AVSTR. KAŠČ. TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE HUIIIIIIIIIIHIIIIIIIIII Izhaja vsak petek Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6 Naročnina znaša: celoletna . . K 4-— poluletna . . K 2*— četrtletna. . K 1— Posamezna številka stane 10 vin. ItltlUlllllllllIttlilttlllUllUllliH Št. 38. V Ljubljani, dne 17. septembra 1915. Leto VIII. Gospodar - denar. IVeč stoletij sem nadvladuje v gospodarskem življenju krščanska nravna postava in je vkovala v oblike, ki podrenjajo dobrobit posameznika skupnemu dobrobitu, ki podrejajo materi-elno pod kulturno dušna načela. Več stoletij so bili podjetniki skromni in jih je preveval duh skupnosti; poštene cene, poštene obresti, dobro blago so bila častno zvezana z njih poklicem. Pre-kucije in krize dušnega življenja so zrahljale vse vezi in prepričanje in uvedle svobodo tudi v gospodarsko življenje novodobnega človeštva. Mislili so, za ljudi bo tudi gospodarsko najboljše preskrbljeno, če vsak posameznik ne glede na druge najboljše skrbi sam zase. Popolna prometna, trgovska, obrtna, preseljevalna in posestna svoboda, ki so jo učili učenjaki, liziokratje, Smith in njegovi učenci, je obetala pomlad gospodarske človekove sreče. Svoboda ne oprosti samo vzorov, marveč tudi vse slabe nagone; v po izvirnem grehu obteženem človeštvu se konča svoboda vedno tragično, v obleki nesvobode. Tudi tu se je tako godilo. Svoboda je odprla veliko veselja do dela in veliko podjetnega duha, a osvobodila je še bolj brezvesten pohlep po denarju, neugasljivo željo po denarju, kar je kmalu značilo celo gospodarsko življenje. Svoboda je odprla sebičnost, ki je korakala in glede na sosedovo srečo naprej; otvorila je duhu barantanje, ki ni več vprašal po potrebah in na do-vedb kvišku pridnega in poštenega, marveč le tistega, ki ni poznal vesti in ki je bil najbrezobzirnejši. V znamenju svobode raste takozvani moderni kapitalizem. Nenavadno dvigne proizvajo obrat blaga, dovede do nepričakovanega tehničnega napredka. Ker pa odobravam vsa, tudi slaba sredstva, ker *bira bogastvo v rokah posameznika, ker ustvarja velika podjetja, ki uničijo baalo in srednjo obrt, ker cepi tudi zemljišea) povzrogj toliko sence in take kulturne izgube, da se smatra kot bolezen na zdravem narodovem telesu. Zdravi to bolezen tudi sedanja svetovna vojska. Več stoletij je živelo narodno gospodarstvo v znamenju gotove skromnosti, zdaj je preveva nikdar siti po- hlep po dobičku. Geslo dneva tvori dobiček na podjetju, dobiček na glavnici, premiji in kapitalu. Med tem ko so prejšnji bogataši delovali na polju krščanske ljubezni, umetnosti in vede, se zdaj z dobički povečavajo podjetja, da se doseže še večji dobiček. Vse dela na to, da se izdela in proda veliko blaga. Politika in reklama morata skrbeti za nove trge. Ljudi navajajo na modo in na razkošje, na zabave, samo da se zvišavajo dobički podjetnikov. Som-bart piše: Trgovec zdaj ne preskrbi ljudstvu, kar rabi, marveč mu vsiljuje blago, ki je ne rabi in ki je noče. Nastajajo zato tudi vedno večje banke, tvornice in veletrgovine modernih krogov, kakršnih svet še prej nikdar videl ni. Tako so nastala premoženja, ki štejejo iia tisoče milijone mož, kakor Morgan, Rockefeller, Carnegie, Vanderbilt, Har-rimann, Rotschild, Bleichroder, Men-delsohn, Oppenheim, Hirsch, Cassel. Morganovo premoženje so cenili leta 1910. na 4 do 5 tisoč milijonov dolarjev. Premoženje Rotschildovo cenijo na 12 tisoč milijonov kron. Rothschildi niso samo lastniki bank, marveč tudi lastniki velikanskih predilnic v Schef-feldu, velikanskih posestev na Jamajki, velikanskih gozdov v Braziliji, velikih tvornic za preproge, svilnate in da-mastne tkanine v Perziji, svinčenih rudnikov v Španiji, zlatokopov v južni Afriki, celih mest v Avstraliji. Pariški Rotschild je naj večji posestnik v Franciji; najlepši vinogradi kakor tudi nekaj tisoč hiš v Parizu je njegovih. Skozi stoletja je prevevalo gospodarsko življenje znamenje bratstva, narodne skupnosti. Novodobna podjetnost pa ne pozna bratov in ne domovine. Glavnica se nalaga tam, kjer največ nese. Naj bi se lahko izboljšalo v Evropi še toliko zemlje in naj bi se gradile nepotrebne stvari, a grade se železnice v Aziji, tlakujejo ceste v južnoameriških mestih, ker se tam obrestuje denar tudi z desetimi in z višjimi odstotki. Gospodarsko življenje več stoletij je prevevalo krščansko nravno načelo, a zdaj se ločijo gospodarska načela iz versko nravstvenega življenja. Ne pošten, marveč kolikor mogoče velik dobiček je geslo današnjih dni. 300 ljudi gospodari v Evropi, 400 jih pa gospodari celemu svetu. To je povzročilo tudi novodobno suženstvo, iz katerega reši Evropo, to upajmo in pričakujmo, sedanjo svetovno vojsko. Avstrijska krščanska strokovna društva 1.1914. V Avstriji je nastala že 1. 1912. gospodarska kriza, ki je trajala z malim odmorom tudi L 1914. Strokovna društva so bila po njej zelo prizadeta. Razvoj narodnega gospodarstva in gospodarskega življenja je najtesnejše zvezan z gospodarsko združitvijo delavstva. Tudi strokovna društva so bila po krizi udarjena. Smisel za združevanje se delavstvu vedno bolj vcepuje, a širjenje strokovnega gibanja je le v marsikaterem oziru odvisno od trenutnih gospodarskih razmer. Vedno izboljšanje nakupnih možnosti, olajšanje prevoza blaga i. t. d. nudi priliko, da se blago ložje razpečava, kar zopet pomnoži proizvajo. S povišanim proizvajanjem se pa zopet poživi delavski trg, njegov boljši položaj vpliva tudi na strokovno organizacijo in na njeno privlačno silo. Umevno je zato, da uspe ob časih dobre kupčije agitacija in da napreduje delo strokovnih društev, v časih krize pa nazaduje. Strokovna društva naj pa zdaj ne računajo le s tem, da vplivajo na nje posledice krize, računati so moralo marveč tudi z izrednimi in z okolnost-mi, kakršnih dozdaj še niso doživele. Nepregledne posledice svetovne vojske so nad vse vplivale na razvoj naših gospodarskih razmer. Vojska je vse izpremenila, na kar se je naslanjalo delo v mirnih časih. Temelj naši industriji je tvorila svetovna trgovina. Prekinjenje svetovne trgovine v osrednjih velevlastih je zmotilo zgradbo industrije, ker so pričele primanjkovati potrebne surovine in ker se blago ni moglo razpečati. Zadeta ni bila samo glavnica, ki tiči v trgovini in v industriji, marveč še bolj delavstvo. Četudi je delavstvo bilo deloma med vojsko zaposleno, le ni bilo več toliko dela, kakor prej. Glavna pridobitev svetovni trgovini tvori v industrijsko naprednih državah življenskim potrebščinam pri- krojena možnost, da se dobi delo. Če je to otežkočeno, boleha ves gospodarski ustroj do najmanjšega živca. Delavstvo, ki je izpoznavalo skozi leta dovolj brezposelnost z njenimi strašnimi posledicami, je trpelo po brezposelnosti osobito 1. 1914 v najostrejši obliki. Poleg tega so se tudi nenadoma podražila vsa živila. Nastale so zato 1. 1914. take razmere, ki so bile za delavstvo zelo težavne. Vse te razmere so morala prenesti tudi krščanska strokovna društva tako glede na napredovanje članov kakor tudi z ozirom na denarno poslovanje. Na organizacijo so najbolj pritiskale gospodarske razmere, osobito brezposenlnost. Kako je bila brezposelnost razširjena, nam kažejo izkazi delavskega statističnega urada. Našteli so brezposelnih julija 1914....................98.128 avgust 1914 .................. 139.678 september 1914.................191.632 Te številke pa ne izkazujejo vsih številk brezposelnosti. Obsegajo na eni strani le tiste brezposelne, ki so se javili v tistih posredovalnih uradih, upoštevani nadalje niso bili tisti delavci, ki so morali začasno prekiniti delo in ki so bili zato tudi brez posla. Veliko jih zato ni moglo izpolniti svojih obveznosti. Izguba članov, ki jo morajo beležiti krščanska strokovna društva, ne všteva le dejanskega znižanja števila članov, marveč je vračunan pri marsikaterih organizacijah tudi znaten prirastek članov v prvi polovici 1. 1914. Velik del izgube gre na rovaš brezposelnosti. Osobito hudo je prizadeta zveza tekstilnega delavstva. Na štetje članov še bolj učinkujejo pozivi k vojakom. Po poročilih je bilo 5931 članov pozvanih k vojakom. Ta številka se pa niti ne približa resnici vsled pomanjkljivosti poročil skupin centralam. Po vseh poročilih organizacij je začasna izguba vsled pozivov k vojakom veliko večja, kakor po brezposelnosti povzročeni. Ne motimo se, če računamo izgubo z 8000 člani. Krščanska strokovna društva v Avstriji, ki so pridružena osrednji strokovni komisiji, so štele koncem leta, o katerem poročamo, 22.693 članov, to-raj za 14.544 ali za 39 odstotkov manj, kakor koncem 1913 in sicer: 1914 1913 mauj delavci 14.809 27.115 12.306 delavke 7.884 10.122 2.238 Če vpoštevamo zgoraj omenjene pozive, ki predstavljajo le prehajalno izgubo, se izkazuje nasproti 1. 1913. izguba 6375 delavcev (23'5 odstotkov) in 2238 (22 odstotkov) delavk, skupno 8613 ali 23 odstotkov članov. Če se presoja tu očividna izguba, se ne more prikrivati, da izgube niso povzročale zgolj gospodarske razmere. Pomanjkljivo organizacijsko delo marsikaterih skupin po izbruhu vojske, ki je deloma utemeljeno v okolnosti, da so marsikje odrinili pod orožje najboljši zaupniki, je tudi prispevalo k izgubi. Državna statistika vseh krščanskih strokovnih in poklicnih organizacij se je zdaj opustila. Merodajna za to je okolnost, ker se posvečajo nekatere narodne organizacijo bolj podpornemu kakor strokovnemu delu. Brezuspešni so ostali vsled vojske poizkusi, da bi se tesnejše osredočila pri okrajni strokovni komisiji tiste strokovne organizacije, ki stoje izven nje. •Gibanje članov odgovarja tudi slika o denarnem poslovanju krščanskih strokovnih društev. Znižali so se tako dohodki kakor tudi izdatki. Izjemo tvori postavka podpora brezposelnih, ki se je povišala kljub izkazanemu znižanju članov. Osrednji komisiji pridružene organizacije izkazujejo na dohodkih: iqi/ letUioiQ *et+, manj-, * 1914 1913 primeri z 1.1914. v kronah Pristopnine . 2.883-32 4.764-30 1.880-98 Prispevki . . 375.825-68 503.297-95 — 127.472.27 Drugi dohodki 61.664-43 54.628-21 + 6.936-22 440.273-43 562.680-46 — 122.407-03 Saldo lanskega leta .... 288.313-78 241.477-25 — 728.587-21 804.157-71 — 75.580-50 Izdatki: a) za podpore : 1914V letU1913 ¥ primiri "".W4T Mezdna giba- \ r kronah nja*. . . . Brezposelne 8.471-10 20.312-04 — 11.840-94 podpore . . Popotne in pre- 54.842-61 53.283-27 + 1.559.34 seljevalne podpore . . 2.438-77 3.630-44 — 1.191-67 Pravno varstvo Bolniške pod- 19.035-40 19.880-97 — 845-57 pore.... Izredne pod- 81.588-94 95.366-69 — 13.777-75 pore.... 38.907-36 40.526-62 — 1.619.26 Skupaj . . . 205.284-18 233.000 03 — 27.715-85 b) za izobrazbo: V letu i manj —t p 1914 1913 primeri z 1.19l( v kronah 61.524-26 71.210-60 — 9.686.34 c) drugi stroški: Deleži krajnih skupin. . . 34.02918 49.976-98 — 15.947-80 Agitacija . . 27.876 63 43.354-34 — 15.477-71 Osebna uprava 49.716-53 57.187 06 — 7 470-53 Stvarnauprava 46-003-42 66.274-21 — 10.270-79 Skupaj 157.625-76 226.792-59 49.166-83 Skupni izdatki so znašali: v letu 1913...........K 511.003-22 „ „ 1914..............K 424.434-20 znižali so se torej K 86.569-02 —a—. Irena pl. Spilimbergo. (Ticijanova učenka.) Večerne sence so legle na nizko gričevje, obraščeno s temnim lesovjem, sredi katerega je stal ponosni grad gospodov pl. Spilimbergov. Večerne sence so legle na ponosni grad gospodov pl. Spilimbergov, ki je stal na nizkem griču, obraščenim s temnim lesovjem. V zlati luči je temnila tam zadaj širna ravan. Težak in opojen duh cvetečih rož je vel po prostranih grajskih dvoranah. Lahne sape so ga prinašale skozi visoka odprta okna. Vtopljeni v prelestni čar poletnega večera so stali oni trije molčč drug ob drugem. Starčkovo oko je zrlo nepremično, kot bi hotelo v neumrjoči podobi pridržati vse te luči in sence, ki so se objemale v nejasnih črtah. Mladeničev pogled je visel na krasni mladenki, ponosni hčerki gospoda pl. Spilimberga. Burno ji je utripalo srce, nje lepe oči so zrle hrepeneče v daljavo, razširila je bele roke, kot bi hotela nekaj nevidnega objeti in pritisniti na grudi. Tiho, skoraj boječe so ji zašepetale ustnice: »Kaj je sreča? Kdo je tako srečen, da se boji konca svojih dnij? Ali umetnik, mojster Ticijano? Povejte mi! Na vencu Vaše slave brsti sto in sto listov, Vaše plemenito čelo je vroče poljubila boginja umetnosti, vse žene, najponos-neje, Vas obožujejo. Ali je to sreča? Pravijo, da je starost počasna. Le dobro premislite, predno mi odgovorite!« »Prav imaš!« ji je resno odgovoril starček, »prav, da mi dovoljušeš premisleka. Odgovoriti mi je težko, težje, kot je bilo tebi vprašati. Morda bi te tudi moj, starčkov odgovor ne zadovoljil, zato vprašaj raje Mladost!« »Vprašam prej Vas, Vi resni filozof, ki ste komaj dovršili visoko šolo padovanske, in se vrnili odlikovani, z vsemi častmi. Kaj je sreča, Giorgio Grade-nigo?« Mladenič zre nemo na mladenko, polno življenja in polno lepote. Počasi, a vedno z naraščajočim ognjem pa mu privro besede na dan. »Kdor povprašuje po sreči, madona Irena, ta jo ne pozna. Sreča je vedno ista, toda vsakemu nekaj druzega. Kaj je meni sreča, Vam lahko povem. Veda mi jo je dala. Vnela je v meni le želje, da bi znal in vedel še več — vse. Slava in čast sta mi vzvalovili kri kratke hipe. Vse znanje in vso slavo bi dal za svojo srečo, za — ženo, ki jo ljubim. Ž njo živeti, oddaljen svetnemu hrupu — to je moja sreča!« »To in nič drugega? Tako mlad, pa bi počival v gorkem krilu ljubezni, brez dela, brez boja, brez ciljev, brez slave?« Gradenigovo temno oko je vzplamtelo. Beseda mu je zamrla na ustnicah: »Ti si moj cilj — ti moja slava —-ti moja sreča!« Ponosna deklica ga ni razumela-Srce njeno je bilo hladno, zahotelo se ji ni cvetočih rož, kajti nje roka je segala po temnozelenih lovorjevih listih, njena roka je tako spretno vodila čopič in barve po belem platnu. Podobe so vstajale v nje mladi duši — ponosne in Stanje premoženja: ^ inuV letU -•54 bolniška podpora .... 3-59 » 2-56 izredne podpore 1-71 > 109 skupaj . K 9-04 K 6-26 Od skupnih izdatkov odpade na 1914 1913 podpore...........48-4o/0 45-6 °/0 izobrazbo .... 14-5% 13-9o/0 upravo............37-lo/o 40-4% Znižanje upravnih stroškov izpričuje, da se je varčevalo v organizacijah. svetle. Ticijano Vecellio je poznal svojo učenko, poznal je njene sanje in upe — a bil je tudi človek, ne samo umetnik. Prijel jo je za roke in skoraj stroge so bile njegove besede: »Brezskrbno, nepremišljeno dete! Po slavi in časti hrepeniš, toda kadar se bo vzbudilo tvoje srce, boš sodila drugače. Takrat boš spoznala, kaj je človeškemu srcu edina in prava sreča. Umetnost dviga človeka, človek brez ciljev usahne sredi poti. Toda vsi umotvori so in ostanejo le barve in platno, mrzli, brezčutni. Najboljše tvoje delo ti ne bo dalo odgovora, ti ne bo ogrelo samotne duše. Mlada si in polna življenja, same barve te he bodo zadovoljile. Kadar boš ovita z vencem slave — prosila samo eno, v sreči živeti ali umreti, tedaj se spomni nične starca, kateremu je bila ljubezen edina sreča!« Zaničljivo se je nasmejala Irena. Z roko je udarila po rožnem grmu, da se Je vsulo cvetje in listje po kamenitih Ueh. .Slabiči! kako vas je omamil vonj Poletne noči! Samo jaz sem trezna. Če bi ne bili tako varčevali, bi se ne bil dosegel tako lep uspeh. Dasi je narastlo premoženje glavnih blagajn za skoraj 11.000 kron, se je znižalo skupno premoženje. Skupen vtis je mogoče zelo ugoden, osobito, ker se je pomnožilo premoženje v glavnih blagajnah. Napačno bi pa bilo, če bi zato izvajali sklepe, ki bi obremenjevali glavne blagajne. Upoštevati se namreč mora, da koristi po-množitev glavnega premoženja le tistim odganizacijam, ki v glavnem niso bile prizadete po brezposelnosti. Izdatki in dohodki že dokazujejo, da se s prispevki ne more za pričuvne zaloge nič privarčevati in da se popolnoma izrabijo. Dalje so se pritegnili deloma tudi prihranki krajnih skupin v višini, ki daleč prekaša preostanek v glavnih blagajnah. Končno se pa mora tudi pomisliti, da morajo ostati organizacije tudi v vojnem času popolnoma sposobne za akcijo, marveč da se morajo zavarovati gotove rezerve tudi za zahtevke, ki se bodo po vojski pojasnile, čemur bo moral služiti tudi pri osrednji komisiji ustanovljeni pomožni zaklad. Strokovno delovanje je ostalo živahno. Označena mezdna gibanja so se izvedla večinoma v prvi polovici leta. Sklenilo se je 24 tarifnih pogodb in sicer večinoma za krajšo dobo. Trajno naglašanje samostojnih krščanskih strokovnih društev nasproti socialno demokratičnim je povzročilo, da so se jih zadnji navadili. Želeti je, da ostane tako tudi v bodoče. Nravno je, da se je moglo po izbruhu vojske delovati dalje le v omejenem obsegu in sicer radi slabih kupčijskih razmer in radi izpremembe vseh razmer med vojsko. Po izbruhu vojske so se morala strokovna društva omejiti na to, da so se branila proti poslabšanju delovnih razmer. Ko so se oddajale vojne dobave, se je prezrlo, da bi bili obvezali dobavitelje, naj se drže običajnih plač in delovne dobe. Državna pre- Bdeti moram, kajti še nekdo čuje in dela. Sofonista Angiusciola! Umetnica je, oboževana od vseh. Toda povem vama: Irena pl. Spilim-berga bo slavnejša, kot je Sofonista Angiusciola. Najprej slava in čast, potem morda šele — »— prava sreča, kaj ne Irena?« dostavi mladenič in proseče pogleda. Preslišala in prezrla ga je nagajivo in se obrnila k starčku, smejoč se: »In sedaj mojster Ticijano, sedaj napravite mojo sliko, in ne pozabite lo-vorjevega venca.« »Oj ti častihlepno dete!« Izpregovoril je njen oče Adriano pl. Spilmibergi, ki se je pridružil trojici. Po gradu je šumelo glasno življenje, kajti gospa pl. Spilimbergo je imela povabljene goste. Gospod pl. Spilimbergo pa je ljubil sveti mir in umetnike in je vedno iskal njih družbe. Irena je bila njegova ljubljenka, samo preresna se mu je zdela — bila je še tako mlada. skrba je v tem začetkom zgrešila svoj smoter, ker so gotovi brezvestni podjetniki izrabili brezposelnost za izmoz-gavanje delavstva. Nastopiti se je moralo tudi v takih slučajih. Uspešno, kakor je običajno, so zastopale tudi organizacije državnih in občinskih uslužbencev koristi svojih članov. Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza je uvedla več akcij, ki še niso končane. Za delavstvo vsled vojske izpraznjenih tvornic se lahko sklicuje na imenitne uspehe. Bistvena zasluga na uresničenju rudarskega delavskega nezgodnega zavarovanja se lahko pripisuje zveza rudarskih in solinskih delavcev. Znatna izboljšanja so se dosegla mestnim delavcem. Popolnoma umljivo je, če so zaostali uspehi za onimi prejšnjih let. Delovanje krščanskih strokovnih društev je pač vojskni čas omejil, ni ga pa mogel preprečiti. Če se je posrečilo, da so se vzravnale strašne gospodarske posledice vojske v toliko, da niso trajne in z vso strogostjo zadele, gre zasluga v veliki meri krščanskim strokovnim društvom. Niso povzročila zgolj državne in zisebne preskrbe, marveč so tudi sama sodelovala. Njih trajne podporne naprave so se obnesle in dokazale so, da so izpolnile svojo dolžnost tudi v najtežjem času. Njih nravstven vpliv na delavstvo se ne sme podcenjevati. Zgrajen po načelih krščanske socialne presnove so dala krščanska strokovna društva svojemu vzgojevalnemu delu tiste temelje, za katere milijone vojakov žrtvuje svoje življenje cesarju in državi. Izredne razmere so podale organizacijam dragocene izkušnje za njih bodoče delovanje in preosnove. Premagati se bodo morale ovire, ki se jih ne bo mogoče izogniti. Finančno stanje se bo namreč moralo ojačiti. Naj se ne ugovarja, češ, vojno leto da je izredno, in naj se zato ne zahtevajo finančne preosnove. Pripravljeni moramo biti ravno za izredne čase, za čase prav dobre in zelo slabe konjukture. Ne zahtevajo ravno slabi časi obstoja organizacij? V najtežavnejših časih morajo nemoteno delovati strokovna društva, kar se mora v bodoče upoštevati. Največja pozornost se mora posvečavati v bodoče všolanju članov. Veliko uspehov, ki so se pridobili po agitaciji, se je izgubilo, ker za zaupnike, ki so odrinili k vojakom, ni bilo nadomestka. Bolj kot kdaj prej se mora delati na izobrazbo osobito med delavkam, ki so se že tolikokrat obnesle. Preko svetovne vojske naj si ohrani delavstvo kot naj dragocenejši dobiček: misel organizacije. Kako ponosno sledimo prožnosti zveznih misli nemških armad in slavimo njih krasne zmage, ki so sad organizacije. Tovariši, nahajajoči se na bojišču, bodo izrabili svoje izkušnje o odločnosti in o slogi uspešno tudi v organizaciji. Zaupniki naj pokažejo, da so, če tudi oddaljeni od bojišča, se naučili odločnega organizacijskega in brezpogojne sloge, ki premaga tudi najtežje in ki dovede do zmage. , Vojni dogodki od 7. do 13. septembra 1915. Severno bojišče. Ob besarabski meji in Seretu izvajajo Rusi močan odpor. Posebno hudi so bili ruski napadi pri Trembovli in Tarnopolu, kjer so zavezniki svojo fronto pomaknili nazaj na višine med Seretom in Strypo. 12. t. m. so naši pri Tarnopolu dobili napomoč in vrgli Ruse nazaj v njihove postojanke. — Vzhodno od Bro-dyja, pri Radzivilovu in Podkamijenu, so naše čete 7. t. m. porazile Ruse na celi črti in jih vrgle proti Kremencu. Ujetih je bilo tod 3000 Rusov, ob izlivu Sereta pa 4400. — 8. septembra so čete generala Puhala asedle trdnjavo Dub-no in prodirajo sedaj proti Rovnu, zadnji točki trdnjavskega trikota. Od tu pa do Dvine se Rusi korak za korakom umikajo pred krepkimi udarci naših in nemških čet; popustiti so morali tudi med Merečom in Dvino. Ob reki Sel-vijanki je ujel Hindenburgov oddelek 3746 Rusov, severozapadno od Pinska je bilo pa ujetih 2759 mož. Vrhovno poveljstvo nad rusko armado je 5. t. m. prevzel ruski car sam; dosedanji vrhovni poveljnik veliki knez Nikolaj Nikolajevič je imenovan za podkralja in poveljnika na Kavkazu. Italijansko bojišče. Na primorski fronti so začeli Italijani zopet živahnejše napadati, a doživeli so zopet samo težke poraze na celi črti: ob Dobr-dobski planoti, pri Tolminu in Bovcu. Tudi napad na sedlo Kreuzberg na Tirolskem je bil krvavo odbit. Zapadno bojišče. Večinoma se vrše artiljerijski boji. V Argonih so Nemci 8. t. m. osvojili 2 km dolgo francosko postojanko in ujeli nad 2000 sovražnikov, med njimi 30 častnikov ter zaplenili med drugim 48 strojnih pušk. — Angleške in nemške vojne ladje so 7. t. m. obstreljevale Westende in Ostende, nemški zrakoplovi so pa zopet napadli London. Nemški podmorski čolni so zopet potopili več velikih angleških in francoskih parnikov. — 10. septembra je neki podmorski čoln torpediral našo torpcdovko, ko je bila na poizvedovanju. Torpedovka je bila zadeta na sprednjem delu, vendar se je vrnila v svojo pristanišče. Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Jože Gostinčar. — Tisk Kat. Tiskarne. Agitirajte za „Mladost"! Lekarna „Pri M" Mr. PD. A. Bohinc Ljubljana, Rimska cesta štev. 24. Priporočajo se sledeCa zdravila: Balzam proti želodCnlm bolečinam, steklenica 20 v. Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno In slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v. Kapljice zoper žetodčn’ krč, steklenica 60 v. Poslpalnl praiek, proti ognjlvanju otrok In proti potenju nog, škatlica 60 v. Ribje olje, steklenica 1 krono In 2 kroni. Salicilni kolodi), za odstranitev kurjih oC«s In trde kože, steklenica 70 v. „Sladin" za ottroke, škella ao v. tinktura za želodec, odvajalno In želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v. Trpotcev sok. Izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono. Žeteznato vino, steklenica 2 kroni «0 v In 4 krone 80 v. Sogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin. F Mprfnl LJUBLJHNH 1 . MCI JU1 Mestni trg 18. Troovina z modnim in drobnim blagom. Velika Izber vezenin, čipk, rokavic, nogavlo, otroške obleke In perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnto, volne, bombaža, sukanca itd. jfredtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb. 0 Pozor, slovenska delavska društva I 0 Cene najnižje. Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik (Pri CeSnlku! LJUBLJHIM Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Cene na’nižje. 0 Postrežba poštena in zanesljiva. 0 A. & E. SIKABEEMIŠs ffimtoa tr§ Štev. 1® Velika zaloga manufakturnega blaga, različno sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kakovostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. Priznano nizke cene! Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh velikostih za otroke. — Predpasniki najnovejših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do najfinejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. Vedno sveže blago! Š r M | •a a s □zsc NKT~ HajboliknaisigurneiSa prilika za Sledenje! Lludsko Dosoillnicn reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubliani, Miklošičeva cesta št. 6 pritličje, v lastni li, nasproti hotela „Union" za Irančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po 31 01 u I 4 brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4'75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago. Načelstvo.