OSNUTEK UREDITVENEGA NAČRTA ZA GRAJSKI GRIČ
Različna mnenja enotne želje
Grajski grič je zaradi svoje posebne lege in oblike odločilno vplival na razvoj poselitve skozi vsa obdobfa zgodovine od bar-janskih koliščarjev do danes. Skupaj z Ljubljanskim gradom je postal pravi simbol mesta in je vključen celo v mestni grb. Kot prizorišče mnogih odločilnih dogodkov ostaja zgodovinski spo-menik, zaradi specifične naravne oblikovanosti terzanimive flore In faune pa Je tudi naravna znamenitost.
Vse te njegove značilnosti so ¦posebej zavarovane z Odlokom •o razglasitvi srednjeveškega mestnega jedra - Stare Ljubljane in Grajskega griča za kulturni in zgodovinski spomenik ter narav-no znamenitost (Ur. 1. SRS 5/86).
Po dobrem letu intenzivnega dela je pred nami osnutek uredi-tvenega načrta za Grajski grič v Ljubljani. Nastajal je v sodelo-vanju vrste strok, od urbanistov, krajinaijev, biologov, gozdatjev do arhitektov, prometnikov, upravnih delavcev in še mnogih. Vsa prizadevanja pa je spremljal Syubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne de-diščine. Vsi so se ves čas zavedali, da gre za skrajno občutljivo po-dročje mesta Ljubljane in širše okolice, ki ga je treba aktivno va-rovati. To pomeni največjo stop-njo ohranjenja dediščine ob isto-časnem pazljivem dopuščanju ti-stih dejavnosti na Grajskem gri-tu, ki omogočajo njegovo vključi-tev v moderno življenje.
Da so pogledi na ureditev Graj-
skega griča različni, so pokazali že trije natečajni elaborati, ki jih je spomladi 1988 pregledovala po-sebna strokovna komisija pri ko-miteju za družbene dejavnosti SO Ljubljana Centef. Predlogi so na-kazovali možnosti v razponu od popolnega ohranjanja statusa quo z doslednim izločanjem vsakršne-ga motornega prometa do razme-roma širokih in intenzivnih pro-gramov po vsem Griču. Razstava teh projektov je bila junija 1988 v atriju Magistrata.
Največ ugodpih rešitev je pred-; lagalo Projektivno podjetje Am-bient, ki je sicer tudi načrtovalec obnovitvenih del na grajski stav-bi. Na tej podlagi ter ob upošteva-nju napotkov strokovne komisije in odbora za prenovo Ljubljan-skega gradu pri Skupščini mesta Ljubljane je ZIL - TOZD Urbani-zem LUZ izdelal sintezni osnutek ureditvenega načrta. Po javni raz-pravi prihaja osnutek konec mar-ca 1989 pred skupščino občine Ljubljana Center.
V predloženem osnutku so us-
klajene različne zahteve in pogo-sto nasprotujoči si pogledi. Tipi-čen primer za to je predlagana ureditev motornih dostopov na Grajski grič. Istočasno je bilo na-mreč treba zagotoviti dovoz za in-tervencijska vozila, tehnično oskrbo gradu, gibalno prizadete Ijudi, poroke itd. ter ta dovoz čim-bolj omejiti. V pomoč je predvi-deno zmogljivo poševno dvigalo, ki bo prevažalo obiskovalce s Krekovega traga na Grad. Os-novna misel pa je, da sta grajsko dvorišče in ploščad pred gradom z drevoredom do Šanc namenje-na izključno pešcem.
Osnutek ureditvenega načrta v nekaterih primerih določa mak-simalne okviije: veliki vodni zbi-ralnik, parkirišče za osebna vozila ob Osojni poti, javna zgradba na Stolbi. S temi omejitvami morajo biti najprej izdelani programski in projektni preizkusi. Šele ko le-te potrdi spomeniška služba, lah-ko projektanti pričnejo z izdelavo idejnih projektov.
Ureditveni načrt je izvedbeni akt, po katerem se lahko izdajajo gradbena dovoljenja za vsak po-samezni konkretni poseg na Graj-skem griču. To velja tudi za pre-novitvena dela na grajski stavbi, ki je nedvomno krona Grajskega griča in mesta pod njim.
Dušan Kramberger