesor dr. Anton Eiselberg je imel te dni v dunajskem znanstvenem društvu predavanje o kirugiji, v katerem se je dotaknil itudi vprašanja, če sme zdravnik okrajšati trpljenje neozdravljivega bolnika s tem, da ga brez njegove vednosti in privoljenja usmrti. Dr. Eiselsberg je vprašanje zanikal. V slučaju, da bi se dala zdravniku taka zakonita pravica, bi imelo to nedogledne posledice. -Pacijent bi izgubil zaupanje do zdravnika, strah da ga bo zastrupil, bi vplival tako neugodno tudi na zdravljenje bolnika, ki je ozdravljiv, da bi pomenilo to katastrofalno otežkočenje izvrševanja zdravniškega poklica.
— Razpisana mesta. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje mesto železniškega zdravnika v Radovljici. Rok za vložitev prošenj do dne 20. marca. Podrobne informacije pri sanitetnem šefu direkcije, drju. Tičarju, Ljubljana, Celovška cesta 4. — Odda so mesto pisarniškega uradnika pri oddelku stola sedmorice v Zagrebu. Prošnje je vložiti do 1. aprila pri predisedništvu stola sedmorice, oddelek B, v Zagrebu. Podrobnosti glej v zadnjem »Uradnem listu«.
— Razpisane poštne službe. Razpisane so službe poslovačev pri poštah: Jesenice ob Savi (III/2), Poljane nad Škofjo Loko (III/2) in Št. Vid pri Ptuju (III/4).
— Čehoslovaška odlikovanja. Predsednik čehoslovaške republike Masaryk je odlikoval te dni med drgim sledeče Jugoslovane:	Z redom Belega leva 4. vrste starosto JSS En-gelberta Gangla, upravnika Narodnega gledališča Matija Hubada, višjega železniškega inšpektorja Avgusta Ludvika, ravnatelja Rasla Pustoslemška, profesorja dr. Ivana Laha, narodnega poslanca Frana Smodeja in upravnika Nar. gledališča v Mariboru dr. Radovana Brenčiča, z redom Belega orla III. razreda kiparja Ivana Meštroviča, z redom Belega orla IV. razreda pa pisateljico Zofko Kvedrovo.
— Odvetniška zbornica v Ljubljani ima v četrtek, dne 18. marca ob 5. uri popoldne v zbornični dvorani univerze v proslavo 251et-nega poslovanja zborničnega predsednika dr. Danila Majarona^ in zborničnega pravdnika dr. Frana Tekavčiča izredni občni zbor, istega dne ob 20. uri zvečer pa v »Kazini« prijateljski sestanek z banketom.
Sanitetni polkovnik — vseučiliščni profesor. Beograjska medicinska fakulleita je izvolila sanitetnega polkovnika dr. Tihomira Simiča za izrednega profesorja bakteriologije.
— Iz zdravniške službe. Zdravnik zavoda za socialno zaščito dece v Ljubljani dr. Dra-gaš je imenovan za šefa poliklinike v Karlovcu.
— Iz učiteljske službe. Dosedanji šolski nadzornik za novomeški okraj, Davorin Matko, je ujiokojen. Na njegovo mesto je imenovan dosedanji upravitelj osnovne šole v Žužemberku Ivan Pirnat.
— Lekarniška vest. Magister pharm. Slavko Hočevar je dobil koncesijo za lekarno umrlega mag. pharm. Robleka v Radovljici.
— Na ljubljanski moutauistiki so diplomirali za rudarske inženjerje Josip Hermanko iz Maribora, Mato Kovačevič iz Raiča v Slavoniji, Vekoslav Kovačevič iz Osijeka in Levin Milčič iz Klanjca na Hrvaškem.
•	T..**eS*vi legar v Slavoniji. V ciganski ko-oniji y čeprinju je izbruhnil pegasti legar, vin® Je Jel razširjati isedaj tudi med prebi-' kVi001 vasi Jovanovič. Vse obolele osebe a _ ® Popeljane v bolnico v Osijeku.
,° neurje v Hercegovini. Po vsej Sneži h!!*, •	'.>ar	^n‘	strašno	neurje,
nore hosni	krati. Od Mostara do Črne
strmin Grine'!^’ K? ie povzročil že veliko škodo. Odnesel je številne strehe, da, celo cele koče in kmetske hiše. V višje ležečih krajih Crne gore Je vsak promet nemogoč.
Silen vihar odnaša cele skednje kot steljo, trga s streh opeko in ruje drevesa. Posebno veliko škodo povzroča vihar v občinah Pi-per, Podgorica in Danilov grad.
— Snežni nieteži v južni Srbiji. V južni Srbiji so bili te dni — ter so deloma še veliki snežni meteži. Vsled tega imajo vlaki velike zamude. Orient ekspres Solun-Beograd je imel zamude pet četrt ure. Na progi ParaČin-Zaječar je ustavljen ves tovorni promet. Sneg ‘je povzročil znatno škodo.
— Epidemija gripe v Celovcu. V Celovcu grasira epidemija gripe. Ni skoro hiše, ne rodbine, ki bi ji bila prisanesla. Od članov celovške delavske bolniške blagajne je bolnih 90%.
— Močan potres v južnem Peru-u Iz Lime poročajo, da je bil te dni v južnem delu Pe-rua močan potres, ki je povzročil veliko škodo.. Poškodoval je med drugim več železniških prog, tako da je promet v več ih krajih pretrgan.
Strup mesto seruma. Lansko leto je umrlo v badenskem domu dojenčkov šest otrok na posledicah cepljenja zoper davico. Serum je dobavil slavni seroterapevtični institut na Dunaju, vsled česar je bila stvar nerešljiva zagonetka. Pred par dnevi je izjavil minister dr. Resch, da je bila preiskava brez vsakega uspeha. Medtem pa je objavil znani avstrijski higijenik profesor Grasberger, ki je preizkusil serum na 400 živalih, senzacionalno razkritje. Po njegovem mnenju ne gre za kemično razkrojitev seruma, temveč za usodepolno zamenjavo: seroterapevtični institut je dobavil mesto seruma strup. Sedaj se razburja avstrijska javnost najbolj radi vprašanja, če je bilo ministru — ko je jjodal v parlamentu na zadevno interpelacijo omenjeno izjavo — izvedeniško mnenje profesorja Grasbergerja znano ali ne in če mu je bilo znano, zakaj ga je ignoriral.
— Zrakoplov padel v morje. Iz Nevvvorka (Virginija) poročajo: Ameriški vojaški zrakoplov »T. A. 5« je padel, ker je puščal plin, v morje, vendar je vseboval še dovolj plina, da se je obdržal z lahkoto nad vodo. Človeških žrtev ni bilo. Ponesrečenemu zrakoplovu je prišla na pomoč neka ladija, ki ga Je vlekla v Fort Monroe.
— Aretacija nevarnega vodje roparske tolpe. Iz Prizrena poročajo, da se je posrečilo neki obmejni orožniški patrulji vjeti tik albanske meje enega najglasovitejših vodij roparskih tolp, Merida Abdala. Prijet je bil baš v trenutku, ko je stopil na naše ozemlje. Na njegovo glavo je bila razpisana nagrada
50.000 Din, ki se razdeli med orožnike.
— Roparski nupad na železnici. Te dni sta kloroformirala med vožnjo blizu železniške postaje Topole v Bački dva sopotnika ravnatelja osiješkega zastopstva zavarovalne družbe »Riunione di Sicurta«, Borala ter ga oropala vse gotovine in vseh dragocenosti, nakar sta skočila iz vlaka. Roparja sta izsledena in aretirana. Pri njih so našli še skoraj ves plen.
— Morilka Mici Lederer priznala. Kot znano, je prosil na smrt obsojeni morilec Gustav Lederer za obnovo postopanja, češ da bo dokazal, da ni zakrivil roparskega umora, temveč da gre samo za uboj, ki ga je izvršil iz ljubosumnosti radi svoje žene. Po smrtni obsodbi sta se čudna zakonca spravila. Dopisovala sta si ljubezniva pisma, dokler ni končno Lederer svoje žene zopet briskiral. S tem je povzročil senzacionalen preokret: Njegova žena je priznala, da si je bajko o neznanem oficirju samo izmislila, da si olajša položaj, in priznala je, da je pregovorila k umoru svojega moža. S tem priznanjem pade seveda obnova postopanja zoper njenega moža v vodo.
— Velikanska goljufija. Pred porotnim sodiščem v Potsdamu se zagovarja zopet znana tatica, grofica Bothmer, ki je odsedela nedavno 3 mesečno ječo. Topot je obtožena velikanske goljufije. Izvabila je s pomočjo ponarejenega podpisa nekemu gospodu
900.000 mark.
— Škandalozna scena v praškem nočnem lokalu. Te dni je prišlo v praškem nočnem lokalu radi znane plesalke Anite Berber, ki nastopa trenutno v Pragi, do velikega škandala. Aniti Berber je prišla proti jutru z dvema spremljevalcema v bar ter jela solo plesati. Eden od gostov je zaklical: »Pleši gola k Anita Berber je ostro replicirala, radi česar ,e navalil gost nanjo, hoteč jo oklofutati. Njena spremljevalca sta se zanjo zavzela in v prepir se je vmešalo tudi občinstvo. Nekateri jo bili za plesalko, drugi zoper njo in tako se je razvil krvav pretep, ki je končal s tem, da so bili plesalka in njena dva spremlja-valca vrženi iz lokala.
— Brezžična tajna telefonija. Inženjer Emil Marek, ki si je, kot se čitatelji spominjajo, odsekal svoječasno nogo ter ga dolžijo, da je storil to namenoma, da bi dobil bajno visoko zavarovalnino, je napravil te dni senzacionalno iznajdbo. Posrečilo se mu je konstruirati aparat, ki omogoča brezžične pogovore, ne da bi jim mogla prisluškovati kaka tretja oseba. Aparat pošilja namreč vale, ki se j»rekinjajo in izpreminjajo 60.000 krat v sekundi. Ce se iznajdba obnese, je bila zadnja ura vseh telefonistinj, ker ipri tem sistemu ni potreba nobene centrale.
— Za velikonočne praznike priporoča družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani velikonočne razglednice in sicer 2 vreti z napisom za praznike in pa 2 novi vrsti brez napisa, ki se pa porabijo ravnotako lahko za velikonočna voščila. Prosimo tozadevnih naročil od p. n. trgovcev in C. M. podružnic.
— Zahvala. Dramatični odsek vojnih invalidov Ljubljana, je vprizoril Udruženju vojnih invalidov v Zagorju dne 7. marca 1926 igro »Tit Grom« v prid spomenika padlih Zagorjanov v svetovni vojni. Udruženje se zahvaljujejo društvu »Sokol* za brezplačno odstopitev dvorane, dalje Glasbenemu društvu za požrtvovalno sodelovanje, ter sploh vsem udeležencem, ki so karkoli prispevali v plemeniti namen organizacije.
Ljubljana
1— Epidemija influence v Ljubljani. Kakor po vsej Sloveniji, grasira že dalje časa tudi‘N’ Ljubljani epidemija influence. Gre za velik influenčni val preko vse Evrope. Bolezen je posledica vremenskih neprilik in ni nevarna. Računa se, da je obolelo v Ljubljani od novega leta do danes kakih 15 do 20 tisoč ljudi. Sicer je pa kriza že prestana ter število bolnikov zadnje dni stalno pada.
1— Abortus v greznici. V neki greznici v bližini znanega Taškarjevega gozda so našli te dni kakih 7 mesecev star abortus. Mati še ni izsledena.
I— Narodno železničarsko glasbeno društvo »Sloga« v Ljubljani ima dne 11. aprila 1926 svoj II. redni občni zbor, ki se vrši v društvenih prostorih Ljubljanskega dvora ob 9.
uri. Poživljamo vse člane ter vabimo vse prijatelje našega društva, da se tega občnega zbora sigurno udeleže. — Odbor.
Ra.nourstno
Domladansk o a
: uci najceneje jOS. SOJINA, Liub »
Aleksandrova c. 3.
IZ SEJE CELJSKEGA OBČINSKEGA SVETA DNE 11. MARCA.
Pri petkovi občinski seji se je ponovno pokazalo, da SDS prodre samo s takimi predlogi, katere podpira NRS in NSS. Na drugi strani pa se vidi taktika SDS, da se hoče na vsak način in za vsako ceno vzdržati na površju in da zato sprejmejo eselesarji vse predloge opozicije za svoje. Po časopisih pa seveda pišejo, da je to delo SDS.
Občinski svet je rešil na zadnji seji več me-lo važnih vprašanj, predvsem je zelo važen sklep, da proda mestna občina stavbišča na vogalu Vodnikove in Kralja Petra eesti Mestni hranilnici, Ljudski Posojilnici in Lastnemu domu, kjer bodo ti zavodi pozidali trinadstropne hiše. V pritličju bodo .poslovni lokali v prvem in drugem nadstropju pa stanovanja. S pozida njem teh hiš bi bila stanovanjska kriza v Celju skoro rešena. Hiše ee morajo postaviti tekom dveh let.
Zelo važen je tudi sklep, ki se je storil na iniciativo opozicije, da se ustanovi komisija za reformo mestne uprave, ki naj preštudira mestno upravo in naj potem svoje nasvete in predloge predloži plenumu. Vse stranke razven SDS so namreč zahtevale, da se razčisti vprašanje mestne uprave. Celje je mesto s kakimi 7000 prebivalci, pa stane mestna uprava preko 1,300.000 Din. In uradniki niti niso dobro plačani razven dveh. In vendar tako veliki izdatki. V interesu mesta je. da se skuša s primerno reformo mestne uprave to postavko znižati. SDS se je vedno protivila temu upravičenemu predlogu. Ko so pa vse stranke zahtevale, da se to vprašanje spravi na dnevni red, je SDS vzela ta predlog za svojega samo da lahko po časopisju ‘bobna in hvali svojo stranko, kako je inicijativna. Resnici na ljubo se pa mora povdariti, da je izšla inicijativa za skoro vse predloge, v kolikor se ne tičejo tekočih stvari, od drugih strank in ne od SDS. Pri seji je prišlo do več bojnih glasovanj in so ostali samostojni demokrati s svojimi predlogi v manjšini. Tudi so začeli uvidevaiti položaj, samo tu pa tam se je nekateri izmed njih po nepotrebnem razburil. Krono pa je dosegel vedno oficijelni govornik SDS občinski odbornik Prekoršek. Cisto po nepotrebnem se je namreč zaletel proti predlogu stavbenega referenta, da se g. veletrgovcu. Stermeeki-ju dovoli, da pozida pri svoji sedaj enonadstropni trgovski hiši drugo nadstropje. Celo dvakrat je govoril, da se temu predlogu ne ugodi, češ da ni v skladu z regulačnim načrtom. Pozabil pa je, da je bil ta predlog že pred letom odglaeovan, seveda tudi z njegovim glasom. G. Stermecki pa tedaj ni zidal in je moral na novo prositi in je bil sedaj seveda g. Prekoršek proti, ker je g. Ster-necki pač predsednik krajevne organizacije NRS. G. Prekoršek je sicer izjavil, da ga ne vodi pri tem noben -političen motiv, toda občinski svet si je ustvaril svojo sodbo. Seveda je bil predlog kljub prizadevanja g. Prekorška sprejet in se g. Prekoršaku ni posrečilo pridobiti za svoj predlog niti vseh odbornikov SDS. Vsi drugi klubi 6o seveda odklonil novo stališče g. Prekoršeka, da hišni posestnik ne bi smel zidati na svoji hiši še eno nadstropje, posebno ker bode ogel Kralja Pea-ra ceste in Prešernova ulica s tem samo pridobil, ker so vse druge hiše dvonadstropne. Lepo ga je zafrknil tudi socialist Koren, ki je pozval vse hišne posestnike, da zidajo vsi hišni posestniki še eno nadstropje, da se bo odpomoglo stanovanjski bedi in pa zaposlilo vsaj nekaj brezposelnih. Pa seveda na take stvari g. Prekoršek ne misli, ker ni brez posla in ima udobno stanovanje v javni bolnici, njemu gre samo re-gulačni načrt po glavi. Da smo obširneje napisali o zadržanju g. Prekoršek je bilo nujno potrebno, da javnost spozna njegove nazore o stanovanjski bedi. K seji se še povrnemo.
Celjski demokrati — imuni zoper mraz in influenco. Jutrovski dopisnik iz Celja se v sobotni številki huduje, ker meščanska šol« dne 11. marca zaradi nezakurjenih šolskih sob ni imela pouka, dočim so baje v gimnaziji istega dne odpirali okna vsled vročine.
Konstatiramo:
1.	Dne 11. marca je kazal toplomer zjutraj 0 stopinj na prostem in 6 stopinj v sobah.
2. Izredno veliko učencev je baš sedaj zbolelo za influenco (tudi* v tuk. gimnaziji) in to največ zaradi prehlajenja. (Primerjaj tudi članek »Razsajanje influence« v i s t i številki »Jutra« str. 6.1)
3. Mesto celjsko oskrbuje dve šoli s premogom: osnovno in meščansko. Dočim je navedenega dne bila osnovna šola toplo zakurjena, je na meščanski šoli zmanjkalo premoga.
Ako dopisniku res ne da žilica drugače, naj j»oišče pravega »grešnika« (pa magari da je SDS-ar), ki je zakrivil nered v nabavi kuriva, in naj vanj usmeri svoje puščice!
Dopisi.
I* Kamnika. V četrtek, dne 18. t. m. se vrši v Kamniku v dvorani Narodne čitalnice ob 8. uri zvečer občni zbor podružnice Ju-goslovenske Matice. Po občnem zboru bo predaval g. dr. Val. Rožič iz Ljubljane »D pomenu Jadranskega morja za našo državo« . Odbor podružnice vabi vse člane in vse prijatelje društva, da se v čim večjem številu udeleže zbora in predavanja.
Traovsko-industrilska d. d.
Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Tiska vse tiskovine za trgovino, industrijo in urade; časopise, knjige, koledarje, ietake, posetnice i. t. d. L t d.
Ustna knjigoveznica.
Simon Gregorčičeva ulica št. 13
Telefon št 552
gftls* eri pošt, f«k. zav. it 13.108
O POMENU INDUSTRIJE V MLADIH DRŽAVAH.
V soboto, 13. t. m. je v društvu 'Soča predaval o gornjem predmetu dr. Bohni, direktor Trgovske akademije.
Večer je.otvoril društveni blagajnik gosp. Bviligoj a krušnim in globokim, a vkljub temu kratkim pozdravom na g. predavatelja, ki j« bil .tako prijazen, da je že četrtič prišel v »Sočo« predavat.
Dr. B5hm izjavi nato uvodoma, da je okvir <lana&njega večera mnogo prekratek, da bi mogel v popolnem obsegu izvesti svojo nalogo. Kato pa poda v kratkih obrisih splošno zgodovino industrije, ki se je začela /. uvedbo parnega stroja. Industrije se je pojavila najprej na Angleškem. Anglija je dolga leta obvladovala ves svetovni industrijski trg.
Nastanek industrije je povzročil tudi popolno pregrupacijo socijalnih slojev. Pojavili so se novi razredi, zgoraj razred velekapitalistov, spodaj pa razred mezdnih delavcev, takozvani 4. stan. Že zgodaj so se pojavila stremljenja, da se industrija osvobodi slehernega vpliva s strani držav, občin, javnih korporacij itd. Pojavil se je liberalizem, njegova glavna zastopnika pa sla Adam Smith in David Ricardo. Gospodarska svoboda, ki jo jo liberalizem priboril industriji, je povzročila ogromen razmah angleške industrije, tako, da je bila za dolgo časa vsaka konkurenca neangleške industrije izključena.
V Nemčiji so se nauki očeta nacijonalnega industrijskega sistema Friedricha Liezsta uveljavili šele celih 30 leit po njegovi smrti. Po letu 1870 se prične živahno industrijsko gibanje v raznih državah na kontinentu, zlasti v Nemčiji. Načela neomerkantilizma so zahtevala zaščitno carine in pod njihovim vplivom je nastala industrija v kontinentalnih državah.
Gospodarska politika nove Nemčije, Itali-
je, Francije itd. se da izraziti v treh besedah neomesrkantilizem, autarkija, imperializem!
Stremljenje za autarkijo ali za popolno sa-mozadostitvijo vsake države na surovinah in produktih, je tudi glavni vzrok kolonijalne politike koncem 19. stol. Tedaj so si velevla-sti razdelile zadnje preostanke še neakupira-nega ozemlja.
Poleg autarh ije se je pojavila tudi politika »odprtih vrat«, to je gospodarska politika, ki si je skušala osigurati izhodišča za nakup in prodajo blaga.
Autarkični neomerkantilizem je prinesel s seboj tudi novo merilo gospodarske moči kake države, to je trgovsko in plačilno bilanco.
Za dokaz blagostanja v državi velja aktivna plačilna bilanca, katere glavni faktor pa je zopet aktivna trgovska bilanca.
V	plačilni bilanci Italije, Švice itd. je posebno važna postavka tujskega prometa, v Italiji pa tudi postavka izseljeništva.
Da je trgovska bilanca aktivna je potrebna tudi industrija. Zaščitne carine so tudi dvignile Zjedinjene države, Japonsko, Nemčijo
—	med industrijske države.
Industrijski proizvodi napravijo državo neodvisno od drugih. Treba je pospeševati lastne tvornice v vsaki državi. Kot brezpogojni imperativ pa mora veljati, da vsaka država izdeluje vse potrebno strelivo in orožje izključno doma. Da je nujno potrebno domačo industrijo v nekaterih mladih državah favorizirati, tega vodeči duhovi najbrže ne vedo!
Vse države, celo samo polodvisne kot Avstralija, Kanada, stremijo, da se industrijal-no osamosvojijo. Ta emancipacija roda gospodarsko neodvisnost, gospodarski dvig in dvigne prebivalstvo na višji nivo kulture. Industrijska država je bogata, agrarne države pa so prezadolžene.	.
Z industrializacijo države so zvezane tudi
njene slabe strani, predvsem socijalna vprašanja četrtega stanu, ki se pojavijo v zelo ostri obliki. Res je tudi, da industrija nekoliko neugodno vpliva na klimo. Vendar politika vsake države stremi za čim večjim razvojem industrije. Celo Kitajska se je otresla starih predsodkov in gradi tvornice. S koncesijami, sulmisijami, subvencijami in davčnimi olajšavami gredo države lastnim industrijam na roko. Kot blaznost pa se sliši, če kaka država razvoj lastne industrije ovira, ali jo skuša celo uničiti pod nekaterimi iz bujne fantazije vzetimi vzroki. Tako uničevanje industrije je predvsem protisocijalno, ker jemlje mnogim možnost zaslužka.
•	Če bomo dali v naši državi prebivalstvu možnost do dela in zaslužka, ne bo naša kraljevina zadostovala samo za 1‘2 milijonov, nego za trikrat toliko.
V	imenu »Soče«, se je dr. Bohmu za njegovo izčrpno predavanje zahvalil z naravnost pesniškimi besedami prof. Zgrabljič. »Soča-nk pa so predavatelju burno aplnvdirali.
Gospodarstvo.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Dne 12. t. m. se je vršila bilančna seja upravnega sveta banke, na kateri je bila Odobrena bilanca za XXV. poslovno leto 1925. Bilanca izkazuje v splošnem napredovanje v poslovanju in se je povečal znatno skupni promet, ki presega 31 milijard dinarjev. Vloge so narasle za 60,000.000 dinarjev na skupno 213 milijonov dinarjev. Posebno se je povečala davčna postavka, ki znaša skoro 6 milijonov dinarjev in presega ono v letu 1924 za preko 1 'A milijon dinarjev. Izkazani čisti dobiček za poslovno leto 1925 znaša 7,607.385.58 Din. V očigled gospodarski krizi, v kateri se nahajamo, je
upravni svet sklenil, predlagati občnemu zboru, ki se vrši 10. aprila I. 1. ob 15. uri v palači banke v Ljubljani, izplačilo 10% dividende v znesku 15 Diu na delnico (Jani 12?» ozir. 18 Din), dotirati reaerve a 1,350.000 Din in prenesti po odbitku statutarnih dota«ri in običajnih nagrad ostanek l.%.297.76 Din na novi račun.
X Dobave. Direkcija državnih želeani« f Ljubljani sprejema do 20. marca t. 1. ponudbe za dobavo 100 m3 plohov za pode; do 28. marca t. 1. za dobavo 100 kg kamene soli; do 26. marca t. 1. pa za pavšalno popravilo inv. pisalnih strojev za območje direkcije državnih železnic Ljubljana. — Prometni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkvcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 22. marca t. 1. ponudbe za dobavo jermen. — Direkcija državnega-mdnika v Brezi sprejema do 1. aprila t. 1-ponudbe za dobavo 2 bal bombaža za čiščenje in 1 bale očiščenih krp. — Vršile se bodo naslednje ofertahue licitacije: Dno 12, marca t. 1. pri Stalni voljni bolnici v Ljubljani glede dobave živil (telečje meso, mleko, vino, žemlje) za čas od 1. aprila do konca junija 1926; dne 15. marca t. 1. tudi glede dobave živil (svinjska mast, pšenična moka, juhe siji ve, riž, pšenični zdrob, fižol, ješpreaj-ček, makarone, kristalni sladkor, pražena kava, vinski kis). Dne 30. marca t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 15.760 kg raznega olga (strojno, cilinder, redko in gosto olje za dizel motor). — Dne 8.š aprila t. 1. pri odelesnj za mornarico v Zemunu glede dobave 6000 ton angleškega premoga; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 75.000 m platna iz konoplje; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave mašulnih plošč.
Jack London:
Morski vrag.
Te besede je podkrepil s tem, da je pograbil kotel vrele vode. Ob taki grožnji so se mornarji umaknili. To je bilo za Mugridga nekaka zmaga, ki mu je omogočila, da je malo volnejše klonil pod mojo zmago, ki sem si jo priboril nad njim, dasi je seveda bil preveč obziren, da bi bil poskusil odgnati še lovce.
»Že vidim, kakšen konec bo imel naš kuhar,«, sem slišal reči IMmača Homerju.
»Prav imaš,« »e je glasil odgovor. »Klada bo odslej vodil kuhinjo, kuhar mu bo pa pomagal.«
Mugridge ga je slišal in se je hitro ozrl po meni; jaz pa nisem na noben način pokazal, da sem bil slišal razgovor. Nisean bil mislil, da je bila moja zmaga tako dalekosežna in popolna; sklenil pa sem, da ne da« iz rok, kar sem si bil priboril. Dimačevo prerokovanje se je tekom časa uresničilo. Kuhar je postal bolj ponižen in voljan kot sam Wolf Larsen. Obvladal sem ga; nisem mu več rekel gospod, nisem več po.m-val mastne posode, niti lupil krompirja. Opravljal sem svoje delo, samo svx>je delo in to kadar in kakor se mi je videlo primerno. Nosil sem tudi nož po mornarski navadi v nožnici okoli pasu in kazal napram Mu-gridgu vedno vedenje, ki je sestojalo v enakih delih iz obvladovanja, žaljenja in preziranja.
Deseto poglavje.
Moje ožje znanje z Wolfom Larsenom narašča — ako se sme s to besedo označiti ono razmerje, ki vlada med gospodarjem in hlapcem, ali še boljše med kraljem in njegovim šaljivcem. Jaz sem mu zgolj igrača in on me ne ceni več kot otrok svojo igračo. Moj posel je zabavati ga in dokler ga zabavam, gre vse dobro. Čim pa se začne dolgočasiti ali čim se ga poloti slaba volja, sem takoj pregnan od mize v kabini v kuhinjo, vendar sem hkratu srečen, da sem utekel živ in s celimi udi.
Počasi spoznavam samotnost tega človeka. Ni človeka na krovu, ki ga ne bi sovražil ali se ga bal; enako ni žive duše, katere ne bi on zaničeval. Kot vse kaže, ga razjeda strašanska sila, ki je v njem in ki po vsej priliki nikdar ni našla primernega izraza v delih. Takšen je kakršen bi bil Lucifer, če bi bil le-ta pregnan v družbo duhov brez duše.
Ta samotnost je že sama po sebi slaba, ki je še hujša, ker ga tlači melanholičnost njegovega naroda. Sedaj- ko ga poznam, vse jasnejše razumevam stare skandinavske mite. Belokoži, svetlolasi divjaki, ki so ustvarili tisti strašni panteon, so bili iz iste korenine kot on. 0 lahkoživosti smeh ljubečih Latincev ni pri njem niti sledu. Kadar se smeje, se smeje iz nekega razpoloženja, ki ni drugega kot divje. Smeje pa se redko; prečesto je otožen. In ta otožnost je tako
boka, kot korenine njegovega naroda. Plemenska ded-šeina je, otožnost, ki je naredila njegov narod trezno misleč, čistega življenja in fanatično moralen.
Glavni iavor te prvotne otožnosti je bistveno bila vera. Teda Wolf Larsen vere ne pozna- Njegov brutalni materializem je ne pripušča. Zaradi tega mu ne preotsaja drugega kot da je kakor od zlodja, kadar ga prime slaba volja. Da ne bi bil tako strašen človek, br ga včasih pomiloval, kakor n. pr. pred tremi dnevi, ko sem bil šel v njegovo sobo, da mu napolnim vodno f/leklenico; nepričakovano sem nameril nanj. Glavo je držal v rokah in ra n'o so se mu krčevito digale kot bi bil ihtel. Videti je bilo, da ga tlači neka mogočna žalost. Ko sem natihem odšel, sem ga slišal stokati: »Beg! Bog! Bog!« To ne, da bi bil klical Boga. Bilo je z*olj neko vzklikanje brez pomena, a prihajalo mu je iz duše.
Pri obedu je prosil lovce, naj mu povedo kako zdravilo zoper glavobol, in zvečer je bil malone slep in se je majal po kabini, dasi je bil tak hrust.
Vse svoje žive dni nisem bil Bolah, Klada,« je' dejal, ko sem ga spremljal v njegovo sobo. >Tuxii glava me nikdar ni bolela, razen takrat, ko s« mi je glava celila, ki mi jo je bil razčesnil vitel za sidro.«
Ta glavobol, ki mu je jemal vid, je trajal tri dni. Larsen je'trpel, kot bi trpele divje živali, brez tožbe, brez sočutja, popolnoma sain.
Srajce,
promenadne bele in barvaste, ovratnike
vseh vrst in fason, pentlje, Si mo veznice, žepne robce, nogavice v raznah barvah za gospode in dame. naramnice, toaletne potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino Nizke cene. -	—	Velika	izhera	sc.mo	pri
10SIP PETELINC-U - LJUBUflMfl
blizu Prešernovega spomenika ob vodi
žito,
moka, koruza
na debelo na debelo
najceneje pri
tam zav oh i IMni
tel. 243.
V	restavraciji pod „SKALCO“, Mestni trg 11, vsako sredo, soboto in nedeljo od 20. do 24. ure zvečer
koncert.
Zajutrkovalni koncert v nedeljo od 9. do 13. ure. Na razpolago topla in mrzla jedila; pristna vinska kapljica, ter razna brezalkoholna pijača. Hitra in točna postrežba.
Za mnogoštevilni obisk se priporoča
JOSIP URAN, restavrater.
Stekleno
opeko t m s jo »laiao v s •>#i Združene opekarn« d. ,5. Ljubljaai.
Absolvent trg. teto
išče alužbe pri kakem večjem podjetju. Gre tudi nekaj mesecev brezplačno. — Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Dobra može.
Im*m
m prodati ves tisoč smrekovih sadik velikost od 10 do 30 em. Cena od 100 kosov do 1000 je par bo, od 1000 do 10.000 kosov je cena par 3o.
PREMOG - ČEBIN
ulici Ml- ■ Telefon 56,
vi
tovarna vinskega kisa* d. z o. z., Ljubljana, nudi najfinejSi in najokusnejši namizni kis iz inskega kisa
Zahtevajte ponudbo I
Mlad zakonski par
brea otrok iSže meblirano sobo, po možnosti v bližini dolenjskega kolodvora, za takoj. Ponudbe na upravo pod >Takoj 10«.
Tehnično in higijenično najmodemeie urejena	kisarna v	Jugoslaviji-	«
LJkMImi,	«sti	itw.1i,	#.	n«*trop|e.
ii	n iimrirnr
la Trapist str	.
ala	Marija Štern po 22.50	£
pošilja po železnici u> P°štl *,a in sirarna Josip Dvorny, BadlSe-vina (Slavonija).
Kupi se
vsako količino jelovih ali smrekovih pol - nk>ralov v delelini 35/70 mm in 4 m. — Obvezne ponudbe na upravo lista pod »Benetke«.
bdajateij ta odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za tiskarno »Merkur« v LjuMJaoi Andrej 8*™*