Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Iihija y Lfabljml vuk torek, četrtek In soboto. Naroinlna za avstro-ogrnke kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 E. za Nemčijo za pol leta 7-90, za četrt leta 4 K; za Amerike za pol leta 9 50 K za četrt leta 4‘80 K Pihbihi itnllka 10 v. Reklamacije so poitnine proste Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inseratl: EnOstopna petit-vrstica (Širina 88 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru. 124. štev. V Ljubljani, v torek, dne 16. novembra 1909. Leto XII. NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo. j Bdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila an list, reklamacije, iaserate i. t. d.: Upravnlltvo , Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/II. Košut II. Franc Košut, sin onega revolucionarja Lajoša Košuta, ki je razglasil neodvisnost Ogrske in odstavljanje habsburške dinastije z ogrskega prestola, je definitivno zatajil svojega očeta. Ko je zadnjič prišel v budimpeštanski parlament, so ga člani stranke, kateri je bil šc do zadnjih dni predsednik, pozdravili z ironičnimi klici , kar pomeni T madžarsko-nacionalističnem narečju prav toliko kakor: «ProdaI si se Avstrijancem* ... Košut je ustanovil novo stranko. Ime ji je dal, po katerem bi bilo misliti, da je njen pogram nadaljevanje starega programa, slare Košutove stranke. Toda sin Lajoša Košuta, čigar načela si je bila zapisala na zastavo stranka Franca Košuta, se ni ločil od tovarišev, ker bi bili oni izdali Košutove ideje, temveč zato, ker ni vedel, kaj bi še počel s temi idejami v praktičnem političnem življenju. Franc Košut se je »prepričal*, da so najradikalnejša gesla najpripravnejša za pridobivanje volilcev, ampak da je oportunizem najboljše sredstvo za ohranijev ugodnega lastnega položaja. In napravil je kompromis med radikalizmom in oportunizmom: Radikalizem v besedab, oportunizem v dobičku. Dolgo se je Franc Košut pripravljal. Ime, ki mu ga je podedoval oče, je bilo izvrstno sredstvo za pridobitev simpatij pri množicah in pri idealistih, ki so še vedno sanjali o letu 1848. In zato je bilo tudi primerno sredstvo za pridobHev ugodnega materialnega položaja. Ko so ga Madžari poklicali na čelo svoje najbolj madžarske stranke, ■e je spodobilo, poskrbeti mu tudi mesto, ki nese dohodke in ne zahteva dela. Ime Košut je prna-šalo dobiček. Ampak Franc Košut ni bil materialist. Seveda, bogastvo je bilo dobro, toda idealna duša mora misliti tudi na kaj druzega. Denarne vreče so stopnica; in Košut mlajši se je je poslužil. Morda se mu je nekaj časa sanjalo, da ima Ko-šutovstvo ša bodočnost in se je smatral poklicanega, da prevzame tudi politično dedščino svojega očeta. To so bila leta njegove politične naivnosti. Dasi ga ne obtežujejo preveliki talenti, je pa vendar sčasoma spoznal, da ima vsaka sedanjost svoje posebne razmere, katere je treba vpošlevati, če se hoče — hm — da se uresničgo »ideali*. »Košut na čelu Ogrske* — to je bil včasi »ideal*. In geslo je bilo seveda »proti Dunaju*. Košut na čelu Ogrske — to se je zdelo Košutu še vedno ideal; izpremenila se je le »malenkost*. France je spoznal, da se pride t današnjih dneh prej kam na čelo »z Dunajem* kakor pa proti Dunaju. Justh in podobni trmoglavci niso hoteli spoznati tega. Trdili so, da gre za »neodvisnost* Ogrske, ne pa za Košutovstvo. Nesporaznmljenje. Koristno nesporazumljenje — misli Košut. Justh je učil: Samostalna banka ali boj na nož. Košut je formuliral vprašanje tako: Samo-stalna banka ali Košutovo ministrstvo. In spoznal je, da mu je Košutova listnica bližja. .. Iz svoje stranke je Košut izletel. Na ministrskem sedežu je ostal. Predsedstvo v svoji »tari stranki je moral odložiti; v zbornici so bili izvoljeni njegovi in njegovih zaveznikov kandidatje v predsedstvo. Navidezno je Jurth premagan. Koliko trajnosti bo imela Košutova zmaga, se bo videlo. Sedaj se mu še oglašajo novi »pristaši*. Vsi, ki so odvisni od vlade, so »uverjeni*, da ima ekscelenca Košut »dobre namene*. Pri prvih volitvah se bo pokazalo, če so dobri matematičarji. Med tem bi pa Košutovi dobri nameni lahko zanimali nas Avstrijance. Ča je moral ogrski trgovinski minister položiti samostalno banko v miznico pod ključ, bo moral na kakšenkoli način potola- žiti one, katerim je včasi sam pripovedoval, da ja samostalna banka začetek madžarskih nebes na zemlji. Tolažba — to bi bile koncesije, ki bi jih sin Lajoša Košuta prinesel z Dunaja, s tistega dvora, ki ga je bil njegov oče pred šestdesetimi leti odstavil. Vprašanje je pa, na čigar račun bi mogel Košut Franc dobiti konceiije. Ekscelenca baron Bienerth bi imel t teh dneh nalogo, povedati avstrijskim narodom, kaj se zahteva od njih za madžarsko bisago. Baron Bienerth molči. Treba bi bilo, da bi tem glasneje izpregovoril parlament. Biti se je, da bo tista volna, a katero M imajo obdariti Madžari, ostrižene avstrijskim ovčicam. Na to bi sedaj imeli misliti avstrijski poslanci, ki trdijo, da zastopajo avstrijske narode. Dijaške kuhinje. Dve veliki moči sta, ki vladati razvoj človeštva v gospodarstvu in splošnem življenja. — »Boj za biti ali ne biti» — in vzajemna pomoč. Darvia, ki je popisaval prikazni »boja za biti ali ne biti» med živalmi in ljudmi in temu principu pripisoval veliko važnost v teleinem in duševnem razvoju človeštva ter v gospodarskih in drugih pojavih, ni izključeval ravnovažnega principa v razvoju človeške družbe vzajemne pomoči. Darvin je izrečno izjavil, da je to tako, le časa mu je manjkalo, da bi bil razpravljal in dokazal vednostno ta princip. Zraven Tolstoja največji sedanji ruski mislec, knez Peter Kropotkin je v prelepi knjigi: »Vzajemna pomoč, princip napredka* to dokazal. Dokazal je, da j* delovala v vsem razvoju človeštva ta moč in da ji ima človeštvo zahvaljevati dosti lepih vspehov. Najsi je konkurenčni boj ustvaril in še ustvarja dosti koristnega na svetu, toliko ali še več koristnega, dobrotnega je ustvarjala in ustvarja medsebojna pomoč. Po Kropotkinu se noben človek ne more ponašati a tem, da je izvršil kaj sam; vse kar je človeškega dela, je rezultat dela več ljudi. PODLISTEK. ČnyaJ Jerman. Da)je Kaj se pač zmišlja! To je pač neumnost. Kako je ponoči in kako podnevu ... Smejati bi se morali Prav tako razmišla, kakor bi bilo kakšno pravilo za to. Ali pravila ni. Na to ne vpliva nobena in-strukcija. Eikrat je tako, drugič drugače. S.noči je bilo še dobro. Bil je skoro ves čas na nogab, vendar se zjutraj ni čutil utrujenega. Včasi ga solnčni izhod popolnoma potlači. Ljudje, ki se ponoči pošteno naspe, lahko govorč o krasnem solnčnem izhodu. Jerman ve bolje to reč. Njemu ni kar nič dobro, kadar pride jutro izza v službi prebedene noči. Takrat se počuti včasi prav tako, kakor bi imel groznega mačka. Oči ga skelč, glava ga boli, in ves potrt je, nobena stvar ga ne zanima; ako ne bi moral opravljati službe bi se kar položil v travo, četudi je rosna in četudi ve, da ni zdravo. Vendar pa še ne vleže; saj je v službi in zato se pravi: dobro odpreti oči. Ako preteče tako le ura, pa je boljše; tedaj mu ni več težko, ostati buden. Tako je navadno. Opoldne so mu potem trepalnice že zopet težke in neprenehoma mu lezejo doli. Tedaj je pač težak trud, da ostanejo oči odprte, in zlasti je težko, ker ne more niti misliti. Siliti se mora, da bi kaj mislil, in tedaj se mora jeziti. Ako se jezi, tedaj je že bolje. Ali to je neumno. Jeziti se ne more, kadar bi hotel; pa tudi ne vč, na kaj naj se jez>, akoravno ima sicer dosti vzrokov, biti nezadovoljen in kleti. Ali vrag naj se jezi, kadar vsi udje otrpnejo. No, naposled — kadar preidejo prve ure, je zopet ložje. Popolnoma dobro pa že ni več. Treba as je že mučiti, ga bi mislil na vse, storil vse; lahko bi se kaj pozabilo in lahko bi se tedaj zgodila nesreča. Eh, človek bi niti ne verjel, kaj pomeni deb tako nizkega služabnika, kakršen je čuvaj. Prav nič se ne sme pozabiti. Ne sme se. Pa on sploh ne bi ničesar pozabil; še vedno je službo tako opravil kakor je bilo ukazano. Da le ne bi bilo utrujenosti 1 Ali kadar se mu vleže tista teža na oči, tedaj skoro ni več človek. In kadar pride potem zopet noči Kajpada ne gre vedno tako. Ali danes je pač zopet taka. Štiriindvajset ur je ie v službi, in še nekaj jih bode. In kako je to, tega pač ne \č, kdor ni sam izkusil. Druga noč nima več ur. Tu so le še večnosti. Vsak četrt ure je neskončen. In tedaj človek res ni več človek. D&, tedaj so strahovi v gozdu; tedaj se rodč po vejah in plavajo čez vrhove dreves in plešejo po čistini svoje pošastno k6!o. Tedaj je slišati votle glasove, ki ne morejo biti ne živalski ne človeški. In neprenehoma se čuti nesrečo v zraku; tam poleta okrog in se lahko hipoma spusti doli, in tedaj je konec. Človek komaj vlači telo, pa vendar mora hoditi. A noge so trudne in težke, pa nočejo hoditi prav. Tudi glava je pusta, in idoč, se človek kar opoteka, kadar hoče poklekniti, pada kar tja. Nič več se ne more misliti, kajti drugače ae lahko to ali ono pozabi, in tedaj se zgodi nesreča. Ali če je treba ostati na mestu in se nima kam iti, tedaj je še hujše, kajti če je človek pri mira, m ie skoro nikakor ne more ubraniti spancu. In is tega ae lahko porode grozne reči. Recimo, da bi zaspal pa pozabil zapreti ograjo, kadar pride brzovlak. Ponoči res ne gre mnogo ljudi skozi gozd. Zakaj bi prišel kdo ravno tedaj, kadar se pelje vlak mimo? Ali kdo \£? Mogoče je le. In to bi bilo grozno. Seveda ni še nikdar zaspal in nikdar ne bod« zaspal v službi. Ali težko je to. In naposled — kaj je nemogoče? Enkrat ae mu je vendar te zgodilo, da ga je idočega spanec premagal, da ae jo nekoliko minut kar opotekal. To je bilo pač samo enkrat... Danes so imeli lov, kako so puške pokale 1 Ali so pač veliko postreljali ?... Marička gotovo ie spi; to bode namreč njegova ieaa. Seveda spi — ob tem času ... A tam, v dvorcu, tam gotovo še ne spi... najbrie so dobre volje... He, lahko so po konci... Zakaj je nocoj Uka tema?... Saj svetijo zvezde. Pa vendar je videti, kakor bi bila zelo tema... Tudi feladio ja postalo ... Da, bnovlak se pripelje mimo ob dveh in trideset minut... Oh, kako je pasto!... Kar vkup pasti hočejo trepalnice.,. Ali ne... Buden mora ostati ... bnovlak ... Ves se je prestralil in skočil po kond Vendar je zadremal I V strahu pogleda aa uro. Hvala boga, bilo je samo nekoUko trenotkov. Tu blizu je vil. Umil si bode lice pa bode zopet dobro. Dalje prih. Bogati niso bili ljudje na Slovenskem nikdsr. Zemlja naša ni bogvč kako rodovitna. Lega ob morju bi pač labko bogatila naše ljudi, ako bi ne bilo sto raznih zadržkov. Tudi pridobivanje ved je bilo • na naši zemlji ’>ko oteškočeno. Tudi s sredstvom latinščine v srednjem veku, nemščine v novejši zgodovinski dobi ni prav Slo. Ja pa res, da ne ustvarja najlepšega lakota, pafi pa bogastvo. Učenec srednjih šol na Slovenskem je po večjem moral hoditi z žlico po hišah, da se je n? sl til enkrat na dan. Za meščanskega otroka so še kako skrbeli starši, za kmetskega fanta ne. A boljše glave so prišle s kmetije. Bilo je mučno, vsak dan v drugi hiši dobiti kosilo — in navadno se je dajalo dijakom kosilo, kakor revnim potujočim ljudem kje v kuhinji ali v veži. Redke so bile gospodinje, ki so fanta pozvale k lastni nrzi. Beračenje hrane, na katero so bile obsojene tri četrtine slov. dijakov v prošlih časih, je bilo poniževalno za nje; mladi človek je zvedel skoro v vsaki hiši, da se mu da jesti, ker je revež. — Absolutistična država je ustvarila državnega uradnika. Tega ni bilo začetkoma dosti treba. Jemala ga je za višja mesta iz sinov veleposestnikov-plemenitašev, nižje uradnike in kakega dobrega delavca, ki je vlekel za plemenite višje, je jemalo iz meščanstva, ali s kmetije, ako je katerega kmetskega fanta dobra usoda zanesla v Gradec ali na višje šole, ker se je posebno dogajalo, ko je duhovnik Kn?felj ustanovil znane štipendije za nauk na dunajski univerzi, izključivši od njih uživanja izrecno bogoslovce. Duhovnik je rabil več naraščaja. Naš kmetje videl v duhovenski službi dosti koristi. Duhovnik se ni žen>), — lahko je kaj privarčil, ker se zaradi nezakonskih otrok tedaj duhovnik ali plemenitnik ni smel tožiti, lahko je duhovnik skrbel za sestre, za starše. Naš kmet je tedaj rad pošiljal enega, in sicer najbolj nadarjenega v gimnarjo in potem v lemenat. Za to so tudi skrbeli na deželi nastanjeni duhovniki. Na Slovenskem se je tedaj kultiviralo po večjem bogoslovje. Starejši duhovniki so skrbeli za to, da so starši pošiljali nekaj živil fantom v mesto, pridobivali so jim v dotičnem mestu hrano opoludne v raznih hišah, pri kapucinih, frančiškanih, pri katerih so fanti zajemali z druzimi reveži vred iz velikih skled, jedli brez krožnikov. — Najbogatejši kmet se je rad odtegoval plačevanju hrane za fanta. Naš kmet je nasproti otrokom rad skopuh. Tako se je prehranjeval dolga desetletja naš dijak iz kmetije. — Pozneje so duhovniki zbrali nekaj fonda in ustanovili dijaške konvlkte; na Kranjskem Alojzijevišče, na slov. Štajerskem Maksimiliianum-Victorinum. — Začetkoma so v za to nabavljenih hišah imeli fantje le stanovanje; hrano so si beračili po mestu; pozneje so dobivali enkrat ne dan hrano — in pozneje popolno. To je bilo odrešenje fantov od poniževalnega beračenja. Nadzoroval je v teh koHvik-t>h duhovnik, navadno učitelj veronauka na dotični gimnaziji. Ker je šlo dosti fantov iz teh konviktov po dovr&eni gimozijai na vseučilišče, so sklenili škofje, da se fantom večkrat pove, da se rede za lemenat, ne pa za druge študije in da naj tisti le izstopi, ki ne misli postati duhovnik. Seveda jih je dosti ostajalo do zadnjega v konviktu, ki so potem lerrenatu obrnili hrbet. Bilo je pač nekaj let hliniti pobožnost, nositi v osmi šoli dolgo črno suknjo, katera se je po maturi skrajšala. Dalje prih. Shodi. Trbovlje. V ponedeljek, 8. t. m. smo imeli tukaj zopet shod, in sicer v vseh gostilniških prostorih gospoda Božiča. Vse sobe so bile kljub temu, da je bil deiavnik, natlačene do zadnjega jj kotička. Shod je otveril sodrug Siter, potem je poročal sodrug Etbia Kristan o draginji in državnem zboru. Govornik je najprej obširno opisal draginjske razmere in razmotrival vprašanje, kje tiče vzroki draginje. Konstatiral je, da jo iz-koiiičevanje konsumentov v kapitalistični družbi prav tako neizogibno te kor izkoriščanje producentov; popolnoma *e torej tem razmeram ne more priti v okom, drugače kakor z odstranitvijo kapitalističnega sistema. V nekem obsegu pa povzročajo draginjo tudi vzroki, ki niso nujno vtemeljeni v kapitalistični dražbi in so torej tudi sedanjih razmerah lahko odpravijo; temeljito je na to govornik razlagal, kaj bi mogla parlament in - vlada storiti proti draginji. Tedaj je pa razložil; kako je sedaj v državnem zboru in kaj počenja vlada, v markantnih potezah je naslikal avstrijsko politiko zadnjega leta in sedanjo situacijo ter je končno pokazal, da je v zadnji vrsti od volilcer samih največ odvisno, kakt.ni je parlament in politično delo za ljudstvo ali proti ljudstvu. Pozival je navzoče, naj okrepe svojo politično organizacijo j in naj sami postanejo agitatorji, da bodo priprav Ijeni za vae dogodke, k’ jih morda doživimo v kratkem. Potem je govotil sodrug Cobal, ki je premotrival delavske razmere na gospodarskem in strokovnem polju ter z neovržnimi podatki dokaza' neresničnost nasprotnikih tvrditov, češ, da so de lavske zahteve in stavke krive draginje. Nadalje je posegel v razmere, ki vladan; v rudnikih trboveljske premogokopne dražbe, ki ne razume niti svojih lastnih interesov. Najbolje se pokazuje to pri vpeljev»nju novih tehničnih metod, pri čimer se ravno po šabloni, a prez prevdarka, brez pozna vanja rudniških razmer in brez obzira na prak tične okolnosti. Tako škodujejo sebi in delavcem, ker nepraktične metode krajšajo podjetniški dobiček, obenem pa tudi zaslužek delavcev. L?hko se dokaže, da so se plačilne razmere rudarjev relativno poslabšale. Toda cele armade rudarjev št ne spoznavajo, da se proti temu le s krepko organizacijo kaj opravi. Z jedrnatimi besedami je govornik pozival delavce, naj poskrbe, da bo erga' nizacija delavstva tako popolnoma kakor organizacija podjetnikov, ker se bo le tedaj delavstvo lahko uspešno branilo večnih napadov na svoje interese. Končno je še sodrug Sittor govoril o odprtem pismu podjetnikom, ki ga priporoča stro kovna komisija (glej «Rdeči Prapor* od zadnjega četrtka). Shod je soglasno sprejel predlog, da se pošlje tako pismo družbi. Tedaj je sodrug Sitter zaključil zborovanje. Volllcem v osebno dohodninsko cenilno komisijo cenitvenega okra]a Celje! Dne 26. novembra t. 1. bodete imeli priložnost oddati glas v osebno dohodninsko cenilno komisijo. Ni treba utemeljevati, kake vašnosti je, da zastopajo v davčni komisiji davkoplačevalce možje, ki so resni ter poznajo in uvažujejo težave d&vko plačcvalcev. Volilni cdbor politične organizacije trboveljske je sklenil udeležiti se volitvo tor je postavil kan didata: sodr. Ignacij Sitter rudarski tajnik v Trbovljah sodr. Karl Malovrh vodja kons. društva v Hrastniku. Cenjeni volilci se naprošajo, naj pridejo z volilno legitimacijo in z volilnim listkom v Trbovljah k sodr. Ignacij Sitterju, v Hrastniku k sodr. Karlu Malovrhu ia na Zidanem mostu k so Ir. Jožtfu Pičniku ali Bartlu Peharju, ki bodo dajali pojasnila o volitvi. Volici drugih krajev naj vpoiljejo pred 26. novembrom t. 1. volilno legitimacijo z volilnim listkom z lastnoročnim podpisom v zalepljenem zavitku (kovert) frankirano z 10 vinarsko znamko na davčno volilno komisijo v C.lju, Ringstrasse 12/(1 ter naj napišejo na glasovnico imena: Ignacij Sitter rudarski tajnik v Trbovljah. Karl Malovrh vodja konsumnega društva v Hrastniku. Glasovnice ima voliiec lastnoročno podpisati. Volilni odbor. ^ Umetnost in književnost. ; Koncert »Kola*. V soboto je priredila »Glasbena Matica* v Ljubljani koncert, na katerem je nastopilo hrvatsko pevsko društvo «Kolo» izZigreba s svojim moškim in ženskim zborom in s solisti ter s programom, ki je bil sestavljen iz sansih izvirnih hrvatskih kompozicij. Glasbeni del je pa oskrbela »Slovenska Filharmonija*. Ca se govori o tekmi med »Glasbeno Matico* in »Kolom*, je to pravzaprav nekoliko neumestno, zakaj prvi je zavod, na katerem se petje poučuje umetniško in znanstveno prav tako kakor glasba, »Kolo* je pa privatao pevsko društvo. Sredstva so torej neenaka. Brez obzira nato se mora priznati, da ima »Kolo* jako lepo izvežban številen zbor, ki se že sme nekoliko pobahati. Važno je, da je zborova disciplina zelo lepo razvita, vated česar je petje jako precizno in tudi izvajanje težavnejših skladov msgoče. V posameznem »o opažajo jako ugodni, zvenoči glasovi, fini soprani in dobri tenorji, ugodni alti in krepki basi. lntontra se čisto, modulacija je lahkotna. Pevovodja gospod Auton And61 se očitno lahko zanaša na svoje pevce, ki jih vodi pazno, a brez posebn h dirigentovskih flovtipov. Program je bil zelo bogat in je seznanil ljubljansko opčinstvo s celo vrsto hrvatskih skladateljev) Lisinski, Zajc, Albini, Novak, Rosenberg-Ružič in Hatze so bili zastopani. Kolikor se da soditi po omejenem sporedu, sta Hatze in Albini najbolj nadarjena. Lisinski je mrtev; grobu odpočiva že od 1854 leta od bede in razočaranj umetnikovega življenja; prištevati ga je vsekakor klasikom jugoslovanske glazbe. Z. Tudi gospa Bukšegova zadene take figure, ampak pretiravano karikiranje ne koristi njeni igri; tudi od komičnega do odurnega je namreč le en korak. Z iskrenim priznan.em bi omenili gospoda Ilečiča in Buk-fega, A to so detajli. V celoti je bila predstava absolutno nezadovoljiva in to je treba povedati sedaj, ko je še čas, da se ne ponove podobni eksperimenti. Slovensko gledališča. Nocoj se obeta zanimiva predstava: Strindbergov «Oče>, v katerem nastopa gospod Borš tnik kot gost v glavni moški, gospa Borštnikova v glavni ženski vlogi. Morda pr de vendar drama do sjoje pravice. Domače vesti. Broinra ljubljanskega Ikola še vedno u, še vedno izhajajo zhajati tudi v drugih o rečjo, da je res že eve daje klerikalcem straši po slovenskem časopis, brošure o njej in začele so jezikih. Kupčija se uganja s sumljiva. To izrabljanje zad povod, da obračajo vso stvar s spretnimi žurnali stičnimi fintami kakor »čarodejnik*, ki se producira strmečemu občinstvu. Kapitaliziranje neokusne afere res ni kdove kako čedno. Ampak če se to konštatira, se vendar ne sme trditi, da je bil začetek čeden. Resnica je in ostane, da se je škof silno zaletel; in druga resnica je, da bi bil vsak laik, če bi bil spisal enako knjižico, doživel najhujše očitanje v klerikalnem časopisju. Pa vendar bi bil vsak resni laik bolj upravičen, pisati o takih predmetih kakor pa škof. Iz takih resnih krogov se nam piše o stvari: »Med vprašanji, ki posegajo globoko v človeško življenje in s katerimi se bavi šele naš čas s primerno skrbnostjo, dela spolno vprašanje največjim in najresnejšim mislecem, ki so vzvišeni nad vsakim sumom nečistih željic in nagnenj, toliko preglavice kolikor malo-katero drugo. Ciovek je spolno bitje; zapirati oči pred tem dejstvom bi bilo ne le neumno, temveč tudi neizmerno škodljivo, zakaj največ nesreče t spolnih reč.h je povzročilo neznanje ali pa krivo znanje, ki je še slabše. Spolnost je tako velika pri-rodna sila, da se nobeno normalno spolno bitja ne more oteti njenim učinkom; če pa pograbijo spolni pojavi človeka nepripravljenega ali napačno pripravljenega, sc lahko in večinoma zgedi, da ga pahnejo v nevarnost, iz katere se le malokdo reši brez fizične ali moralne poškodbe, ki je pogostoma usodepolna za celo življenje posameznika, družine in celih rodov. Pouk v tako izvanredne važnih rečeh je neobhodno potreben. Noben človek zdravega razuma ne more dvomiti o tem. Ampak razlika je med poukom o spolnosti in poukom v čl-tanju in pisanju ni najskrbnejši, nsjvestnejši prijatelji človeštva se trudijo ob vprašanju: »Kdo naj poučuje mladino o teh rečeh in kako P* — Mnogo nizkega se je ohranilo v človeku iz starih, starih časov in kdor ne živi v puščavi, je moral neštetokrat opaziti, kako lahko oblatijo ljudje, kar j« samoposebi nadvse važno in čisto in sveto. V?aka nerodna beseda je sovražnica čutom, ki so tako neskončno občutljivi, da se naj raje zapirajo v sebe in se varujejo vsakega diha. Ako jih bru-alna roka potegne na dan, ako se začne nenežen ezik baviti ž njimi, se prelahko zgodi to, kar se :godi z nežno cvetlico, če pade slana nanjo, to tam, tjer jo bila prej najplemenitejša poezija z vsem, kar je v nji neizrecnega, se pojavi luža, iz katere ze dviga smrad. Kdo naj torej poučuje mladino o spolnosti in kako P ... Ljubljanski Ikof Anton Bo* e naventura Jeglič je rešil to vprašanje na svoj način. Sam je izdal knjižica »Ženinom in nevestam*. Odgovoril je na vprašanje «kdo?» rekoč: »Jaz, Anton Bonaventura, škof ljubljanski*. In odgovoril je tudi na vprašanje »kako* z načinom svoje knjižice. Tak je njfgov pouk, da se ga Bog usmili. Kar je dosegel s svojo knjižica, je žalostno kakor elementarna nesreča in mnogo, mnogo rok in glav bo imelo opraviti, da popravi, kar je škof Jeglič pokvaril s svojo brošuro. Če je pokvaril hote ali nehote, je postranska vprašanje. Žalostno dejstvo j«, da je pokvaril. Ko se je v Ljubljani izvedelo, da je izšla škofova knjižica in približno, kakšna da je, so se ljudje pulili zanjo kakor menda še za nobeno slovensko knjigo ne. Zakaj? Ker so jo smatrali za »pikantno*. Nemara ni bilo med vsemi kupci niti enega, ki bi se bil hotel poučiti iz nje tako, kakor je škof morda mislil. Ampak — »škof, ki piše o mesenosti*, to je bilo tista reklama, ki je povzročila, da se je v kratkih urah razprodalo □a tisoče te knjižice. In tako je brošura čisto brez obzira na svoj namen morala pobujšljivo učinkovati in je žal v resnici pohujšljivo učinkovala. Ampak polemika, ki se sedaj vodi v slovenskem časopisju, ne bo popravila storjene škode, temveč jo le še poveča. Če bi imele liberalne in klerikalne redakcije kaj resnične ljubezni do ljudstva. zlasti do mladine, bi vsaj prenehale s to polemiko, če so že res tako nezmožne, pisati o izvauredno občutljivem predmetu tako kakor bi bilo treba ...» , — Torki n« J ienicah. Z Jesenic se nam piše: V nedeljo 7. novembra zvečer je pripeljal poseben vlak skozi Jesenice nad 200 turških študijskih odposlancev, ki potujejo po Avstriji in se sedaj vračajo v domovino. Ob 8. uri zvečer je prisopihal vlak. Lokomotiva je bila v turških zastavah, in že cd daleč je bilo videti velik svetel polumesec. Z mrzlično naglostjo jim je postregel tukajšnji restavrator Lorber v četrt ure z večerjo. Do tisoč razvnetih oseb je tiščalo k vozovom in paslo radovednost nad otomanskimi prišleci, ki so bili jako uljudni. Podajali so se v pogovor z navadnim ljudstvom, debili so svalčice in vizitke. Ko je vlakovodja naznanil odhod, in so se vozovi začeli premikat', pa zagrmi iz tisoč grl «Ž veli Mlado-turki* in »Na zdarl* Mladoturki odzdravljajo s ploskanjem in živio-klici in izginejo izpred oči. Našim Staroturkom-kierikalcem ni bilo to nič kaj všeč, pa kdo se zmeni za nje? Železniška uprava si je na Jesenicah s tem obiskom izpraznda zalogo peronskih vstopnic. Tudi policija in žandarmerija je bila na nogah, da ščiti in varuje častilce Alahove. Misli na preteklost so nas navdajale, ko smo gledali sinove Mohameda. Kak sprejem je bil pred kakimi 700 leti, ko so hribi in griči s kresovi naznanjali prihod grozovitega Turka 1 Žene, starčki in otroci so obupno plakali, možje so se pa pripravljali na boj za življenje in smrt. In danes? Sprejeli so jih kot rodne brate. Greh njihovih dedov je pozabljen in odpuščen. Časi se izpreminjajo. Kultura napreduje 1 Dopisi* Spodnja Slika. Dne 9. t. m. ob % 8. zvečer se je vršila občinska seja. Navzočih je bilo 20 odbornikov. Zaradi netočnosti nekaterih odbornikov se je seja zakasnela, -— vsled česar je predlagal sodr. Ojster po otvoritvi seje vporabo § 42 občinskega reda, kateri predlog je bil enoglasno sprejet. Dnevni red obsega 6 točk, Preden se preide k razpravi dnevnega reda, se prečita zapisnik zadnjo seje, ki se po nekaterih opazkah vzame na znanje in odobri. Nato stavi sodr. Ojster nujni predlog glede ekspropriacije nekaterih privatnih potov in k tem za javne ulice potrebnega zemljišča. Poročevalec poroča, da so javna pota in ceste skoro urejene, 'ter se je s tem ustreglo nujni potrebi občanov. Povdarja pa, da je še več občanov, kateri nimajo od te preuredbe nobene koristi, zatorej je dolžnost občinskega zastopa, preskrbeti tudi tem enako korist od občinske uprave. V prvi vrsti označuje Knezovo ulico, ki še ni občinska last. Ta ulica je ostala vsled brezbrižnosti prejšnega narodno-na-prednega občinskega zastopa za § 62 stavbenega reda za Kranjsko ali pa vsled rešpekta pred gospodom Knezom, le poljska pot, ter se nahaja v jako slabem stanju. Z ozirom na to, da so prebivalci te ulice upravičeni do enakih beneficij kakor drugi občani, predlaga, da se ta pot prevz me v občinsko last in uredi. — Predlog se enoglasno sprejme. — Nadalje poroča, da je tudi drugo, t. j. Kmetska ulica v ravnetakem stanju in vsled enakih razmer predlaga, da se tudi ta prevzame v občinsko last. Sprejeto. Končno poroča o tretji poti, t. j. pot med hišo gosp. Večaja in novim šolskim poslopjem, in predlaga tudi za to, da se prevzame v občinsko last. Sprejeto. Poleg tega predlaga v smislu g 62 stavbenega reda za Kranjsko ekspro-priacijo potrebnega zemljišča v svrho razširjenja teh potov v ulice, h kateremu predlogu poseže tudi občinski svetovalec Borštner zaradi razlastitve poljske poti Borštnarjevih dedičev, ▼ debato. Govornik upravičuje in pojasnuje svoje stališče v omenjeni zadevi s tem, da je bil on sam zato, naj bi se tu cesta določila na 12 metrov, ali vsled pomisleka, da bi morda utegnili Borštnarjevi dediči trpeti kako škodo, je pri predzadnji seji opustil tozadevno točko iz svojega poročila, pri zadnji seji pa, ker ga ni nihče o tem interpeliral, je dal to točko črtati iz zapisnika. S tem pojasnilom zavrača gospod Borštnar napade na svojo osebo v »Rdečem Praporu*. (To ni bil noben napad, gospod Borštnar, ampak mirna opazka!) Sodrug Ojster predlaga potem, da se razlasti v to svrho potrebno zemljišče, ter poroča, da bode glede na pravilno ureditev teh potov podpiral občinski zastop deželni odbornik s strokovnjakom, ki si hočeta tekom druzega tedna ogledati stvar na licu mesta. Gospod Borštnar predlaga nato, naj se o razlastitvi sklepa šele potem, ko se je izvršil od gospoda Ojstra omenjeni ogled, ker šele potem bede občinski zastop na jasnem o pravilnem postopanju. Na podlagi tega pojasnila umakne sodr. Ojster svoj predlog, vsled česar se sprejme predlog gospoda Borštnarja. Ker se hoče debata v tej zadevi po nepotrebnem nadaljevati, predlaga sodr. Ojster konec debate. Predlog je bil sprejet, na kar se preide v razpravo dnevnega reda. 1. točka: Prošnji gospodov Valentina in Blaža Kosirnika ter Antona Kithel za vsprejem v občinsko zvezo se ugodi. 2. točka; Poročilo gospoda župana glede na zaračunanje njegovega honorarja in poročilo o potrditvi vloge glede na izključitev petih virilistov iz občinskega odbora od c. kr. okrajnega glavarstva se vzame na znanje. 3. točka: Pritožba gospe Marije Černe proti odklonitvi že podeljenega (od prejšnega občinskega zastopa) stavbenega dovoljenja se zavrne. 4 točka: Občinska naklada na vse neposredne davke, za pokritje občinskih potrebščin za leto 1910 se zviša od 19% na 237o- 5. točka: Ponudba c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani glede nakupa Perkotove njive za občinsko gramozno jamo se vsled dražbenega konkurenta odkloni. 6, točka: Prošnja c. in kr.nadporočnika Božidarja Drenika za podelitev gostilniške koncesije v hiši na Drenikovem vrhu z oz;rom na njegovo dostojanstvo kot c. in kr. častnik, odkloni s pripombo, da se koncesija podeli, ako bi prosil zanjo kak podnajemnik, ki bi hotel izvrševati to obrt v zgoraj omenjeni hiši. Konec seje ob pol 10. zvečer. Zadnje vesti. Politični položaj. Dunaj, 15. novembra. Govori se, piše se, spletkari se. Raznašajo se vesti na desno in na levo, seveda vse »iz dobro poučenih krogov*. Previdnost je treba napeti do skrajnosti. Lahko se pa verjame, da je Bienerth na kraju svoje modrosti. Tudi se opaža v nemško meščanskih krogih značilen preobrat. Doslej je tam veljalo za glavno politično načelo, da se mora Bienerth držati na svojem mestu za vsako ceno. To stališče se večinoma že zapustili in že se govori na vseh Stranah o rekonstrukciji ministrstva, odnosno o popolni izpre-raembi kabineta. To je znamenje, da se vendar spoznava nemegočnost vladanja s sedanjim kabinetom. O tem, kaj pride za njim, so pa vsa sedanja ugibanja nezanesljiva. Ko so bili v soboto povabljeni razni političarji, ki niso sedaj na vodilnih mestih, iz različnih strank, na avdienco, je bilo že jasno, da se računa z ministrsko krizo v najviših krogih. Ta h;p se raznašata zlasti dve kombinaciji: 1. Imenuje se provizorično ministrstvo, kateremu bi eventualno ostal Bienerth na čelu, da dobi proračunski provizorij in da doseže redHe razmere v državnem zboru. V ta namen naj bi imel tudi češki deželni zbor kratko zasedanje. Ko se dožene delavnost parlamenta, se imenuje defiaitivno koalicijsko ministrstvo. 2. Imenuje se takoj novo ministrstvo, v katerem bi bili zastopani poleg Nemcev in Poljakov tudi Cehi, ministrski predsednik bi pa postal grof Sturgkh. Mogoče, da nastanejo jutri ali pa še nocoj nove kombinacije, odstop sedanje vlade se pa zdi le še vprašanje kratkih dni. Ogrika kriza. Dunaj, 15. novembra. Z razkolom v neodvišnjaški stranki se splošni politični položaj na Ogrskem ni izboljšal. Cesar je sprejel na avdienco ministrskega predsednika We ker la, ki je poročal o situaciji in o novi večini v državnem zboru in predložil nov načrt za rešitev krize. Sliši se, daje cesar Wekerlu obljubil izpolnitev madžarske zahteve, ki se tiče plačevanja v gotovem. To bi imela bodoča vlada izvesti tudi v Avstriji. Ogrski državni zbor bi se imel razpustiti pred novim letom. Od nove večine se pričakuje, da do tistega časa dovoli proračunski provizorij. Se pred spomladjo bi imele biti nove volitve. — Danes je cesar sprejel tudi Košuta, Andrasija in Aladarja Zichyja, katerim je baje povedal, katere so skrajne koncesije za Madžare. Poleg plačevanja v gotovem, bi se dovolila ogrskim polkom neka madžarska znamenja. Večjih koncesij pa krona baje za nobeno ceno ne napravi. Volitve v obrtno lodličo. L j u b 1 j a n a, 15. novembra. Danes se je razglasil rezultat včerajšnjih volitev za novo obrtno sodišče v Ljubljani. V skupini veleobratov ni nobena lista dobila večine, pa bodo oije volttve med so« cialno-demokratičnimi in klerikalnimi: kandidati. V skupini malih obratov sb izvoljen socialno-demokratični kandidati z veliko večino. V trgovski skupini bodo nemara oži volitve vsled pomote ali pa nedosledne taktike derikalcev. Tu so razna društva trgovskih pomočnikov, med katerimi so bili tudi klerikalci, sklenili neko kompromisno listo. Pri volitvi so pa klerikalci glasovali v tej skupini prav za tiste randidate kakor v prvi skupini. Če bi v ožji vo-itvi te skupine slučajno zmagali klerikalci, bi imeli trgovski uslužbenci in delavci obrtne sodnike, ki ne pripadajo njihovi skupini. To se ne-rako ne bi ujemalo z določbami zakona o obrtnih sodiščih. Pravzaprav so glasovi, oddani za te randidate, neveljavni, kakor bi bili neveljavni »lasovi, ki bi se pri občinskih volitvah oddali za iandidate, ki niso občinski pripadniki. Sodruge opozarjamo, da imajo pri ožji volitvi pravico glasovati lamo tiatl, U so le udeležili nedeljike volitve. Vabimo sodruge, naj se pravočasno pripravijo za ožjo volitev! Volitve ne Norveškem. Kristijani ja, 14. novembra. Volitve za storthing, ki so se pričele začetkom oktebra, so sedaj končane is kažejo sledeči uspeh: 63 članov desnice in liberalne stranke, ki sta se ob volitvah združili, 47 kandidatov levice, ki je bila doslej vladna stranka, 11 socialnih demokratov in dva divjaka. Zadnji storthing je štel 54 članov levice, 54 članev desnice in liberalcev ter 10 socialnih demokratov. Ministrski predsednik Knudsen je izjavil, da odstopi vlada v januarju, čim se snide zbornica. Politizirajoč general. Rim, 14. novembra. General Asi n ara, ki je imel v Bresciji pred vojaki iredentističen govor, je upokojen. Eorico Farrl. Rim, 14. novembra. Sodrug Enrico Ferri, ki je pravkar postal redni profesor kazenskega prava in kazenskega reda na rimskem vseučilišču, je imel z urednikom »Messagera* pogovor o političnem položaju in je dejal, da bo moral Giolitti kmalu po novem letu odstopiti. Turiki parlament. Carigrad, 15.novembra. Drugo zasedanje turškega parlamenta se je včeraj slovesno otvorilo. Poslanci so se sešli v prestolni dvorani čiraganske palače, v kateri je bil sultan Murat 30 let zaprt. Pri otvoritvi so bili navzoči: Sultan, princi, najvišji dostojanstveniki, diploma-tični zbor in mnogobrojno občinstvo. Prestolni govor, ki ga je prečital veliki vezir, našteva zakonske načrte, ki se predlože parlamentu. O zunanji politiki pa pravi: »Naši odnošaji napram vsem silam so prijateljski. Z veseljem ugotavljamo, da meri prizadevanje sil za ohranitvijo miru. Ta plemeniti cilj ima v nas odkritosrčnega, vnetega pospeševalca. Ob vsej brigi, ohraniti neizgubljene pravice in legalne interese Turčije nedotaknjene, smatra vendar moja vlada za častno dolžnost, da je važen element reda in miru * — Ko je sultan še pozdravil diplomatični zbor, se je odpeljal v svojo palačo. — Zbornica je na to imela svojo prvo sejo. Viharna je bila debata o vprašanju, če se ima takoj voliti predsedništvo. Manjšina je zahtevala, da se odgodi volitev. j Končno se je sklenilo, da se voli takoj in je bil za predsednika izvoljen kandidat mladoturške stranke Ahmed Riza bej z 61 glasovi proti 16. Politične stranke t dami. Peterburg, 15. novembra. Poseznamku strank v državni dumi, ki se je objavil, imajo v novem zasedanju: Desnica 51, narodna stranka, ki je nastala z združitvijo zmerne desnice z nacionalisti, 93, oktobristi 130, naprednjaki 40, kadeti 55, polsko litavska skupina 18, mohamedanci 9, delavska stranka in socialisti 30 poslancev. Izven strank je 17 poslancev. Shod unije radarjev na Dnnajn. Dalje, Načelnik Jarolim: Zakona, ki gaje po pruskem povzela, vlada sploh ni delavskemu prisvetu predložila. Zahtevati ga je moral šele od parlamenta. V delavskem prisvetu je pa bla stvar naslednja : Po glasovanju je odbor delal, a skoraj nič ne izpremenil. Vaše predloge so zavrgli podjetniški in vladni zastopniki, podjetniške pa naši in vladni zastopniki. Slednjič so sklenili, da naj rudniški svetnik Bauer in sodrug K ar p el e s poročata o svojih stališčih. Dogovoril se je na to kompromis, pri katerem je obveljalo Baurovo mnenje, Karpeles je pa popustil. Od zahteve volitve se je popustilo. Prvič sem čul, da se je odnehalo od tako obsebi umljive zahteve in se odobrilo mnenje, da naj nadzorovanje oskrbuje država. Tistih šestdeset nadzornikov od države pa še tudi nimamo, tie j h vlada poiliče, nimamo nič proti temu, ne moremo pa odnehati od volitve nadzornikov. Kakšno izvrše-valno moč naj bi pa tudi imeli taki nadzorniki f (Karpeles: Ki jo ima vsak nadzorniki) Sodrug Pokorny bi vam lahko kaj povedal o njih iz Nemčije, ki ne pospešuje prav nikakršnega napredka. V vladni predlogi se pravi, da naj nadzorniki nadzirajo vsak teden, v vladni predlogi pa le mesečno. Pa četudi le mesečno nadzirajo, se bo zvračala nanje odgovornost. V vladni preejlogi ni izrečeno, da naj se nadzorniki ne brigajo za mezdna vprašanja, v kompromisni predlogi pa. To se pa mora tičati vsakega stvarnega nadzorstva. Dalje se navaja, da ne bi mogli več izvrševati svojega mandata, če jih kdaj obsodi razsodišče. Ce določa n. pr. ostravski službeni red, da je delavec dolžan opravljati vsakršnokoli delo in kadarkoli in točno po ukazu iti na delo, tedaj ni nobenega delavca, ki bi mu ne bilo mogoče natveziti tožbe za- radi zanemarjanja takih . Ce se pravi zaupniki drugih delavcev tudi nimajo nikakršne imunitete, ne dokazuje to ničesar. Kjer ni organizacije tam tudi ni zanpnikov. Pri nas se pa volijo zaupniki prisiloma in nihče ne more izvolitve odklanjati, in vsak ima dolžnost želje iu pritožbe sporočati. Če zakon uvede zaupnik*', jih mora zakon tudi čuvati. V delavskem prisvetu se je o tem dolgo razpravljalo, ker ni hotel nihče odnehati; hotelo se je, da naj rudarji odnehajo, in temu sem se upiral. OJ te zahteve tudi, kakor menim, ne bomo smeli odnehati. Zavadsky (Lazy): V zahtevah se govori vedno o rudarjih, ne pa delavcih izven jame in koksarjih. Schaflechaer (Fonsdorf): K razpravami glede kompromisa, bi bil moral biti delegiran zastopnik rudarjev v delavskem prisvetu. Če se govori o Šolah za asistente, omenjam, da imamo šole za paznike, v katere pa pridejo le delavci, ki so podjetnikom všeč. Pričakovati torej tudi ne moremo, da bi v te šale sprejemali socialne demokrate. Dalje prih. H. Suttner Ljubljana :: mestni trg razpošilja ure, zlatnino In srebrnino ca vse kraje sveta, obrnite se zanesljivo na domačo slovensko tvrdko. — Veliki novi cenik zastonj, Novost: Ploščnata, tanka, prava nlkelnasta Anker - Eoskopf ara na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča K 4-50. — Srebrne ure od 6 K naprej. — Večletno jamstvo. Ako blago ne ugaja, se denar vrne nazaj. — Verižice s slov. trakovi: nlkelnasta K 1’20, srebrna K 5'—. 21 Izjava. Končno podpisana sva primorana označiti izmišljeno vest, da sva midva gotove osebe odgovarjala glede pristopa k «Konsumnemu društvu za Ljubljano in okolico*, oziroma nakupovanja v prodajalni tega društva, kot podlo laž in nesramno obrekovanje. Obžalujeva pač zoačaj dctičnih oseb ki se poslužujejo takih umazanih sredstev proti naju. Fran in Terezija Kumar. Spodnja Šiška, dne 13. novembra 1909. Vsi, ki se čutile trudne in slabotne, ki hočete okrepiti svoje slabotno telo in pojačiti svoje pregnane in utrujene živce, ste nervozni, neodločni, bolehni in oslabeli zaradi oslabljivih bolezni; vsem doječim materam, dojiljam, in dojencem, če jih ne hranite z materinim mlekom, če hočete imeti čvrste in zdrave otroke, vsem tisitm priporočamo živce utrjujoče, okrepčujoče in kri tvoreče hranivo, ki se imenuje Sladini t. j. doktorja pl. Trnkoczya sladni čaj. S sla-dinom se prihrani 60°/0 na stroških v gospodinjstvu. Vse to dokazujejo tisoči izpričeval. En zavoj ’/« kg velja 50 vinarjev. Po pošti najmanj pet zavojev. Glavna zaloga lekarna Trnkoczy, Ljubljana. • 52—1 Kupujte le v trgovini ■ Ivan Vrečko ~ai Ljubljana, St. Petracesta 31. Zaradi priselitvi 10 7« popusta. B: Restavracija 'International* v Ljubljani, ob Resljevi cesti št. 22 v bližini južnega kolodvora se priporoča. Točijo se pristna vina in izborno sveže pivo. == Gorka in mrzla jedila. ===== Na razpolago je lep senčnat vrt in zalon. t- Kegljišče. Postrežba točna. Cene zmerne. Na obilen poset vabi Marija Petrič 21—15 restavraterka. etssgBSBBseBstnsenseBseBSBBS Močenje postelje 30-7 se jamčeno ozdravi takoj. Pojasnila brezplačno. Sporočiti je starost in spol. Tople zahvale. Zdravniško priporočeno. Zavod „Sanitas“ Velburg I* 348 (Bavarsko). ssass9£59SR9ss3ssassas99ss3 m Ul! M Kavarna ,Unione‘ v Trstu ulica Gaserma in Torre Blanca se priporoča. Tvrdka Chalupnik & Predovič Ljubljana, Stari trg 19 priporoča najboljše in najokusnejše šunke, pripravljene po praškem načinu, raznovrstno prekajeno in sveže svinjsko meso od mladih, domačih pitanih prašičev, dalje raznovrstne klobase, S&T* hrenovke in safalade '^N vsak dan 2krat sveže. Poštne pošiljatve od 5 kg naprej po povzetja. 5-4 Za izborno blago, točno postrežbo, solidne cene jamči in se priporoča zgornja tvrdka. V založbi »Rdečega Prapora" v Ljubljani je ravnokar izšel Žepni koledar za delavce sploh in^prometne uslužbence iza navadno letoll910. Ta koledar izhaja že de«eto leto. Vsebina mu je med drugim naslednja: Koledar. Tabela za železničarje. Množilna razpredelnica. Kolkovne lestvice. Poštni tarif. Inozemske denarne vrednosti. Stara mera in nova. Koliko plačam osebne dohodnine. Koliko plačam vojne takse. Nekaj dogodkov iz zgodovine. Vzhod, ki se dviga. Alkohol in železničarji. Žena in socialistični tisk. Drobiž in beležke za vsak dan v letu. — Razun te vsebine prinaša koledar sliko sodruga Etblna Kristana. Ta bogata vsebina priča, da je koledar vsega priporočila vreden za vsakogar. Razpošiljati se prične takoj. Organizacije in posamezne naročnike kar naj-uljudneje prosimo, da ga naroče člmprej, zakaj pošiljatev more biti le tedaj točna, če se naročniki zglase pravočasno. M. Zaupniki organizacij, ki naroče več izvodov, dobe ■:..................— 10% popusta. ===== Pri naročilih na posamezne izvode se priporoča, da se pošilja denar naprej, drugače se izvrši naročilo po povzetju. Naročila in denar je poslati Upravi »Rdečega Prapora" v Ljubljani !* X * * t & Mm Največja zaloga, ss%£g x U čopičev za pleskarje, sobne »likarje, zidarje, Mizarje. LikOV, pristnih angleških za vozove. Emallno pmlake, pristne, v posodicah po % >/„ >/. in 1 kg. * 104—101 IJantarjeve glazure za pode. Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode. Voičlla1 Stedllne&a, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše. Rapldola, pripravnega za vsakovrstne prevlake, Brunoltna za barvanje naravnega lesa in pohištva. Olje In mazilo za stroje, olje proti prahu. mtomjjm £40]f Hauptmann v Ljubljani .. I. kranjska tovorna oljnatih barv, iirnežev, lakov in steklarskega kleja. a in najoenejia t__________________________ — uje oaol*-. nakupovanje i Maščobo za usnje. Oljnatih barv, priznano najboljših. Oljnatih barv n tubah, g. dr. Scbonfeida. Flrneža, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. 8teklar&ke£a kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Olpsa, alabasterskega in štukaturnega. Karbollneja, najboljšega. Fasadnih barv za apno. Barv, SUhlh, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje. Vzorcev za slikarje, najnovejsih. Ustanovljeno 1.1882. lidajatalj in ed|«verni uradnik Ivan 8 ar tl. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranja«