STROKOVNO GLASILO PROMETNE ZVEZE.
Izhaja 1. in 15. vsakega meseca in velja za privatne naročnike za celo leto 40 D, za pol leta 20 D, za četrt leta 10 D. Izven Jugoslavije 52 D. Naročnina se pošilja na Osrednji odbor Prometne zveze, Maribor, Aleksandrova cesta št. 6. Naročnina se plačuje naprej, dani Prometne zveze dobivajo list brez
posebnega naročila. — Osrednji odbor Prometne zveze tudi sprejema naročnino, dopise, inserate in reklamacije. Dopisi se ne vračajo. Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne objave primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. — Čekovni račun št. 13.351.
Štev. 9.
Maribor, dne 1. maja 1927.
II. letnik.
Prvi majnik.
Enkrat na leto je prvi majnik.
Enkrat na leto je delavski praznik.
Dolg je delavnik celega leta, od januarja do decembra, nepretrgana je veriga dolgih dni, brezštevilne so kaplice znoja, ostri so žulji na roki, motno je oko od naporne pazljivosti, okorne so naše noge od mučne hoje, truden je naš duh, izmučeno naše telo.
Enkrat na leto pa je prvi majnik, oddih in praznik, veselje in radost, upanje in 'bodočnost.
Enkrat na leto je velik odmor v našem težkem delavniku odpočitek od truda in znoja. Telo se nam zravna, udje odpočijejo, pogled razbistri, žulji ohladijo, in noge očvrstijo.
Hnkrat mi leto je veliko veselje. l>uii »o zravna, duša
delavska razveseli, oko delavsko razžari, obraz delavski nasmehlja. Ker majnik je tu, naš delavski majnik, simbol in znak našega delavskega stanu, znak in simbol veselja, ki ga tudi delavci uživamo. Redko je delavsko naše veselje, redki so solnčni žarki, ki posijejo v naše duše. A kadar prešine veselje našo dušo, takrat je to majniško veselje, a kadar razžarijo našo dušo solnčni žarki, so to majniški solnčni prameni. Posebna je milina majnikovega zelenja in cvetenja,, posebna je lepota majniških žarkov. Posebno pa je tudi delavsko veselje, posebna naša delavska sreča, kadar jo čutimo.
To je veselje, ki žubori v večno neizčrpljivih virih možu-delavcu, možu, ki dela za svoj delavski stan, možu, ki stoji na svojem mestu, možu, ki stori dolžnost, v službi Boga in človeštva.
Enkrat na leto jc naše upanje in bodočnost. A to enkratno upanje, in naša bodočnost je majniška bodočnost.
Kdo izmeri majniške trate in livade, kdo pregleda majnikove cvete, majnikova zelena žitna polja? Kdo pozna moč in silo majnikovega brstja in majnikovih poplav?
Kdo prešteje stotisočere naše delavske množice, kdo pregleda rast delavskega stanu, kdo premeri njegovo moč, vpliv in bodočnost?	<
Delavci, bratje in sestre, majniško brstje in cvetje smo mi.
Prvi majnik je naš odmor, veselje in upanje. Prvi majnik je naša velika bodočnost.
Prispevki železničarjev za lansko poplavo.
V času, ko se je toliko govorilo in pisalo o raznih korupcijskih aferah, ki so povzročile ogromne škode naši mladi državi, se je izvršil hud atentat na uradništvo in sploh na vse državne nastavljence. »Kam so šle milijarde, ki jih danes vladi manjka«, tako so takrat povpraševali
razni časopisi. Od vseh koncev in krajev so dobili eno-dušen odgovor: korupcija jih je požrla.q V prvem momentu, ko smo to slišali, smo si mislili: no, sedaj bo pa že več denarja, v Beogra’du so našli tiste nenasitne korupcio-niiste, ki so hoteli ves denar sami pograbiti. V državno kaso se bodo vrnile lepe milijarde, od katerih lahko pojdejo tudi kaki milijončki za zboljšanje plač državnim na-stavljencem. Saj so si to tudi zaslužili. Osem let so potrpežljivo čakali in verjeli tistim, ki so na velike plakate pisali: bodite pridni, vztrajajte, kakor hitro bo mogoče, vaš patriotizem bo obilno poplačan. Najmanj, kar smo upali, da dobimo, so bile več let dolžne razlike. Optimisti so računali celo na zboljšanje rednih prejemkov. Kakor strela iz jasnega, pa se je raznesla vest: atentat na uradniške plače. Država hoče svojim uslužbencem znižati plače. Nismo mogli tega verjeti, čakali smo pojasnila iz Beograda in smo prejeli: »Predsednik finančnega odbora je danes obiskal ministrskega predsednika. Glede vprašanja uradniških plač je izjavil naslednje: Mislim, da se uradniške doklade ne smejo zmanjšati. Tega ni storila niti Francija, ki ima 20 milijard notranjega dolga. Naša bilanca ni pasivna, kakor nekateri trdijo. Sicer pa, če se misli varčevati, se lahko varčuje na drug način.« Če gospod predsednik finančnega odbora tako govori, potem se nam zaenkrat ni treba nič bati, smo si mislili in smo bili hudi na tiste, ki so raznašali neprijetne vesti. Vendar pa se nam je zdela sumljiva izjava šefa vlade, ki je apeliral na patrio-tičnost in kulturnost uradništva. Naše poljedelce in industrijalce je takrat namreč zadela huda nesreča. Velike poplave so na poljih in travnikih povzročile velikansko škodo. Prizadetim je bilo treba pomoči, predvsem denarne pomoči. Od kod vzeti? Kakor nalašč, so si mislili gospodje v Beogradu: državnim nastavijencem znižajmo plače in ta prihranek darujmo za poplavljence. Vse to se je godilo oziroma mi smo zaznali v začetku druge polovice meseca julija leta 1926. Dasiravno se nam je zatrjevalo, da to znižanje ne bo imelo trajne veljave, se nam je zdelo vse skupaj precej sumljivo: ugoden moment, da se nam zopet enkrat lahko nekaj odvzame, in sicer za dalje časa, če ne celo za trajno. Organizacije so sklicevale sestanke, na katerih se je protestiralo z vso vehemenco proti vladni nameri. Govorniki so v imenu prizadetih naglaševali, da so bili vedno pripravljeni prenesti največje žrtve, kadar je treba pomagati ljudstvu in državi in da bodo tudi tokrat po svojih močeh.
Glavna zveza državnih uradnikov je na svoji seji celo sklenila, da bo sama podvzela nabiralno akcijo za poplavljence. Na ta način bi se dobila velika vsota od uradnikov samih. Časopisi pa so pisali: Vladna namera (znižati uradniške plače) pa se lahko tolmači na ta način, da je vlada izkoristila to priliko (poplave), da zmanjša uradnikom doklade in da bi jim iste potem nikdar več ne zvišala. Prejšnji finančni minister Stojadinovič je namreč
večkrat poskusil zmanjšati plače uradnikom, da bi s tem prihranil izplačilo razlik . . . Prišel je 1. avgust 1. 1926, državnim nastavljencem se je znižala plača. 12. imenova* nega meseca čitamo v »Slovneskem Gospodarju«: Pomoč poplavljencem je izostala. Denar, ki se je odtegnil uradnikom, duhovnikom, učiteljem in tudi invalidom, se ni uporabil ,za pomoč poplavljencem, ampak za neki posebni fond.« Stavili smo gg. finančnemu in prometnemu ministru javno vprašanje, koliko je na tem resnice, odgovora še seveda nismo prejeli, pač pa se nam prispevki za poplav-Ijence odtegujejo naprej.
Nečuvena krivica se je 1. avgusta 1926. leta prizadjala državnim nastavijencem. Da se nam je zgodila krivica, čutimo pred vsem mi na lastni koži. To spričuje tudi uvodoma omenjena izjava takratnega predsednika finančnega odbora, nadalje namera bivšega finančnega ministra Sto-jadinoviča, nič manj apelacije predsednika vlade na pa-trijotizem in kulturnost uradništva. Tudi politično časopisje, ki sicer le najbolj pogosto polemizira, katera stranka največ ozir. nič ne stori za uradnišbvo, je tokrat enotno stalo na naši strani. Z nami je bilo tudi vse pametno ljudstvo. Ako bi vladni organi trezno in socialno-pravično mislili, tudi oni bi morali biti za nas. Nihče ne dvomi, da se nam je zgodila krivica, da se nas je ponižalo, kakor že večkrat. In ta krivica se nam godi še dandanes! Ali res ni nikogar, iki bi si upal in imel moč ustaviti roko, ki tako neusmiljeno in neopravičeno bije po hrbtih državnih na-stavljencev že mesece in mesece? . . .
Enotna žel. strok, organizacija.
Enotne žel. strokovne organizacije si dandanes brez-dvoma želi vsak železničar. Na podlagi razmer, ki vladajo danes v naši železniški upravi, lahko ugotovimo, da bo železničar, bodisi telesnli ali duševni delavec, le tedaj lahko dosegel svoje, po vseh naravnih zakonih mu pripadajoče pravice, ako bodo zahteve, spomenice, predlogi itd. vseh železniških organizacij enotne. Že takoj v prvih letih po ustanovitvi naše države, se je začela akcija za koalicijsko delo, oziroma vse žel. organizacije združiti v eno samo veliko žel. strookvno organizacijo, v kateri naj bi bil sileherni železničar organiziran. Žalibog, da so te vse akcije, vsi ti sklepi raznih konferenc in kongresov padli v vodo in se niso po zaslugi teh ali onih faktorjev še do da-
Kinopredstave v naravi meseca maja.
Pred kratkim sem čital prav zanimivo dogodbico o francoskem duhovniku Bethleennu. Vnet v svojem poklicu je trgal iz reklamnih desk nespodobne slike kinopredstav. Pred sodiščem pa se je za svoje dejanje zagovarjal tako-le: »Pozvan sem semkaj radi škode, ki sem jo prizadjal tuji lastnini. Materialni čin priznam, a trdim, da je dobremu državljanu včasih dolžnost, da kaj takega napravi. Na primer: na ulici videm neznanca, ki daje otroku smrtnega strupa; jaz ga vzamem in uničim. S tem sem napravil škodo tuji lastnini in vendar sem si s tem zaslužil pohvalo javnih oblasti. Tudi lepaki, ki sem jih strgal, so bili strup in to še nevarnejši, ker zastrupljajo duše, ustvarjene po božji podobi, ki jih je sam Bog odkupil in jih določil on sam za večno blaženost. Ti zastrupljajo duše, občno zdravje, vrelec življenja, narod in deželo. In kadar je treba ibraniti naše duše, naš narod, našo deželo, menim, da ima vsak državljan pravico in dolžnost, da stori, kar javna oblast zanemarja. Storil sem to dolžnost in se poslužil svoje pravice. Vljudno prosim sodišče, da to prizna Ln da dela v interesu vseh. Jaz bom pa delal enako do tedaj, dokler se ne uporabijo zakoni zoper zastrupljevanje dežele, ali
nes izvedli. Res, čitamo v strokovnem časopisju o organizacijah, ki naj pomenijo »Udruženje«, in zopet »Ujedinjenje«, itd., pa vendar to niso nobene splošne enotne organizacije, ki bi zastopale enotno železničarsko osobje, ampak le od tega velikanskega aparata gotov del. Na žalost moramo priznati, namesto da bi vse žel. organizacije usmerile svoje delo v duhu pravičnosti, smotrenega in uspešnega dela, se po časopisih napadajo, vrše med seboj najgrše osebno in strankarsko gonjo, drug hoče drugemu izpodbijati ugled itd. Tako, tovariši železničarji, ne sme biti. Že star pregovor pravi, kjer se dva prepirata, se tretji smeji. Ravno mi železničarji smo tisti, ki se med seboj prepiramo in predobro čutimo udarce tistega, ki se v pregovoru, kot tretji smeji. Rekel sem, da čutimo te udarce na lastni koži; da; že par let sem se nam dan na dan odvzemajo naše, že stare pravice, ki nam jih je dal tujec, a nam jih sedaj lastna mati odvzema. Da pa bomo znali se braniti in varovati svoje pravice, ne smemo postati malo-dušni, marveč se moramo zavedati svojega položaja.
Poglejmo malo okrog. Vidimo železničarske organizacije drugod po drugih državah, kako procvitajo, beležijo v svojo kroniko velikanske uspehe. Marsikdo mi bo rekel, češ, tam pa vladajo druge razmere. Temu pa ni tako. Svetovni kapitalizem je povsod enak, povsod skuša z vso silo zatreti delavsko gibanje in če se mu ne posreči, niso tega krive razmere, ampak delavstvo, železničarji sami. Brž, ko železničar čuti kako novo krivico, se je treba zavedati trenutnega položaja, oprijeti se z vso vnemo organizacije, naj si bo potem ta ali ona, stati za njo kot nepremagljiv zid. Pri nas je ravno nasprotno. Ob vsaki novi krivici se železničarji razburjajo in namesto, da bi polagali največjo pažnjo ravno na strokovno organizacijo, se tej odtujujejo, odstopajo od nje in umljivo je, da potem uprava brez skrbi izvede nameravane odredbe, ker strokovne organizacije nimajo tiste zaslombe, kot bi jo morale imeti baš v takih trenutkih. Zato pa lahko trdim, da si je današnjega položaja železničar sam kriv, ker se ne zaveda, da je le od njega samega odvisno, kaj uprava stori.
V naši državi imamo vse polno žel. organizacij, bodisi da so to splošne, ali kategorijske organizacije. Viprašamo se, ali je potreba toliko žel. organizacij in zakaj so nastale? Prav lahko je temu odgovoriti, ker železničarji, namesto, da bi »čistili« svoje organizacije, so si ustanovili vedno nove, kar ni bilo nikdar v korist železniškemu
pa bom v službi svoje dolžnosti podlegel.« Junaški župnik, junak v svojem poklicu. —
'Ko bi tudi mi bili tako korajžni, kadar je treba braniti svoja verska načela. Neustrašeni v borbi za pravice ubogih in teptanih. Na svojem mestu kot očetje nedoraslih sinov in hčera, zlasti ml v mestih. Koliko socialnega zla se gromadi pred našimi očmi; mi sami pridno donašamo kamenje za stavbo slabosti, naše popustljivosti napram tistim, ki nam jih je sam Bog izročil v varstvo. Mesec maj, mesec prebujenja iz zimskega spanja nas kliče v naravo. Tja pošiljamo tudi svojo deoo k kino-predstavam, v katerih nastopa nevidni Stvarnik po svojem stvarstvu v nedosegljivi svoji lepoti. V priprosti naravi, iz katere smo izšli Ln kamor spadamo, bo dolbita tudi naša mestna mladina potrebnega leka za oslabela telesca in morebiti že pokvarjene duše. Čili fin zdravi pa se bodo še bolj okrepili v božjem stvarstvu in v Marijinem mesecu majniku. Tudi slednjega dobri železničar ne bo pozabil. Če bo le mogoče, bo ta ipa tam stopil v cerkev. K šmarnicam bo rad pošiljal tudli svojo deco. Katoliški železničar se ne veseli v mesecu maju samo prenovitve v naravi, ampak se tudi sam duhovno prenovi po Mariji majniški Kraljici.
osobju. Zato apeliramo na vse organizacije, na vso železničarsko osobje, da neha vendar enkrat s hujskanjem •od organizacije do organizacije, od železničarja do železničarja. Začnimo vendar enkrat z odkrito besedo pripravljati pot do sporazuma vseh obstoječih žel. organizacij, da dovedemo organzacije do tega, da bodo začele skupno in enotno delo. Vse ovire, ki nam bi mogoče to akcijo zabra-njevale, je treba odstraniti, četudi s silo, kajti pri tem nas mora spremljati zavest, da je le to edino prava pot, ki bo vodala do izboljšanja našega položaja. Vrzimo raz sebe plašč nezaupljivosti proti sotovarišu, pripravljajmo vsi skupaj pot k enotnosti in skupnosti, da bomo tudi mi jugoslovanski železničarji lahko enkrat rekli, vse to smo si •izvojevali v bratski slogi in ljubezni.	— ko.
V organizaciji je treba delati.
Zdi se ml, da me zadnjič niso vsi prav razumeti. Da, z članarino že nekaj storite za organizacijo, pa to je bore malo. Kdo bo pa delal, kdo bo sestavljal razne osnutke za neštevilne pravilnike. Tovariši, odkrito besedo! Kako morejo zahtevati uradniki, da bosta predsednik in tajnik, ki sta oba delavca, za njih sestavljala osnutke za uradniški zakon in ravno tako pa tudi drugi. Saj pri železnici imamo toliko raznih panog uslužbenstva, da bo tudi najbolj študiran uradnik težko znal za vse, kar je treba vsemogočim kategorijam delavstva. In kako naj potem ulbogi delavec zna, kje uradnika čevelj žuli. Torej, tovariši, vsi brez izjeme, s samo članarino ne boste rešili železničarskega vprašanja, ampak to vprašanje morate študirati, premišljevati, kako zboljšati železničarju sedanji položaj in to, kar boste spoznali za najboljše, tudi storiti in ne mogoče čakati, kedaj bodo drugi to storili. Druge povabite, da vam
■pomagajo, kakor- sc tudi radi odiaovlite, 6e vas drugi kličejo, da jim pomagate. Vse to pa, kar delate, ne delajte toliko radi samega sebe in zase, ker to je sebično; tako delajo kapitalisti in mi smo vendar njih nasprotniki, ki ne odobravamo njih egoističnega počenjanja. — Še nekaj, še eno odkrito besedo! Slabi člani organizacije so tisti, kii pravijo: bom plačal članarino, pa »organizacjon« mora zame delati. Prosim te, dragi tovariš, kdo pa je »organizacjon«, če ne veš, poglej si 10., 11. in 13. steviilko našega glasila.
Toliko tokrat, mogoče prihodnjič več. Rad bi pa, da bi tudi drugi meni kaj povedali, prosim.
Koliko bodo znašali stroški za graditev novih prog?
Gradbeni stroški novoprojektiranega železniškega omrežja so predvideni na 25 milijard in 842 milijonov dinarjev. Že ta vsota nam pove, da se načrt nove železniške mreže, ki ga je izdelal ožji odbor železniške konference v Beogradu, ne bo dal hitro izvesti. Predvsem bo treba najeti še nova posojila. Strokovnjaki so izračunali, da bi čisti dohodeik na teli progah znašal 94 milijonov dinarjev, torej bi se investirani kapital mogel obrestovati le po 0.36%, kar bi Mia velika izguba. Pri tem pa zopet ne smemo pozabiti, da so strokovnjaki abstrahirali razne afere, za katere nam nihče ne more jamčiti, da se v bodoče ne bodo dogajale. Tudi na dobro gospodarstvo so bnžčas pri svoji kalkulaciji računali, o katerem tudi ne vemo, kakšno bo v bližnji bodočnosti. Ne zamikamo velike potrebe po graditvi novih prog, vendar pa bi se dalo prerekati, ali ni sedaj v prvi vrsti potrebna poprava starih, že obstoječih prog. S tem pa še seveda ni rečeno, da bi se ne smelo ničesar novega graditi. Zopet pa je treba pri tem znati izrabiti ono, kar je nabolj nujno in mogoče radi tega predvsem potrebno.	L.
Iz osrednjega odbora.
Osrednji odbor Prometne zveze se v polni meri zaveda svojega položaja. Iz vseh koncev Slovenije prihajajo poročila o neznosnem stanju progovnega delavstva. Da se prepreči to stanje, je osrednji odbor sklenil, da se pošlje k direktorju ljubljanske direkcije deputacija pod vodstvom vrlega in požrtvovalnega poslanca g. Žebota. Ta deputacija razloži gospodu direktorju to neznosno stanje delavstva, vso bedo, ki izhaja iz te redukcije. Nadalje se je interveniralo o raznih važnih zadevah, med tem, da se nastavi takoj vso delavstvo, ki opravlja službo na sistemiziranih mestih, da se delavstvo, M se nahaja več kot eno leto nepretrgoma v žel. službi, imenuje k stalnim, da se naj hra-narina izplačuje redno, da se čimpreje uredi od strani ljubljanske direkcije zadeva izplačevanja miloščine, ki je z naredlbo ministrstva že odobrena itd. Odgovor, ki ga prejme deputacija, Objavimo v prihodnji številki.
Dopisi.
Že zopet udarec. Kakor se je zvedelo, bo železniška uprava delavstvu, kateremu je že reducirala delovni čas od 48 ur na 32 ur tedensko, odbila še od tega, tako izmanjšanega zaslužka 11^%. Delavstvo je že popolnoma obupano in sploh že ne ve več, kaj mu je storiti. Ali bomo mogli s tem živeti, se vprašujemo med seboj? Že dosedanje plače so bile tako male, da se z njimi ni dalo izhajati, posebno so prizadeti mestni delavci. Sedaj pa, ko je ta plača že skoro za polovico zmanjšana, bo delavstvo popolnoma utonilo v dolgovih. Kakor se nam vedno obeta in kakor nam groze hišni gospodarji, se bodo stanovanja občutno podražila, in kako bomo plačevali najemnino? Ali bo uprava dopustila, da bodo hišni posestniki njene delavce vrgli na cesto? Da, to se bo marsikateremu zgodilo, ker hišni gospodar gotovo ne bo tako človekoljuben, da bi dal takemu delavcu zastonj stanovanje. Namesto, da bi žel. uprava ščitila svoje osobje, je s to redukcijo delovnega časa in zaslužkov še poostrila ves položaj in kdo naj bo odgovoren za našo zapuščeno, na cesti v prahu in blatu vzgojeno mladino? Starši gotovo ne, ker se morejo mučiti celi dan po tovarnah, da se tako otmejo neizbežni katastrofi. To je tudi državi v občutno škodo in prosimo Prometno zvezo, da stori kar je v njeni moči, da se ta redukcija, če že ne popolnoma odstrani, pa vsaj omili.
Zapostavljanje slovenščine. Dogajajo se često slučaji, da se osobju predlagajo v razne izpolnitve tiskovine, ki so ali samo v cirilici, ali pa v cirilci in latinici, oboje v srbohrvaščini, slovenske tiskovine pa je le malokje videti. Sumimo, da to ni samo krivda beograjske generalne direkcije, ampak nosijo pri tem tudi krivdo nekateri gospodje pri ljubljanski direkciji, oziroma tudi pri nekaterih višjih edinicah. Tiskovine, ki sta jih še založili bivša južna železnica in inšpektorat, ozir. bivšo ljubljansko žel. ravnateljstvo, so deloma pošle ozir. se razveljavile, a na njih mesta stopajo skoraj popolnoma srbske tiskovine, čeprav nam po ustavi pripada slovenski jezik ravno tako enakopraven kot pa hrvatski ali srbski. Po raznih pravilnikih se različnim predmetom dajejo taka imena, ki niso ne slovenska, ne hrvatska, ne srbska, da jih osobje ne more razumeti, čeprav ima celi kup raznih slovarjev. Dajte nam nazaj slovenske tiskovine, slovenske pravilnike, naredbe in slovenska imena predmetom, ki se rabijo v žel. službi. Nismo s tem nasprotni srbohrvatskemu jeziku samemu, ampak zahtevamo za naš promet v Sloveniji slovenski jezik in slovenske nazive za naše predmete. S tem bo uprava dala osobju možnost hitrejšega poslovanja, ker bo odpadlo s tem mnogo mučnega izpraševanja.
1. maja gremo mi Mariborčani in tovariši iz bližnje okolice na Goro pri Sv. Petru. Ob pol 2. uri popoldne se zberemo pred palačo Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti št. 6. Tam nas bo čakala godba, ki gre seveda tudi z nami. Na Gori je ob 4. uri govor, nato bo prosta zatoava. Dolžnost vsakega Slana PZ, kakor tudi vseh ostalih mariborskih krščansko mislecih socialnih organizacij je, da se tega skupnega manifestacijskega izleta sigurno udeležijo.
Ljudski oder v Mariboru bo priredil v soboto, dne 30. aprila, ob 20. uri, na predvečer 1. maja uprizoritev Amzengruberjevega »Krivoprisežnika« v prostorih Zadr. banke. Tovariši, pojdite pogledat!
Razno.
Tatovi v vlakih. Železniška policija je aretirala tri predrzne tatove, ki so že štiri leta kradli po vlakih. Ta roparska družba je imela še več članov, ki jih išče policija. Tatovi so priznali več napadov na vlake, med temi tudi zadnji revolverski atentat na Orient-Ekspress.
Železniški nesreči. V Brnu sta trčila dva osebna vlaka pri izhodu iz kolodvora. Vlak 1532, ki je vozil na postajo je prezrl znamneje. Bile so ubite 3 osebe, 15 je težko, 42 pa lahko ranjenih. Tudi v bližini postaje Jankovac je bila železniška nesreča. Trčila sta osebni in tovorni vlak. Razbili sta se lokomotivi in službena vozova. Oba vlakovodja in strojnika sta bila takoj mrtva.
Brezposelnih je po službeni statistiki v sovjetski Rusiji 1,271.000. Med temi je 30 odstotkov žensk. Število brezposelnih je od lani naraslo za 320.000.
Posledica stavke na Angleškem. Zelo je vplivala na Angleškem lanska stavka na vse gospodarsko življenje. Na železnicah so izdali 164 milijonov manj železniških voznih listkov, kakor prejšnje leto. Pri delavskih voznih listkih pa so izdali 50 milijonov manj.
Denar v steni. V bližini Bordeauxa na Francoskem je pred kratkim neka družina dala izmenjati sobne tapete. Izza ene je padel šop bankovcev v znesku 70.000 frankov, to je 156.750 dinarjev.
Število ljudstva na svetu. Angleški profesor dr. Ed. Čast je izdal statistiko, da je na svetu 1.750,000.000 ljudi. Belih je 40%, to je 710 milijonov. Mongolcev je 30%, to je 510 milijonov, zamorcev pa 6%, to je 110 milijonov in raznih je 24%, to je 420 milijonov.
Hiša, zgrajena v 36 dneh. V časopisih čitamo, da je praški inž. Levka zgradil kolonijo eno- in dvodružinskih hiš, ki so zelo po ceni. Grajene so na posebnem sistemu. V 36 dneh je hiša zgrajena in ni treba čakati, da se posuši.
Najmanjša republika San Marino, dobi železnico. Mussolini je dovolil zgradbo železnice iz Rimini v San Marino, ki je bila od prometa skoraj popolnoma odrezana.
Najdaljša železniška črta na svetu 'je bila po več kot desetih letih zopet otvorjena. To je proga Riga—Vladivostok, ki je dolga 10.941 km. Vožnja traja 13 dni.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Tovariš K., ne uporabljaj tujk, če jih ne razumeš. Piši kratke stavke! — Tovariš F. pomni, da ima vsak stavek svojo misel, zato jih je treba ločiti. V to svrho se poslužujemo pik in vejic, bolj redko dvopičja. Če si samostojni stavek končal, stavi piko. Vejico pa tedaj, če imaš dva ali več stavkov, ki so v medsebojni zvezi ali odvisnosti. Za začetek Ti svetujem, uporabljaj po možnosti samostojne in popolnoma zaključene stavke, n. pr.: redukcija je končana.
Čevlje do najfinejše izdelave izdeluje po najnižjih cenah Kri-stovič Anton, čevljar v Studencih, Kralja Petra cesta št. 68. Prevzema tudi vsakovrstna popravila.
Lepe fotografije dobite! Foto-ateljć M. JAPELJ, Maribor, Aleksandrova cesta 25. Trgovski dom. Železničarji znizane cene!	5
Pozor železničarji! Najcenejša in najfinejša izdelava vseh vrst oblek pri Leopoldu Kraker, krojaču v Studencih pri Mariboru, Aleksandrova cesta 48.	21—21
Tovariši, ne pozabite na tiskovni skladi
Priporočamo, nabavite si samo
„KARO"
čevlje
Dragotin Roglič
Maribor, Horošha cesta 19.
Tudi na obroke!
Tapetniška dela
izvršujem po najnižjih cenah.
Anton Tscherin, Maribor
Pristaniška ulica 3.	Ob bregu 4.
Točna postrežba.	22
»■ia«iaHaiiBaaBBHBiBRianHisa!9HHaiecsainsi!n»
■	.	si
S Tiskarna sv. Cirila v Mariboru l
r. z. z o. z.
B
K
g se priporoča za tiskanje knjig, brošur, vabil, vizitk, računov, lepakov in drugih tiskovin.
B
■ V Knjigarni in prodajalni Cirilove tiskarne na Koro-g ški cesti št. 5 in v Podružnici te knjigarne In prodani jalne v Aleksandrovi cesti št. 6 dobiš dobro in poce-H ni: papir, pisarniški, pisemski, ovojni, svileni in pre-šani za kinč; svinčnike, peresa, ravnila, črnilo in B druge potrebščine; vsakovrstne knjige, leposlovne in šolske ter razne molitvenike.
Denar naložite

najboljše in najvarnejše
pri
Spodnještojerslii Ijudshi posojilnici =—-== o Mariboru =====
Stolno ulica 6 r.z.zo.z. Stolna ulica 6 Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po
6°|o
na trimesečno odpoved po
8°/o
Odgovorni urednik: Friderik Krebs v Mariboru. — Izdajatelj: Osrednji odbor P. Z., Maribor; odgovarja Martin Kores. — Tiska Tiskarna sv. Cirila v Mariboru; zanjo odgovarja: Albin Hrovatin, poslovodja v Mariboru.