LETO XXXI. ŠT. 19 Ptuj, 18. maja 1978 CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Zastavljene naloge bomo uresničili (stran 3) Ptujska romantika (stran 5) Priprave na tretji samoprispevek (stran 6) Sredi borbe pesem lajšala bolečine (stran 7) Med Slovenci na avstrijskem Koroškem (stran 9), Javna in zasebna varnost - stvar vsakeaa od nas z. veličastno proslavo smo v Ptuju — 13. maja proslavili letošnji praznik organov za notra- nje zadeve na območju uprave javne varnosti Maribor. Tega dne se je v športni dvorani Mladika zbrala množica delavcev organov notranjih zadev, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij ter ostalih delovnih ljudi in občanov, da bi tako skupno proslavili 34- letnico ustanovitve in delovanja službe notranjih zadev. Po himni, ki so jo izvedli godba milice, ka- detski pevski zbor in komorni moški pevski zbor iz Ptuja, je prevzel besedo sekretar medob- činskega sveta ZKS Maribor Alojz Gojčič, ki je med drugim dejal: ,,13. maj ostaja pomemben mej- nik v naši polpretekli zgodovini, ne le zato, ker je to rojstvo službe no- tranjih zadev, ampak zato, ker je ta služba nastala iz revolucionar- nih potreb delavskega razreda v boju za oblast in interesov svobo- domiselnih ljudi v boju proti tuje- Alojz Gojčič govori na proslavi foto: M. Ozmec Občinstvo je športno dvorano Mladilta napolnilo do zadnjega sedeža Foto: M. Ozmec mu okupatorju in domačim izda- jalcem. Služba je nastala iz potreb proletarske revolucije in naci- onalne osvoboditve in mora tem velikim ciljem tudi služiti... zrastla je iz ljudstva, OF — a vodile sojo ideje partije, velike idčje mark- sizma in leninizma osvoboditi de- lavski razred ekonomskega, poli- tičnega in ideološkega zatiranja ter slovenski in jugoslovanske narode rešiti okov potujčevanja in nacionalnega zatiranja. Delež vas, drage tovarišice in tovariši v orga- nih za notranje zadeve, za katere se obramba domovine ni in ne bo nikoli končala, je velik, neizmer- ljiv in neprecenljiv. Prav je, da tu- di današnja slovesnost pomeni zahvalo za delo, za življenje vsem tistim, ki jih danes ni več med na- mi — saj so vse kar so imeli, žrtvovali za svobodo, za domovi- Ko vam danes čestitamo k prazniku — DNEVA VARNOSTI, se s ponosom oziramo na rezultate dosežene v preteklosti. Krepitev ustavnosti in zakonitosti oziroma pravni položaj delavca in občana. Uspešno se zoperstavljamo poraženim skupinam, ki se zbirajo na razhčnih koncih sveta in se donkihotsko zoperstavljajo socia- listični samoupravni Jugoslaviji... Delavnost, marljivost, globoka povezanost z ljudstvom in partijo, zavest do obveznosti do ljudstva in socialistične skupnosti — vas in nas navdihujejo, da bomo vselej branili temeljne pridobitve socialistične revolucije: svobodo, socializem, bratstvo, federativno ureditev in neuvrščeno politiko jugoslovanskih narodov... Podružbljanje obrambnih in varnostnih priprav je dolg domovini — v recoluciji skovani, s krvjo pretopljeni. Pa ne le dolg, je naša pravica, da živimo kot gospo- darji na svoji zemlji... Nihče ni posebej poklican braniti in varova- ti v revoluciji izborjeno in po vojni zgrajeno. To je pravica in dolžnost slehernega sposobnega mladinca in državljana — vam v organih za notranje zadeve pa so naložene nekatere posebne naloge in dolžnosti... Živimo — kakor, da je mir neskončen in delajmo kakor, da je vselej potrebno stati na braniku svoje domovine." Pod režijskim vodstvom Branka Gombača je nato sledil bogat kul- turni program o katerem poroča- mo na 9. strani. mš VSEM MEDVOJNIM IZSELJENCEM V SOCIALISTIČNO REPUBLIKO SRBIJO! Občinska konferenca SZDL Ptuj Vabi vse izseljenec in njihove ožje družinske člane, ki želijo z letošnjim vlakom bratstva in enotnosti potovati v Socialistično republiko Srbijo, da se najpozneje do 15. junija 1978 osebno prijavijo na Občinsko konferenco SZDL Ptuj, Trg mladinskih delovnih brigad 1. Letošnji vlak bratstva in enotnosti bo odpeljal v Socialistično republiko Srbijo 11. oktobra s povralkom 15. oktobra 1978. S seje MS ZKS o povezovanju kmetijstva Vodilo so planske naloge v SR Sloveniji Preteklo sredo je bila v Ptuju razširjena seja medobčinskega sve- ta ZKS Maribor o družbenoeko- nomskem položaju in povezovanju kmetijstva v podravski regiji in iz- ven nje. Pripravljena je bila po predhodni razpravi v organizacijah združenega dela in krajevnih skup- nostih ob sodelovanju osnovnih or- ganizacij ZKS, sindikata in SZDL, ki se je zaključila v občinah in na univerzi s sejami komitejev ter v re- giji z razpravo na medobčinskem svetu. Razširjene seje so se udeležili tudi novoizvoljeni republiški sekre- tar za kmetijstvo Ivo Marenk, iz- vršni sekretar v predsedstvu CK ZKS Martin Mlinar in predsednik zadružne zveze Slovenije Andrej Petelin. Predlog skupnih stališč in zaklju- čkov razprav v občinah sta pripra- vili ustrezni komisiji pri medobčin- skem svetu ZKS in medobčinskem odboru gospodarske zbornice Slo- venije. V teh zaključkih je med dru- gim zapisano, da je povezovanje agroživilstva ekonomska nujnost, ki mora sloneti na vsklajenih raz- vojnih programih in skupnih naložbah ter dajati boljše ekonomske rezultate. Na teh pa morajo biti udeleženi prav vsi členi v reprodukcijski verigi, torej od primarnih proizvajalcev do trgovi- ne. V razpravi so to stališče dopol- nili. Gre za to, da mora povezova- nje sloneti na sprejetih planskih nalogah. Prav tako pa moramo v verigi upoštevati potrošnika in bolj kot dosedaj zasebne kmetovalce, katerih organizacije morajo najti svoje mesto in povezavo v tej celo- ti. V kongresne dokumente smo za- pisali, da je družbeni del neposred- no odgovoren za razvoj zasebnega kmetijstva, ki ima posebno v tej re- giji pomembno vlogo pri proizvaja- nju tržnih viškov. Tržne viške tako v zasebnem kot družbenem sekto- rju pa si nekateri tolmačijo preveč po svoje in ne upoštevajo realnega stanja. O nosilcu povezovanja so mne- nja deljena, čeprav so si enotna, da nosilec mora biti. Večina občin je za predlog, da je nosilec SOZD TIMA, ki pa se mora ustrezno vse- binsko preobhkovati, kajti v seda- njem trenutku še vse preveč vidimo obliko in manj vsebino. Drugi me- nijo, da mora biti nosilec primarna kmetijska proizvodnja. Republiški sekretar je mnenja, da so to posamezne istovrstne TOZD med seboj povezane. Povezovanje pa mora vsekakor sloneti tudi na inte- resih in dohodkovni povezanosti. Udeleženci med razpravo na seji v narodnem domu v Ptuju Foto: M. Ozmec Samoupravna organiziranost v novi obliki pa mora omogočiti po- vezovanje z ostalimi regijami in šir- šim jugoslovanskim prostorom. V večini občin, razen v Slovenski Bistrici, so zavrnili panožno obliko Ivo Marenk, novi republiici sekretar za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano Foto: M. Ozmec povezovanja, ki v sedanjem trenut- ku ni primerna, čeprav bi jo ne ka- zalo takoj odpisati. Predstavniki delovnih organizacij so namreč v predhodnih razpravah opozarjali, da večina delovnih ljudi želi obdr- žati sedanji status organizacij zdru- ženega dela, ne želijo, da bi se TOZD s katerimi so dosedaj delili dobro in slabo povezali v nove pa- nožne delovne organizacije. To velja upoštevati, da ne bi zavrli na- daljnjega razvoja organiziranosti v agroživilstvu regije. V razpravi na razširjeni seji je o tem bUo bolj ma- lo govora. Bolj je bilo jasno, da SOZD KPK s sedežem v Ptuju neha obstojati in da moramo to grenko izkušnjo upoštevati v novi organizi- ranosti z ugotovitvijo vzrokov in odgovornosti za razpad te SOZD. Vsi udeleženci so si bili enotni v tem, da je potreben dolgoročni in kratkoročni akcijski program z opredeljenimi nosilci nalog. Ta program bosta izdelali ustrezni komisiji, ki sta pripravili predlog zaključkov in stališč. Akcijo je po- trebno zastaviti na daljše obdobje, saj je povezovanje proces, ki zahte- va določeno časovno obdobje. Prav tako so ugotavljali, da mo- ramo v regiji bolje izkoriščati proizvodne in naravne možnosti, ki jih ne manjka. Zato je zelo pomembno pridobivanje novih kmetijskih površin, močnejša, kva- litetna in kmetovalcem bližja pospeševalna služba ter tesna pove- zanost združenega dela s kmetijskim šolstvom z neposredno svobodno menjavo dela. Sredstva pa moramo zagotavljati z ustanav- ljanjem samoupravnih interesnih skupnosti, kot je na primer SIS za pospeševanje kmetijstva. Prav tako se morata proizvodnja in predelava dogovarjati o naložbah in urediti prednostni red vlaganj, ali najprej v primarno proizvodnjo ali v prede- lovalne kapacitete. Ugotavljamo, da imamo kar precej tržnih viškov. Enotna ugotovitev je tudi ustanovi- tev poslovne planske skupnosti v širšem prostoru in ne le v regiji. Pri vseh teh nalogah pa je zelo pomembna politična akcija, jasno opredeljena z zaostreno odgovor- nostjo. Ko je beseda tekla o neizpolnje- vanju planskih nalog in nevsklaje- nih programih, smo slišali, da so proizvodni programi v SRS vskla- jeni, vendar se podpisanega dogo- vora ne držimo. Potrebno je ugoto- viti kdo in zakaj teh obveznosti ne izpolnjuje. V lanskih razpravah smo obljub- ljali boljšo organiziranost. V tem času smo nekatere kvalitetne pre- mike dosegli zlasti v proizvodnji in pridobivanju novih zemljišč pa tudi v organiziranju, čeprav z doseže- nim še nikakor ne smemo biti zado- voljni. Naloge in obveznosti torej ostajajo še vnaprej in za njihovo iz- polnitev smo tudi politično odgo- vorni. 1. kotar Spomladanska pozeba KATASTROFA V KMETIJSTVU Spomladanska pozeba, ki je v petek zjutraj in dopoldan prizadela kmetijstvo, je povzročila veliko škodo na poljih, v vinogradih in sadovnjakih. Posebne komisije kmetijskih strokovnjakov so pregledale kmetijske površine in na grobo ocenile škodo. Mishli smo, da ne bo tako kot lani, pa ven- dar. Kmetijski inšpektor pri SO Ptuj Ciril Satej nam je po prvem pregledu pripovedoval: ,,Bil sem v skupini strokovnjakov, ki je pregledala vse kmetijske površine v občini. Ogledali smo si le bolj bežno. Vendar smo kljub temu dobili splošno sliko o stanju po pozebi. Zjutraj ni bilo opaziti, da bo škoda tolikšna, kot smo jo ugotovili v poznih dopoldanskih urah. Pri poljščinah smo ugoi'.ivili, da je koruza pozebla v celoti, tista, ki je bila zunaj, ta jC že vzklila in imela več listov. Prav tako so po- zebh fižol, krompir, vendar se ta sam obnovi. Koruzo pa bo seveda potrebno takoj dosaditi, ali pa preorati in posaditi drugo, enake; ^elja za fižol. Pri ostalih kulturah je vprašljivo pri rži, ki je bila že v klasju. Zastala žita ozimine razen ječmena, ki še niso bila v klasju in ker smo bežno pregledali, ne moremo ugotoviti vseh posledic. Veliko več škode je v vinogradih. Brajde v ravninskih in nižinskih predelih Haloz in Slovenskih goric so pozeble v celoti, razen tam. kjer je bilo malo zavetja ob hišah ali za kakšnim drevesom. V vinogradih med 214 metri v Ptuju in približno 320 metrov nadmorske višine je trta pozebla v celo- ti. Nad to višino pa so izjeme. Na nekaterih ovalnih nižjih predelih je trta ponekod pozebla več, ponekod pa manj. Prav tako so izjcme tudi v nižjih predelih kot smo jih prej Omenili. Tako se je primerilo, da so parcele, ki so nižje od višine, ki je bila najbolj pod udarom hladnega vala, ostale v celoti nepoškodovane ali pa le nekaj odstotkov. To je bilo odvisno od lege in kako jo je sonce zjutraj obsijalo. Po bežnih podatkih lahko trdim, da je pozebe v vinogradih v poprečju okrog 50 odstotkov. Enako velja tudi za sadjarstvo. Nekateri so bili v zmoti, saj so mislili, da je tisto sadno drevje, ki je odcvelo in ima plod že zelo razvit v velikosti celo lešnika, pobeglo pozebi. Mladi, nežni plodovi odpadajo Foto: R. Vendar smo ugotovili, da so tudi tisti plodovi, ki so že bili nastavljeni in dobro razviti, pozebli, znotraj so črni in meh- ki. Tisto sadno drevje, ki je sedaj cvetelo, je verjetno celo manj poškodovano oziron^a prizadeto od tistega, ki je imelo nastavljene in občutljive mlade plodove. Tudi za sadjarstvo lahko zaenkrat ugotovim, da bo škoda okrog 50 odstotna." — Kakšna in kolikšna je škoda, seveda po prvih ocenah, v primerjavi s škodo ob lanski pozebi? ,,Lani smo govorili o splošni pozni zimski pozebi, ki je zajela vse in nismo ugotavljali razlik med nižinskimi, sred- njimi in višjimi legami, ne v vinogradih in ne v sadovnjakih. Izjema je bila v tem, da so se pozne sorte grozdja in sadja, ki še niso imele tako razvite vegetacije, ta je bila za tisti čas namreč močno razvita, izognile tej pozebi in je bil pridelek drugačen. Letošnja pozeba, ko je vegetacija časovno normalna in zelo bujna in z lepimi nastavki, je zajela vse sorte, tudi laški rizling in šipon, vendar je to bilo odvisno od lege. Zato letos ne moremo govoriti o posplošeni pozebi, temveč o pozebi, ki je od parcele do parcele različna, tudi med sosednjimi, to sem lahko opazil. Škodo bomo tako morali ugotavljati za vsako parcelo posebej. Menim, da bo škoda približno enaka lanski. Vendar to povem z določeno rezervo, ker imam upanje, da bomo letos le nekoliko na boljšem kot smo bili lani." Tudi mi vsi tako upamo. Ciril Satej nam je lahko podal le prve ocene. Podrobnejše bodo znane v tem tednu, ko bo- do strokovnjaki bolj temeljito pregledali vsako parcelo in ugotovili škodo. O tej naravni katastrofi, ki nas je v skoraj letu dni prizadela že drugič, je bil takoj obveščen republiški sekretariat za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo, o tem pa je razpravljal tudi izvršni svet SO Ptuj. Veliko škodo v na- šem kmetijstvu bo potrebno nadomestiti tudi s sredstvi širše družbene skupnosti. Letos imamo zavarovanih več površin kot lani, vendar je to le slaba tolažba. Tisti, ki jim zemlja daje kruh in zaslužek, to najbolje vedo. Prav pa je, da se te- ga zavedamo tudi vsi ostali, ki hrano potrebujemo. 1. kotar 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 18. maj 1978- TEIMMIK — poslovalnica Gramat, Rogozniška 4, Ptuj — poslovalnica Breg, Zadružni trg 9 Ptuj — poslovalnica KURIVO, Kidričevo CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA NUDIMO PO TROŠNIŠKE KREDITE ZA VSE VRS TE RJA VEGA PREMOGA, RAZEN LIGNITA. - VIŠINA KREDITA DO 5.000 DINARJEV - ROK VRAČANJA 10 MESECEV - BREZ POLOGA Za velenjski lignit ne sprejemamo naročil, ker je celotna proizvodnja premoga namenjena termoelek- trarni Šoštanj. Za obisk se toplo priporočamo! OBVESTILO DRUŽBENIM ORGANIZACIJAM IN DRUŠTVOM • Na izvršni svet skupščine občine Ptuj pošiljajo družbene organizacije in društva številne prošnje za dotacije za izvajanje njihovih programskih nalog, V zvezi s tem izvršni svet skupščine občine Ptuj obvešča družbene organizacije in društva, da v proračunu občine Ptuj ni namenskih sredstev za dejavnost družbenih organizacij in društev, ker po sprejetih usmeritvah in izhodiščih financiranja te organizacije ne sodijo več med splošno (proračunsko) porabo. Zaradi tega društva in družbene organizacije vprašanja financiranje svoje dejavnosti rešujejo v okviru programov in finančnih načrtov ustrezne samoupravne interesne skupnosti, ki I pokriva področje njihove dejavnosti. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE PTUJ KB Maribor- Poslovna enota Ptuj Obsežen program propagandnih aktivnosti Za tekoče leto je posebna propagandna komisija pri Poslov- ni enoti KB Maribor v Ptuju, pripravila obsežen program propagandnih aktivnosti. V te namene se predvideva okrog 500.000 dinarjev. Program temelji na dosedanjih izkušnjah s tega področja in je obogaten z nekate- rimi novimi aktivnostmi. Poleg že ustanovljenih oblik propagande, bodo pripravili podelitev reklam- nih hranilnih knjižic ob naj- različnejših množičnih prireditvah. 2e od meseca aprila dalje pa teče pri poslovni enoti reklamna podelitev hranilnih knjižic mladoporočencem in novorojen- čkom. Dosedaj so izdali že okrog 40 takih knjižic. Na tretji seji poslovnega odbora poslovne enote so obravnavali tudi poročilo komisije za odobravanje kreditov občanom. V času od 1. januarja do 30. marca je komisija prejela 20 zahtevkov za prekorači- tev po tekočih računih. Ugodno je rešila 18 zahtevkov v skupnem znesku 7l.0(X) dinarjev. Komisija je odobrila tudi kredit na vezano hranilno vlogo, več zahtevkov namreč ni prejela. O kreditih za dopust, kreditih za nakup rablje- nega osebnega avtomobila in kreditih za popravila osebnega avtomobila med občani ni bilo zanimanja. Kreditni odbor pri poslovni eno- ti je v tem obdobju odobril 6 kreditov za investicije v skupni višini 17,178.000 dinarjev in 14 kreditov 11 koristnikom za obrat- na sredstva v znesku 38,900.000 dinarjev. MG Nagrada mladim varčevalcem Sočasno z zak]yučkom šolskega leta se izteka tudi akcija „Striček Cvenk" - akcija rnladinskega varčevanja, ki je tekla po enotnem programu za mlade varčevalce mariborske, slovesnko-bistriške in ptujske občine. KB Maribor, Ponovna enota Ptuj bo v mesecu juniju pripravila za udelžence akcije „Striček Cvenk" prijeten izle^ ki se ga bodo udeležili le tisti pionirji-varčevalci, ki jih bc izbral žreb. Pvjsebna presenečenja pri- pravliajo v poslovni enoti v Ptuju tudi za najboljše pionir dce hranilnice. Oceno dela pionirskih hranilnic bo izdelala posebna komisija, ki jo bo izbral odbor mentorjev. Nagrade bodo hra- nilnice prejele v mesecu oktobru v okviru mariifestacrj ob svetovnem dnevu varčevanja. Pionirji, ki delajo v pionirskih hranilnicah bodo prav tako odšli na izlet. Letos bodo akcije iz programa prireditev posvečenih varčevanju obogatene z novimi oblikami. Tako bodo mladi likovniki, fotografi in literati ustvarjali na temo: „Varčevanje". Najboljše izdelke bodo nagradili MG »Bodočnost kolektiva je odvisna od nas..." TVI Majšperk v tovarni volnenih izdelkov v Majšperku smo se pred slabim me- secem dogovorili, da bi v tem delovnem kolektivu posneli oddajo ,,Delavec v kolektivu" in se seznanili z njihovimi delovnimi uspehi. Privolili so in tako je potekal pogovor, ki smo ga zapisali tudi za Tednik: Direktor Jože Pavlenič je opisal razvojno pot tovarne od leta 1937, ko je bila ustanovljena, pa do danes: ,,Sedanji kolektiv volnarske in- dustrije zaposluje 465 ljudi z ob- močja Haloz. Vse od osvoboditve se je premalo vlagalo v posodobi- tev proizvodnih naprav. Za pove- čanje proizvodnih kapacitet se je večicrat uporabilo že rabljene stro- je. Tak način razvoja je v pretek- losti zadoščal in podjetje ni imelo večjih težav pri poslovanju ter pla- smaju svojih izdelkov, saj je bilo majšpersko blago zelo iskano in cenjeno na tržišču. V sedanjih zao- strenih pogojih poslovanja, pa je to vplivalo na doseganje slabih finančnih rezultatov v letu 1975 in 1976, ko je znašala izguba 6.725.0(X) dinarjev. Negativno poslovanje je odraz zastarelosti strojnega parka, zaostrene situaci-' je na tržišču, nespremenjenih pro- dajnih cen od leta 1974 dalje pri stalnem naraščanju cen surovinam. Sanacijski program, ki je bil iz- delan v začetku leta 1977 je bil pozitivno sprejet na vseh forumih v občini in republiki. Zajema modernizacijo in obnovo proiz- vodnih sredstev v vseh oddelkih. Zato je odobrenih 66.410.000 dinarjev. Za ta denar naj bi se na- bavili stroji na zahodu, vzhodu In pa doma. Z obnovo strojnega par- ka bo zagotovljena večja produk- tivnost in boljša kvaliteta proizvo- dov, ki je s starim strojnim par- kom ne moremo doseči. Poleg in- vestiranja je ta program tesno povezan z bistveno organizacijsko spremembo in sicer priključitev TVI kot TOZD k delovni orga- nizaciji Merinka v SOZD MTT. Ta priključitev je že izvedena po samoupravni, politični, komercial- ni in proizvodni smeri. Čakamo le še na formalno potrditev pravni- kov. Preteklo leto je pomenilo prehod od samostojne delovne or- ganizacije v sklop nove organizira- nosti. Največ poudarka smo dali organizaciji proizvodnje. Povezava med proizvodnimi obrati TVI in Merinke je bila tesna, koristili smo strokovno pomoč ki nam jo je nudila ta delovna organizacija, kar se odra- ž.a tudi na končnem uspehu pre- Naši sogovorniki (z leve) Albin Lešnik. Rajko Bogme, Jože Pavlenič, Ne- venka Dobljekar, Leopold Karneža in Maks Sagadin. Koto: M. Ozmec teklega leta, ki ga jc naš kolektiv zaključil pozitivno. Uspeh je rezul- tat dobrega sožitja dveh kolekti- vov, pravilnik medsebojnih odno- sov in prizadevanj vseh proizvajal- cev. Novi stroji bodo stali v sedanjih stavbah, namenieni pa so za delno povečanje proizvodnje volnice za ročno pletenje ter za izboljšanje kvalitete. Bodočnost kolektiva je odvisna od nas, majšper?kih tek- stilcev. Uspešno gospodarjenje z družbenimi sredstvi, ki so nam zaupana in z dobro kvaliteto, moramo v okviru DO Merinka do- segati zaželjene uspehe." Sekretar OO ZK, Rajko Bogme je povedal, da so si komunisti predvsem prizadevali za uresniče- vanje določil zakona o združenem delu in se odlikovali z bogato predkongresno aktivnostjo. Komunisti so vključeni v samoupravne in delegatske odnose na vseh ravneh, prizadevajo pa si za uresničitev vseh nalog, ki jih komunistom nalaga VIII. kongres ZKS. ,,Kritični pa moramo biti tu- di pri delovanju komunistov v krajevni skupnosti, saj je v delo le- te vključenih premalo naših komu- nistov. Krivda za to pa je najbrže na obeh straneh, zato je naloga nas vseh, da to popravimo." Predsednik OOS Maks Sagadin je povedal, da so se vsi delavci ak- tivno vključili v razprave in tolmačenja zakona o združenem delu, s tem pa ni rečeno, da so na področju uresničevanja zakona storili dovolj. Glavno delo je še pred kolektivom, saj trenutno razpravljajo o pridobivanju in razporejanju dohodka in o delitvi osebnih dohodkov. Nagrajevanje po delu je v tej TOZD že dokaj dobro vpeljano, saj so skoraj vsa delovna mesta ovrednotena in nor- mirana. Težje pa je z delovnimi mesti, kjer je učinek dela težje merljiv. ,,Problem v kolektivu je nočno delo žensk, ki zaradi sanacijskega programa še ni rešen. Vsi skupaj si prizadevamo, da bi ga čimprej odpravili." Predsednik temeljne delegacije za zbor združenega dela, Leopold Karneža je dejal, da dele- gati kljub dokajšnji aktivnosti niso izkoristili vseh možnosti, ki jih ponujajo delegatski odnosi. ,,Obveščanje vseh članov kolek- tiva o stališčih delegacije je bilo pomanjkljivo, deloma zaradi neangažiranosti delegatov, deloma zaradi nezainteresiranosti delav- cev. Mislim, da tudi sodelovanje s samoupravnimi organi ni bilo na zadovoljivi ravni. Prepričani pa smo, da bo sčasoma delo delegacij boljše, ker je v delegatske odnose vključenih vedno več delovnih lju- di, saj imamo pr: nas deset pose- bnih delegacij za SIS in temeljno delegacijo." Predsednik OO ZSMS, Albin Lešnik je poudaril, da mladi sodelujejo v vseh družbenopoliti- čnih organizacijah v TOZD in v krajevni skupnosti. ,,Da bi skozi naše delo potegnili ,,rdečo nit", smo pričeli izdajati glasilo ,,Mladi- na včeraj, danes, jutri", da bi prispevali svoj delež k informira- nju tako v TOZD kot v krajevni skupnosti. Naša nadaljnja prizade- vanja pa gredo v smeri čim boljše- ga sodelovanja z mladino iz krajevne skupnosti, za kar so v tem letu ustvarjeni dokaj dobri pogoji." N. D. Delo zavoda dr. Marijana Borštnarja v Dornavi Četrt stoletja skrbi za prizadeto mladino 175-članski delovni kolektiv Za- voda za varstvo in delovno uspo- sabljanje mladine dr. Marijana Borštnarja v Dornavi praznuje v letošnjem letu 25-letnico delova- nja. Glavna zgradba zavoda je nad 200 let star baročni grad, ki sodi med kulturnozgodovinske spome- nike prve kategorije v Sloveniji. 18. januarja 1953 je izvršni svet LR Slovenije izdal odlok o fi- nančno samostojnem zdravstve- nem zavodu z imenom Dom za duševno dcfektno mladino in s tem določil zgradbo sedanjemu name- nu. Prvih 24 otrok je prišlo iz Zavo- da za živčno in duševno bolne Hrastovec, do konca leta 1953 pa je bilo v dornavskem zavodu že 67 otrok. Delovni kolektiv je takrat štel 41 ljudi. Od ustanovitve do danes se je v Zavodu marsikaj spremenilo. Ne samo, da je v zavodu danes zaposlenih 175 ljudi različnih po- klicev, ki skrbijo za 310 gojencev bolj ali manj duševr«) prizadetih, od katerih je ena tretjina nepo- kretnih. Danes je Zavod v Dornavi resnično pojem za vse tiste starše, ki jim je življenje naložilo breme skrbi za težko prizadete otroke. Seveda ob tem ne smemo mimo imena dr. Marijan Borštnar po katerem je Zavod dobil ime. Sam je od takratnega sveta za zdravstvo in socialno politiko dobil nalogo za ustanovitev zavoda. To je storil v manj kot letu dni in tako največ prispeval, da je Slovenija dobila prvi zavod za srednje in težje du- ševno prizadete otroke. Z leti se je dejavnost Zavoda širila, prešla je različne razvojne stopnje. Ob njegovem razvoju pa ne moremo mimo imen, kot danes že pokojni Mihael Guček, nekda- nji upravnik in pomočnik ravnate- lja zavoda, dr. Ljuba Neudauer, ki je veliko prispevala k razvoju zdravstvenega varstva, defektolog Adalbert Slekovec, dolgoletni vodja habilitacijskega oddelka, dr. Irena Arko, ki je dala velik pouda- rek delovnemu usposabljanju in nadaljevala pot prvega ravnatelja ter številni drugi. Ze 8 let pa uspešno opravlja dolžnost ravnatelja Zavoda defektolog Dušan Parazajda, ki je ob letošnjem srebrnem jubileju Zavoda dejal: ,,Praznovanje našega jubileja sovpada z 29. novembrom, dne- vom republike, zaradi pomemb- nosti jubileja in še bolj zaradi sa- me osnovne dejavnosti: skrbi za duševno prizadete otroke in mla- dostnike, smo temu jubileju želeli dati več poudarka s številnimi manifestacijami skozi vse leto, katerih osnovni namen je osvestiti tudi družbo o pojavu, ki ni nov in ki v našo zavest prodira silno po- časi. Tako predvidevamo, da bomo svoje dosedanje delo opisali delo- ma mi, deloma tisti, ki poznajo naše delo v posebni brošuri — iz- daji Zbornika, v kateri bo zapisana 25 letna pot zavoda. Pripravljamo tudi dve razstavi fotografij s katerimi želimo obča- nom Ptuja približati našo dejav- nost. Prvo razstavo bomo pripra- vili v Ptuju, drugo pa v Zavodu ob praznovanju. Pripravljamo tudi poseben pro- gram z nastopom gojencev Zavo- da, želimo pa posneti tudi film o življenju zavoda, razumljivo pa je. Otroci — varovanci pri igri in lastnem ustvarjanju" Varovanci so tudi mojstri v družbeno koristnem delu Foto: M. Ozmec da bomo imeli tudi slavnostni zbor delavcev z razširjeno sejo, na kate- ri bomo podelili priznanja in odlikovanja najzaslužnejšim delavcem." Na vprašanje: ali smo lahko zadovoljni s stopnjo skrbi družbe za prizadeto mladino, je Dušan Parazajda takole odgovoril: ,,Po mojem mnenju je stopnja skrbi v zadnjih nekaj letih boljša in zadovoljivejša kot kdajkoli prej. Ne smem pa reči, da že zadošča. Če bi tak pomen prizadeti mladini dajali že prej, se pravi v daljšem obdobju, danes problemov ne bi bilo več. Število prizadetih otrok je nam- reč malo, zato tudi težje prodira- mo v SIS z interesi prizadetih, žal pa tudi naši starši deloma zaradi neosveščenosti družbe premalo pripomorejo, da bi se ta dejavnost izpopolnila in da bi dajali otroku zares vse tisto kar potrebuje." Ob koncu je treba dodati še to, da so vsi zaposleni pridobili izo- brazbo ob delu v Zavodu ali z zavodovo štipendijo, izobraževa- nju kadrov namreč posvečajo naj- več pozornosti. Kljub temu se kaže potreba po še več zdravstvenih delavcih in pedagogih. Vsi pa se trudijo, da bi tudi ta problem kar najbolje rešili. M. Ozmec foto: M. Ozmec Slavili bomo vse leto Letošnjega I. septembra bomo praznovali v AGISU 30-letnico obstoja podjetja. Za kolektiv bo to res praznični zbor in slavnostno doživetje. Misli, priznanja in do- bre želje, izrečene ob tej slovesno- sti, ne morejo biti drugo kot spoštljivo izraženo zadovoljstvo nad doseženimi skupnimi uspehi in obenem dogovor za nadaljnja prizadevanja še hitrejšega in skladnejšega razvoja te zvrsti proizvodnje. Zadovoljstvo in ponos nad vsem doseženim ob 30-letnici AGIS lažje razumemo, če ugotovimo, da smo z marljivim delom in poslovnimi uspehi, dosegli še kaj več. Dosegli smo tudi spoznanje, da je samoupravni socializem sposoben izpolnjevati želje našega delovnega človeka na podlagi samoupravnih odnosov in nenehne rasti idejno- politične družbene aktivnosti zveze komunistov in družbeno-političnih organizacij. Sklepna proslava 30-letnice obstoja našega podjetja bo šele 1. septembra, na dan tovarniškega praznika, ki smo ga do letos praznovali 31. decembra, ko je bil podpisan samoupravni sporazum. Na predlog odbora za pripravo aktivnosti ob jubileju in sindikalne organizacije pa je predlagana sprememba datuma praznovanja tovarniškega praznika, vendar pa bomo v AGISU slavili ta velik jubilej vse leto. Slavili bomo pred- vsem s prizadevanji za rast produktivnosti in krepitve inovacijske dejavnosti ter vseh potrebnih dejavnikov za uspešno in nemoteno delovanje in uresničevanje pravic in dolžnosti slehernega člana kolektiva. Za pripravo in izvajanje progra- ma v jubilejnem letu smo sestavili trinajst-članski odbor, ki je že intenzivno pričel s svojim delom. Do sedaj so se člani sestali na dveh sejah in si zadali številne naloge med katerimi je osrednja, organiziranje tovariškega srečanja na dan tovarniškega praznika. Prireditev bo potekala na prostoru pralnice — tehničnih pregledov in travniški površini, južno od obrata družbene prehrane. Vsak član kolektiva bo pogoščen, potekala bodo številna športna srečanja z našimi poslovnimi partnerji in manjkalo ne bo kulturnega progi uma ter družabnih iger. V počastitev tega jubileja bomo tudi izdali značko, pripravljamo pa še izdajo plaket in zastavic., ki jih bomo podelili delovnim organizacijam za dolgoletno uspešno sodelovanje. Srečko SNEBERGER DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Zastavljene naloge bomo uresničili Pred komunisti stoje pomembne naloge, kijih je potrebno uresničiti v tem in prihodnjem mesecu. Komite OK ZKS Ptaj je sprejel operativni program nalog po VIII. kongresu ZKS in program aktivnosti pred XI. kongresom ZKJ. Tovariša ^imčeta 'Stojčevskega, organizacijskega, sekretarja komiteja OK ZKS Ptuj, smo Zaprosili za nekaj misli o tem programu. ,,Z enako zavzetostjo in inten- zivnostjo moramo člani ZK in vse zavestne subjektivne sile nadalje- vati predkongresno aktivnost tudi po VIII. kongresu, ki je sprejel vrsto pomembnih dokumentov. Gotovo sodijo v ospredje resoluci- ja, statut in referat predsednika Popita. Osnovno težišče dela bo v OO ZKS, vendar to ne pomeni, da aktivnost ne bo prisotna v vseh ostalih družbenopolitičnih or- ganizacijah, skupščini, interesnih skupnostih, društvih, krajevnih skupnostih, v delegacijah in dru- god. Kar se tiče osnovnih organizacij bi izpostavil naslednje: komunisti morajo celovito predelati resoluci- jo zveze komunistov tako, da bodo v posameznih poglavjih izpostavili tisto lastno aktivnost, ki se nanaša na delo v TOZD, delovni skup- nosti in drugod. Na podlagi ocene, ki jo bodo pripravile, morajo par- tijske organizacije dopolniti svoje akcijske programe. Ne gre torej za to, da bodo komunisti samo študi- rali te dokumente, temveč morajo napraviti analizo stanja v svoji sre- dini in iti v akcijo za spreminjanje stanja, seveda s ciljem, da bodo komunisti delovali znotraj socialis- tične zveze, znotraj drugih družbenopolitičnih organizacij, delegacij, interesnih skupnosti itd. Druga pomembna naloga je poznavanje statuta. Statut, z neka- terimi novimi dopolnili, nalaga tu- di novo organiziranost, novo vse- binsko delovanje. Ukinjene so konference s sekretariata kot vmesni organi, kar pa ne pomeni, da se bo aktivnost zmanjšala, nas- protno — dala bo večjo možnost povezovanja s krajevno skup- nostjo, med TOZD in krajevno skupnostjo ter drugimi subjekti. Komunisti morajo povečati svojo aktivnost, jo proučiti, povečati idejnopolitično učinkovitost, raz- misliti o novih metodah dela in o vsebini dela. V OO ZK je potrebno nadalje širiti prakso demokratičnih priprav na vse družbene odločitve, ki se sprejemajo v DPO, samo- upravnih organih, skupščinah in drugod. Nova vsebina tako v bistvu zahteva, da se bodo družbenopoli- tične organizacije v kadrovskem smislu okrepile, tako v delovnih organizacijah kot v krajevnih skupnostih ter drugod. Oceniti je potrebno tudi žarišča družbenih napetosti, ki so bila bodisi v združenem delu ali v krajevnih skupnostih. Komunisti morajo skupaj s samoupravnimi organi sprejeti program in analizo za njihovo odpravo. To terja poveča- no odgovornost in disciplino čla- nov ZK. Vrsta nalog ostaja na področju združenega dela, v splošni ljudski obrambi. Pomembne naloge čakajo komuniste v odpravljanju slabosti ali pomanjkljivosti, ki se nanašajo na družbenoekonomske odnose in položaj delovnih ljudi, nadalje v izboljšanju delegatskega sistema in njegovega delovanja, v uveljavlja- nju družbenoekonomskih odnosov med TOZD in krajevno skup- nostjo, v krepitvi materialne osno- ve krajevne skupnosti.Izpeljati moramo politično bitko za re- formo vzgoje in izobraževanja, analizirati vprašanja, ki se pojavljajo v drugih sredinah. To pomeni, da bodo morali komunisti v vseh DPO celotno materijo preštudirati, dopolniti programe in izvesti akcijo. V operativnem programu, ki ga je sprejel komite, so zelo tesno postavljene naloge, kar pomeni, da se bomo morali rokov — od za- četka maja do sredine julija — komunisti dejansko držati. Za uresničitev nalog bodo zadolženi sekretarji in sekretariati OO, komisije pri komiteju in konfe- renci ter drugod, člani komiteja in konference, delegati VIII. kongre- sa in delegati za XI. kongres ZKJ. Prva naloga je organizacija seminarja za vodstva zveze komu- nistov — ta naj bi bil od 25. do 27. maja. Obravnavali bi aktualno družbenopolitično problematiko v kateri bi nekatere nerazjasnjene pojme razčlenili. V teku je pripra- va statutarnega sklepa OK ZKS Ptuj, komisija za organiziranost in razvoj pa bo pripravila celotno or- ganizacijsko shemo dela občinske organizacije. Na podlagi dela teh dveh komi- sij bi morali izdelati predlog, koli- ko članov bi naj štel komite in koliko konferenca, vendar ne zaradi števila temveč zaradi njene- ga večjega vsebinskega delovanja. Postavljeno je, da bi imela konfe- renca od 40 do 60 članov, komite pa od 8 do 13. V ospredje sodi tudi delo kadrovske komisije, ki bo pripravila predloge za novi sestav. To pa ne pomeni, da bodo člani, ki so bili v teh organih sedaj, iz- padli ali kaj podobnega. Ti člani bi enake dolžnosti prevzemali znotraj sindikata, svetov socialistične zve- ze, zveze sociaUstične mladine in drugod. V začetku junija bo organizirana občinska konferenca, ki bo ocenila celo pokongresno aktivnost in pri- prave na XI. kongres ZKJ. V ospredju je tudi ustanovitev akti- vov ZK po interesnih dejavnostih kot metoda dela — kulturnih delavcev, prosvetnih, zdravstvenih itd. Med pomembnimi nalogami so tudi tematske konference v tistih organizacijah, kjer so bile doslej organizirane. Kjer so bile konfe- rence s sekretariati bi morali najti nove oblike dela, se pogovoriti o novi vsebini dela in akcijski usme- ritvi. Naloge ostajajo tudi v ostalih DPO. Posebej morajo komunisti skupaj z ostalimi izvesti razpravo o novi organiziranosti sindikata, o volitvah, pripravah na kongres... potrebno je opraviti razgovore z delegati in podobno. Pripravljamo tudi sprejem novih članov v počastitev XI. kongresa ZKJ. Ostajajo še mnoge drobne naloge, ki sodijo v program ce- lotne aktivnosti. Tako kot smo komunisti in druge zavestne subjektivne sile doslej vse naloge uresničevali verjamemo, da jih bomo tudi v naprej, tako kot nam velevajo dokumenti Zveze komu- nistov Slovenije." N. D. Aktivistom socialistične zveze - priznanja Osvobodilne fronte Na minulem zasedanju skupščin krajevnih skupnosti z območja Ptuja, posvečenemu 9. krajevne- mu prazniku mesta Ptuja, je 29. posameznikov in GD Spuhlja prejelo bronasti znak OF kot priznanje za aktivistično delo na terenu, predvsem pa v socialistični zvezi. Bronasti znak OF so prejeli: Jakob Butolen, Katica Bračko, Dominik Glušič, Katica Skok, Jože Puntigam, Albina Kukovec, Franc Kolarič, Franc Vertič Ivan Orlač. Viktor Makovec, Stane Fabjan, Štefka Pušnik, _ Jože Meško, Vekoslav Pešič, Štefan Laura, Franjo Franjkovič, Stane Ric, Marica Fajt, Kari Levanič, Franci Golob, Antonija Prejac, Kari Jurkovič, Albin Lugarič, Ivan Šic, Ivan Majcen, Jakob Knez, Delovno predsedstvo slavnostnega zasedanja skupščin KS Ptuja, ki so ga sestavljali predsedniki skupščin vseh enajstih krajevnih skupnosti. Franc Zadravec, predsednik OK SZDL in komisije za odlikovanja, je obrazložil pomen družbenih priznanj. Foto: D. Cvetnič Polonca Vlah, Anica Prešeren in Jelka Berlič. O dobitnikih državnih odliko- vanj, ki jih je za dolgoletno družbeno delo odlikoval predsed- nik Tito in o letošnjih prejemnikih plakete KS Ptuj smo poročali že v zadnji številki Tednika. MG Analiza letošnjega pohoda Po poteh revolucije Osrednji štab za pripravo poho- da PO POTEH REVOLUCIJE — letošnja manifestacija je bila pred spomenikom Borisa Kidriča v Ki- dričevem 22. aprila, je skupaj s komandnim kadrom odredov v če- trtek 11. maja analiziral in ocenil letošnje priprave in izvedbo poho- da. Skupna ugotovitev je bila, da je dosegel svoj namen tako po orga- nizacijski plati, udeležbi in progra- mu, da pa bo potrebno prihodnje leto začeti s pripravami nekoliko prej, ker je letošnji pohod sovpadal z vohtvami. Komandant osrednjega štaba — Zvone MASTEN je uvodoma povdaril izredno požrtvovalnost štaba v Kidričevem, ki je nosil glav- no breme priprave prostora in kul- turnega programa, nadalje organov milice, ki so vestno organizirali varno prečkanje nekaterih glavnih prometnic, zdravstvenemu osebju, šolam, RADIU-TEDNIKU za ob- širno poročanje in dva neposredna prenosa ter vsem drugim, ki so ka- korkoli sodelovali ali pomagali pri organizaciji in izvedbi. Večina pri- sotnih se je strinjala z ugotovitvijo, da smo letos zabeležili rekordno udeležbo mladih, zaradi delovne sobote pa je bilo nekoliko manj de- lovnih ljudi in občanov čeprav je skoraj vsaka organizacija združe- nega dela poslala svojo delegacijo. V razpravi so udeleženci pogovo- ra ravno tako opozorili, da je pra- vočasno potrebno opozoriti šole, ki naj tega dne organizirajo obrambni ali športni dan. Pravočasno je po- trebno formirati tudi štabe odredov in komandni kader vključiti v osre- dnji občinski štab. V še večji meri je potrebno vključiti pripadnike ci- vilne in narodne zaščite. P:a\ na- rodna zaščita je letos v Kidričevem pokazala praktično kako mora de- lovati in je svojo nalogo brez kakr šne večje pomoči samoiniciativno odlično opravila. Slišali smo tudi mnenje, da bi naj bili prihodnji pohodi Po poteh re- volucije, ki jih bomo ponovno organizirali v Mostje na prizorišče poslednjega boja slovenskogoriš- ke—Lackove čete na sam praznik OF, 27. aprila. V priprave pa bi se naj ustrezno vključili tudi prosvetni delavci s tem, da bi učenci pisali šolske naloge na temo obujanja tradicij NOB in da bi na prizorišču prireditve odgovorneje poskrbeli za primerno disciplino. mš Pred M D A Slovenske gorice 78 Tudi letošnje leto bo Domava domačin brigadirjev iz vse Slo- venije. V stari in prenovljeni osno\'ni šoli v Domavi se bo tako od 4. junija naprej v štirih izmenah zvrstilo 550 brigadirjev iz Ljubljane—Bežigrada, Kočevja, Ljubljane-centra, Dravograda, Se- žane, Smarij pri Jelšah, Murske Sobote, Črnomlja, Moziija, Trbo- velj in Cerknic. Franjo Gnilšek, predsednik IS SO Ptuj je že sklical 1. sejo dcupščine letošnje MDA SG 78. Ta bo v torek, 23. maja v prostorih KS Ptuj. Na skupščini bodo oblikovali organe skupščine letošnje MDA, hkrati pa bodo oblikovali in odločali o programu dela in aktivnosti MDA SG 78. Po končani seji skupščine bo podpis samoupravnega sporazuma o medsebojnih obveznostih, na- činu združevanja in uporabi sredstev za izvedbo mladinske delovne akcije Slovenske gorice 78. Sicer pa je v Domavi že skoraj vse za prihod brigadirjev. Poslopje stare osnovne šole je prepleskano, s prizadevanjem KS Domava pa bo do^ prihoda brigadirjev tudi dokončno preurejen kulturni dom, katerega koristnik bodo tudi letos v največji meri brigadirji. Sredstva za preureditev so razen krajanov prispevale še kulturna skupnost Slovenije in SIS za kulturo v občini Ptuj. M. Ozmec Odslej tudi Petkove nagrade za fotoreporterje Na zadnji seji upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije, so obravnavah poročilo komisije za pode^evanje Tomšičevih nagrad in predlog tudi sprejeli, saj je bil predhodno verificiran v vseh aktivih novinarjev. Spominska slovesnost ob obletnici smrti narodnega heroja Toneta Ton> šiča, organizatorja partijskega in partizanskega tiska, bo danes, 18. maja v Ljub^ani. Na slovesnosti bodo podeljene Tomšičeve na- grade za najboljše novinarske, dosežke in diplome za 25-letno delo v novinarstvii. Upravni odbor DNS je sprejel tudi predlog komisije, da bi vs^o leto podelii po eno nagrado za n^bopo novinarsko fotografijo. To bi naj bila Petkova nagrada (poimenovana po znanem foto- reporterju iz NOB, zlasti po- membni dokument časa so njegovi posnetki iz pohoda XIV. divizije na Štajersko), ki bi bila enakovredna Tomšičevi nagradi. Ta skJep DNS je za nas zlasti zanimiv zaradi tega, ker je bilo predlagano, da bi prvo Petkovo nagrado podelili letos na slo- vesnosti v Ptuju, ki jo pri- prav^amo v počastitev 30 let izhajanja Tednika in 15 let delovanja Radia, Upravni odbor je tudi predlagal, da bi naj bilo društvo novinarjev Slovenije po- budnik za dodeljevanje raznih priznanj in odličij posameznim časnikom in radijskim postajam ob njihovih jubilejih. Dolenjski list so na seji tudi zadolžili, da uredi in obnovi spominsko ploščo v Črnomlju ob 35. obletnici prvega čmome^skega zbora novinarjev, ki bi jo proslavili prihodnje leto v Črnomlju. m. g. Krajevna skupnost Toneta Žnidariča Ptuj Povezava z delovnimi organizacijami z ustavno preobrazbo do nedavna velike KS Ptuj, ki je zajemala celotno mestno in primestno okolje, se je oblikovala v mestriem predelu, vzhodno od železniške progej krajevna skup- nost Toneta Žnidariča. Njena specifičnost je v tem, da je z ndcaj nad 600 prebivalci sicer naj- manjša, hJcrati pa zajema pretežni del industrijsko proizvodnega okoUša Ptuja s sedežem največjih podjetij kot: AGIS, Agro- transport. Komunalno podjetje in druga. , Prav zaradi tega ne smemo prezreti, da bi bili problemi krajanov te KS skrorrmejši, nasprotno, mnoga nerešena vpra- šanja so po svojih posebnostih še večja kot v drugih krajevnih skupnostih na mestnem območju. Zaradi dnevne rnigracije za- poslenih na delo je ta predel prometno najbolj zasičen in prav reševanju tega vprašanja bo morala posvetiti naša krajevna skupnost posebno pozornost. Urediti bo treba ceste z olajšanim prometom na vpad- nicah, pločnike za ninožico zaposlenih, ustrezno razsvetljave*- in drugo. Prav zaradi tega bo naša prva dolžnost, povečati in utrditi povezavo Krajevne skupnosti s podjetji, lociranimi na tem obmoqu ter smotrno in preudar- no pripraviti program reševanja teh perečih komunalnih pro- blemov in tudi njihovo skupno finančno sodelovanje za uresni- čitev zastavljenih ciljev. Z obUkovarijem manjših kra- jevnih skupnosti, z namenom približati samoupravo občanom, tudi KS Toneta Žnidariča ne bo smela prezreti skupnih potreb celotne^ mestnega, predela. Skup- ne naloge so j)rav tako po- membne, ker sluzi njihova rešitev celotnemu rnestu. Označila bi, zraven mnogih skupnih potreb, iz dneva v dan večjo nujnost po otroških jaslih za mlade družine, ki se vseljujejo v nova stanovanja, nadalje sodobni obrat družbene prehrane za zaposlene in drugo. Našteta in tudi druga vprašanja, je obravnavala in sprejela, kot nujno programsko rešljiva, skup- ščina KS Toneta Žnidariča in se je odločila zrazpis referenduma 7.a samoprispevek z veljavnostjo od 1. julija 1978 do konca leta 1980, to je za dve in pol leti ozkoma do konca sedanjega splošnega pet- letnega družbenega načrta. L. Stropnik Seminar za sindikalne aktiviste Blizu 400 aktivistov v sindikalnih vrstah se bo udeležilo enodnevnega seminarja, ki bo 19. maja na Borlu. Seminar spada v okvir rednega progra- ma izobraževanja sindikalnih delavcev za leto 1978, ki ga je sprejel Občin-, ski svet ZS Ptuj. Na občnih zborih osnovnih organizacij sindikata v letošnjem letu smo izvolili nove člane izvršnih odborov. Zato je nujno, da se seminarja udele- žijo vsaj trije člani iz vsake osnovne organizacije oziroma sindikalne kon- ference. Seminar je pomemben tudi zaradi sprememb v bodočem organizi- ranju sindikatov. Največ pozornosti bodo seminaristi v delu seminarja po- svetili delovanju in organiziranju sindikatov. Govorili pa bodo tudi o delo- vanju delegatskega sistema in nalogah sindikatov v njem, družbeno-eko- nomskem položaju občine Ptuj, družbeni samozaščiti in delavski kontroli. Do 19. maja morajo vse osnovne organizacije oziroma sindikalne konference izvesti razpravo o ,,izhodiščih za izpopolnitev organiziranosti in metod delovanja Zveze sindikatov Slovenije". Poročilo o tem morajo predložiti na seminarju. O sklepih razprave bo razpravljal tudi občinski svet ZS Ptuj. MG Veqo vlogo podružbKaniu varnosti Uprava javne varnosti v Mariboru je pretekli teden v okviru prireditev ob 13. maju — dnevu organov notranjih zadev in dnevu varnosti pripravila tiskovno konferenco, na kateri je ča- snikarje seznanila o trenutnih varnostnih raz- merah v prvih treh mesecih letošnjega leta na območju Štajerske in republike nasploh. Naj za uvod navedemo nekaj zanimivih podatkov, ki so nam jih posredovali. Na ob- močju UJV Maribor je bilo v prvih treh mesecih letošnjega leta zabeleženih kar 13 prekinitev dela, v katerih je sodelovalo 2409 delavcev. Največje prekinitve so bile na Ravnah in v TAM Maribor. UJV je mnenja, da je treba take probleme rešiti znotraj vsake delovne organiza- cije, pri čemer mora imeti največjo vlogo družbena samozaščita. Na področju gospodarske kriminalitete je v istem obdobju letos bilo prijavljenih 188 osum- ljenih oseb za 155 kaznivih dejanj, kar je več, kot v istem obdobju lani. Nadalje je bilo žabe-, leženih 28 poneverb v skupnem znesku 640.000 dinarjev, več primerov zlorabe javnega položa- ja, uničenj poslovnih listin in en primer izdaje vojne skrivnosti. Na področju splošne kriminalitete so delavci UJV zabeležili za 16 "^o manj kaznivih dejanj, kot v prvih treh mesecih lanskega leta. Letos so zabeležili 1370 kaznivih dejanj, od tega 192 krv- nih deliktov in 5 umorov. Zmanjšalo je tudi šte- vilo posilstev — letos so jih zabeležili 12. Med drugim je bilo zabeleženih 557 tatvin, od katerih so bila nekatera skrajno drzna (iztrganje torbice ali denarja iz rok). Pri tem je seveda vprašljivo kaj smo storili na področju družbene samozaščite, zakaj smo pravzaprav ,,dovolili" da je do takšnih primerov prišlo? Ko so razpravljali o prometni varnosti v prvih treh mesecih letošnjega leta, je bila splošna ugotovitev ogroženost! Ukrepi UJV so sicer poostreni, težijo po omejitvi prometa tovornja- kov in drugih težkih vozil. Prav prejšnji teden pa so delavci milice začeli uporabljati posebno službeno vozilo z vgrajeno napravo ,,multano- va". To je nekakšen moderni radar, ki razen ugotovljene hitrosti vozilo, ki je storilo prekr- šek, še slika, na sliki pa je razen tega viden še točen čas in datum, ter seveda hitrost, ki je bila ugotovljena z natančnim instrumentom. Ne- dvomno bo tudi to vozilo prispevalo svoj delež k zmanjševanju prekoračenih hitrosti voznikov. Hitrost je namreč na prvem mestu med vzroki nesreč. Kljub temu je bulo ugotovljeno, da je napram lanskemu letu v prvih treh mesecih padlo število prometnih nesreč za 12,8 Lani jih je bilo namreč 141 (težjih in smrtnih) letos pa 122. Pri tem je treba dodati še število smrtnih žrte^■, ki jih je bilo lani 10, letos pa 7. Na območju UJV Maribor je bilo letos zabeleženih kar bi4 lažjih aH težjih prometnih nesreč. Naj zaključimo z besedami Mira Zupančiča, načelnika UJV Maribor, ki je ob tej priložnosti med drugim dejal: ,,Ce hočemo podati realno oceno varnosti, bi rekel, da so v tem trenutku izredno dobre var- nostne razmere, tako na mariborskem območju, kot v Sloveniji in SFRJ. Lahko rečem, da smo ,,pospravili" nekatere glavne skupine, ki so ogrožale našo varnost in naš sistem. Rekel bi, da smo precej daleč predvsem pri graditvi me- todologije odkrivanja. Približujemo se vlogi notranjih zadev, kot jih določajo dokumenti ZK. Nasploh pa je Jugoslavija najbolj mirna in stabilna država v Evropi, kar je tudi odsev na- ših prizadevanj. Zaključek pogovora predstavnikov UJV z novinarji pa je bil predvsem vzpodbujati proces podružbljanja varnosti, pri čemer ima največjo vlogo prav družbena samozaščita. Nemalokrat se namreč dogaja, da pozabljamo na to naše največje orožje, katerega del je vsak izmed nas! M. Ozmec 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 18. maj 1978- TEDNIKI Izlet-V sneg Mesec maj je že od nekdaj me- sec izletov, ko si vsiak želi po zims- kem mirovanju, ob lepih toplih dneh, v naravo, v širšo ali ožjo okolico. Taka želja se je vzbudila tudi med oskrbovanci Doma upo- kojencev Ptuj—Muretinci. Določi- li so dan izleta. Napočil je 11. maj, roseč, ne kaj dosti lepega vremena obetajoči dan in avtobus je — z oskrbovanci, potrebnim strežnim osebjem in s Francem Kranjcem, upravnikom zavoda — nekaj po 7. uri krenil iz Ptuja čez Hajdino, Pragersko na Sloveniko, potem pa naprej po Sa- vinjski dolini do Mozirja, kjer smo si ogledali znameniti gaj s krasnimi tulipani in še z drugim cvetjem in rastlinstvom. Tu ima vsak večji kraj Slovenije košček oskrbovane zemlje ali gredice. Tudi Ptuj je zastopan. Po krajšem odmoru in okrepči- lu, smo nadaljevali pot po Zg. Sa- vinjski dolini čez Nazarje, mimo Rečice proti Ljubnemu, ko se je rahel dež spremenil v sneg, ki je začel vse bolj in bolj padati, tako, da smo prispeli v lepo pobeljeno Logarsko dolino. Želeli smo do ci- lja — slapa Rinke. Ko smo se vzpenjali po dolini navzgor, je pri- čel sneg padati še bolj, imel pa je tudi vedno večjo podlago, celo starega snega ni manjkalo. Nazad- nje je še avtobus odpovedal dober km pred ciljem. Ker ni imel šofer prostora za obrniti, se je kar ri- tenski umikal pred snegom. Med kosilom v gostišču, se je razvedrilo, posijalo je sonce, sneg , se je hitro umikal pred toplimi sončnimi žarki. Nazaj grede smo , se ustavili pri Igli, ki seveda ni ' uporabna za šivanje, pač pa je i izreden naravni motiv. Od Celja ] smo ubrali pot proti Rogaški Sla- tini, si ogledali zdravilišče, se napi- li zdravilnega ,,Donata", si od- dahnili in okrepčali ter nadaljevali pot čez Majšperk in Ptujsko goro proti Ptuju, kamor smo prispeli tik pred sedmo uro. Zal varovancem Doma nismo znali prav nič povedati o Rinki, le o snežnem metežu, ki nas je zajel, je bilo dosti pripovedi. Nekaj rekreacije pa je le bilo, razvedrila potrebnim. J M JNovoustanovljene krajevne skupnosti se pripravljajo na referendumi Kakovostne priprave v vseh krajevnih skupnostih z območja Ptuja so bile po predhod- nem sklepu skupnega sestanka predsednikov skupščin krajevnih skupnosti in krajevnih konferenc SZDL izvedene druge seje skup- ščin, na katerih so delegati raz- pravljali o programih bodočega razvoja in o razpisu referenduma za podaljšanje krajevnega samo- prispevka do konca srednjeročnega razvojnega obdobja. Ob tej priložnosti so sprejemali tudi pro- grame referendumskih aktivnosti. Odločitev za novi samoprispevek bo v novoustanovljenih krajevnih skupnostih 11. junija. Ze prve ocene razprav na skupščinah so zadovoljive. Tega pa ne moremo trditi za udeležbo delegatov na skupščinah, saj je bi- lo nekatere skupščine potrebno ponovno sklicati. Kljub temu so aktivnosti v zvezi z izdelavo raz- vojnih programov posameznih krajevnih skupnosti pokazale, da se občani živo zavedajo svojih problemov in da so skupaj z združenim delom, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, pri- pravljeni tudi sami pomagati pri razreševanju le-teh. Potrebe, ki so jih vnesli v razvojne programe in za katere so se odločili prispevati svoj delež, so predvsem komu- nalne narave. Tam, kjer je teh problemov več, so se občani za- vestno odločili za večjo prispevno stopnjo. V naslednjih dneh bo potrebno aktivnosti v zvezi z referendumom poživiti, saj mora biti sleherni ob- čan seznanjen z bodočim progra- mom in razvojem območja, na katerem živi in o namenu pris- pevka, za katerega se bo odločil 11. junija. Da bi seznanjanje ob- čanov teklo čimbolj organizirano, so v vseh krajevnih skupnostih imenovali posebne štabe, ki bodo vodili akcije priprav na referen- dum. MG Slov. Bistrica Razvoj malega gospodarstva - nova delovna mesta za žene v dosedanjem razvoju industrijske proizvodnje na območju občine Slov. Bistrica je mogoče zaslediti, da ta gre v smeri razvoja težke industrije, kar omogoča nova zaposlovanja mošlce delovne sile, medtem ko je zaposlovanje žena v primerjavi z naraščajočimi hotenji po zaposlovanju mnogo preskromno. To potrjujejo tudi zadnji podatki iz katerih je razvidno, da je v občini Slov. Bistrica od skupno prek 31.000 prebivalcev kar dobra polovica žensk, medtem ko je na področju zaposlenosti to razmerje mnogo skromnejše. Od skupno 7000 zaposlenih v občini odpade na ženske okoU 2500 delovnih mest. Z vsakim dnem pa je občutiti porast števila žena in mladilr deklet, ki se prijavljajo na zavodu za zaposlovanje, kjer je trenutno prijavljenili okoli 300 žena, to število pa stalno raste. Takšno stanje nezaposlenosti kot tudi težke življenjske razmere žensk in mater, ki velik del dneva porabijo za to, da odhajajo v službo v oddaljena industrijska središča izven občine, v veliki meri vpliva tudi na njihovo vključevanje v družbenopolitično življenje in druga dogajanja občine in sredine v kateri živijo. Takšne so bile pred nedavnim tudi ugotovitve sveta za družbenoekonomski in poUtični položaj žene, ki deluje v okviru OK SZDL Slov. Bistrica, ko so poskušali najti izhod iz teh težav. V občini Slov. Bistrica bo tako potrebno poiskati vse oblike in možnosti kar najširšega seznanjanja žena z družbenuni dogajanji in drugimi dogodki v občini. Na prvem mestu jc to novi delegatski sistem, kjer je zastopanih veliko število žena. Poiskati pa bo potrebno v najkrajšem času tudi širše možnosti odpiranja novih delovnih mest v svoji občini Določene možnosti v tej smeri vidijo v pospešvanju malega gospodarstva, ki pa ostaja odločno premalo v primerja\i s potrebami. O tem bodo spregovorili tudi na bližnji, posebni problemski konferenci OK SZSL. Viktor Homt S prve seje skupščine raziskovalne skupnosti občnie Ptuj v drugem mandatu MINIMALNA UDELEŽBA DELEGATOV Z dosedanjimi rezultati raz- iskovalne in inventivne dejavnosti v ptujski občini ne moremo biti zadovo^ni, je v svojem poročilu med drugim navedel dosedanji predsednik skupščine raziskovalne skupnosti občine Ptuj, Peter AUč. Prav tako raziskovalna in in- ventivna dejavnost ne zavzemata ustreznega mesta v razvojnih programih in podobno. Sredstva, ki jih namenjamo v raziskovalno dejavnost so velika, vendar ostajajo neizkoriščena in se zato odvajajo v druge namene. Tudi pri sestav^anju kaKovostnih razvojnih nalog smo bili doslej še premalo dosledni. To so naloge, s katerimi se bodo morah spoprijeti delegati dcupščine drugega mandata. Ča- kajo jih tudi naloge pri poglab^anju delegatskih odnosov; največja naloga pa je vzpodbujanje raziskovalne dejavnosti na vseh področjih našega življenja in dela. Tudi delegati zbora upo- rabnikov skupščine raziskovalne skupnosti so na svojem prvem zasedanju, ki je bilo 9. maja, volili nove organe skupnosti. Za predsednika skupščine so izvolili dr. Milia Ledineka, za predsednika izvršnega odbora Stanka De- belaka in namestnika predsednika skupščine Antona Kokola. Ob koncu zasedanja so se delegati skupščine seznanih z osnovami programa raziskovalne dejavnosti v tekočem letu in z zak^učki javne tribune „človek, znanje, produktivnost". Našega zapisa s seje pa ne moremo zaključiti brez omembe, da se je 1. zasedanja skuj»ščine udeležilo le minimalno število delegatov. Odnos delegatov zasluži vso grajo. Vsem, ki se zasedanja niso udeležili, bo skupne st poslala v^udnostno opozorilo. Če smo dejali, da je bilo prvo obdobje delovanja skupnosti, uvajalno obdobje, ne velja to za v prihodnje. Delegate je potrebno „sponiniti" na njihovo dolžnost. Pred raziskovalno skupnostjo so obsežne in odgovorne naloge; uresničevali jih bomo le z zavzetostjo vseh. MG 18. junija referendum Slovenska Bistrica Na ta dan se bodo občani občine Slovenska Bistrica odločaU za uvedbo že tretjega samoprispev- ka. Prvo glasovanje je bilo že pred desetimi leti in je bilo prvo takšno medsebojno sporazumevanje med uporabniki in izvajalci. Prvi samoprispevek je bil nujno potreben, kajti z zbranim denarjem so v občini obnovili nekaj šolskih prostorov in zgradili tudi nove učilnice. Takrat niso bile izpeljane vse načrtovane raloge. Zato se bodo občani na tretjem referendumu odločili, da nadaljujejo z izgradnjo novih šolskih prostorov in otroških vrtcev. V občini Slovenska Bistrica že dalj časa tečejo priprave na izvedbo referenduma. Predvideva se, da bi v naslednjih petili letUi s samoprispevkom občanov zbrah okoh 75 milijonov dinarjev. Z vključitvijo gradnje otroških vrtcev v program samoprispevka se bo obremenitev občanov nekoliko povečala. Samoprispevek za otroš- ko varstvo pa je potreben predvsem zato, ker za gradnjo vzgojnovarstvenih prostorov pri repubhški skupnosti otroškega varstva ni mogoče dobiti, ne najemati novih kreditov, če v občini ni uveden samoprispevek j za gradnjo otroških vrtcev. i Kot so se dogovorili na ravni \ predsedstva OK SZDL Slovenska ] Bistrica, v krajevnih skupnostih in j v skupnosti otroškega varstva so ' vzgojnovarstveni prostori najbolj potrebni v Lesko vcu, Zgornji Polskavi, Slovenski Bistrici, Stude- nicah in Laporju. Pri gradnji šolskDi prostorov in adaptaciji starih učilnic pa bo v j prihodnjih letih veljal takšen vrstni red. Preurediti bo potrebno osnovno šolo v Oplotnici, Zg. Ložnici, Slovenski Bistrici, Šmart- nem , Sp. Polskavi, Tinjem in ob Koncu z zbranimi sredstvi iz občinskega samoprispevka še zgraditi novo telovadnico v Slovenski Bistrici in prizidek osnovne šole v Oplotnici. Prav tako so že sklenili koliko bodo občani morah prispevati za občinski samoprispevek. Prispevek zaposlenih bo tako od osebnega dohodka znašal 1 odstotek, prispevek od obrti bo znašal 1,33 %, zaradi zvišanja katastrske- ga dohodka se bodo obveznosti kmetov znižale na 0,6 odstotka od prejšnjih 3 odstotkov. V občini Slovenska Bistrica o samoprispevku že razpravljajo. Upati je, da se bodo občani 18. junija na referendumu odločah za Dotrajano šolsko poslopje v Črešnjevcu so lahko učitelji in učenci zapustili, ko je z drugim samoprispevkom bila zgrajena nova šola podaljšanje občinskega samo- prispevka, kajti v občini so potrebni novi šolski in vzgojno- varstveni prostori. zk S prve seje skupščine skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj Za večjo aktivnost zbora uporabnikov Potem ko je dosedanja predsed- nica skupščine skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj Ivanka Golo- bova ocenila delo skupščine v mi- nulem obdobju, so delegati skup- ščine izvolili nove organe skupno- sti. V svojem poročilu je dosedanja predsednica med drugim povedala, da so bili delegati zbora uporabnikov pri svojem delu pre- malo aktivni, zato bo v prihodnje potrebno bolj zavzeto delovati tudi v zboru uporabnikov. Nalogo predsednice skupščine skupnosti bo v prihodnje opravlja- la Marija Sumandl, Rozika Premzl bo vodila zbor uporabnikov in Le- nart Klenovšek zbor izvajalcev skupščine skupnosti socialnega skrbstva. Za predsednico izvršnega odbora so izvolili Vido Vidovič. Delegati so soglašali, da skupnost tudi v prihodnje vodi Anka Oster- man, dosedanji tajnik skupnosti. Na skupščini so ob tej priložnosti tudi volili predsednika in člane sve- ta za varstvo odraslih in njihovih namestnikov; predsednica sveta je Zofka Kodrič. Za predsednico sve- ta za varstvo družine in njihovih namestnikov pa so izvolili Marto Pislak. Delegati so tudi odločili, da Franc Krajnc vodi iniciativni odbor za pripravo tedna starejših občanov občine Ptuj v letu 1978 in Jelena Letonja iniciativni odbor za ustanovitev društva rejnic občine Ptuj. MG O programu razvoja samoupravne komunalne skupnosti občine Ptu| Samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj bo v maju sprejemala samoupravni sporazum o osnovah plana samoupravne skupnosti za obdobje 1978—80. Osnova plana je program razvoja komunalnih dejav- nosti v občini za obdobje 1978—80. Preden širše spregovorimo o programu naj v nekaj besedah omenim nastajanje in težave pri vsebinskem oblikovanju programa. Samoupravna komunalna skupnost je že v lanskem letu poslala na krajevne skupnosti in v organizacije združenega dela vprašalnik ,,k-l", ki naj bi bil skupekželja in potreb. V obrazcu bi naj prikazali kakšne načrte in plane imajo glede komunalnega gospodarstva v posameznih krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela po letih, iz kakšnih sredstev načrtujejo razvoj in vzdrževanje itd. Odziv na vprašalnik je bil pri krajevnih skupnos- tih še zadovoljiv v organizacijah ZD pa porazen, veči- na na vprašalnik ni odgovorila. Ob upoštevanju obrazca ,,k—1", razpoložljivih sredstev smo v marcu letos izdelali 1. osnutek programa razvoja komunalnih dejavnosti, ki zajema razvoj komunalnih dejavnosti individualne rabe in razvoj komunalnih dejavnosti skupne rabe. Za lažje razumevanje izrazov, skupna in individualna raba, bomo v okviru samoupravnega sporazuma in programa dejavnosti predložili tudi kategorizacijo in kvalifikacijo komunalnih dejavnosti po komunalnih objektih. Osnovna delitev, ki jo narekujejo zakonska določila (zakon o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena) je v tem aktu že podrobneje opredeljena in bolj razumljivo prikazuje, kaj so komunalni objekti individualne rabe, kateri od teh objektov so primarnega oziroma sekundarnega pomena. Program gradnje komunalnih objektov in naprav individualne rabe. Sredstva za ta del programa so združena sredstva delovnih ljudi in občanov za gradnjo komunalnih objektov in naprav po sporazu- mih, ki so sklenjeni v ostalih samoupravnih interesnih skupnostih in v občini Ptuj in so sestavni del njihovih programov. Tu gre zlasti za naslednjo komunalno de- javnost: za oskrbo naselij z vodo, kjer je sestavni del programa samoupravni sporazum o razvoju vodovod- nega omrežja v občini Ptuj v obdobju 1978—80. Izva- janja tega programa v celoti zadovoljivo in uspešno poteka. — za čiščenje in odvodnjavanje odpadnih voda, kjer je že sklenjen samoupravni sporazum o zagotovi- tvi deleža občine Ptuj in sofinanciranja projekta, čiščenje in odvodnjavanje odpadnih voda mesta Ptuja v pojezje HE SD-2 in samoupravni sporazum o zvišani kanalščini v obdobju 1974—84; — oskrbo naselij s toplotno energijo oziroma zgraditvijo toplovodnih objektov. Razvoj te dejavnosti je upoštevan v programih samoupravne stanovanjske skupnosti; — za električno omrežje z napravami za transfor- macijo in distribucijo napetosti so upoštevani sedanji letni programi te dejavnosti in območne interesne skupnosti Maribor; prav tako razvoja PTT za obdobje 76—80, kjer so upoštevani programi razvoja PTT. Vsa združevana sredstva po omenjenih sporazumih se združujejo po posameznih interesnih skupnostih. Naloga samoupravne komunalne skupno- sti v tem delu je prav gotovo vsebinsko izvajanje in spremljanje sprejetih programov in oplemenitenje po- sameznih sredstev v smislu razvoja komunalnih dejav- nosti. Prav gotovo pa mora biti v realizaciji teh programov vidna vloga samoupravne komunalne skupnosti, ki naj bo mesto dogovarjanja in usklajeva- nja. Drugi del sredstev za realizacijo programa razvoja komunalnih objektov in naprav individualne rabe tvo- rijo sredstva stanovanjskega prispevka, ki ga združujemo v samoupravni komimalni skupnosti za razvoj primarnih in sekundarnih objektov in naprav v individualni komunalni rabi. V terh delu programa nastopa SKS z deležem sredstev in so v programu poleg ostalih interesentov navedeni le deleži, ki jih SKS prispeva in ne vrednosti investicije. Poudarek je na perečih problemih vodooskrbe mesta Ptuja in na nekaterih začetih akcijah, ki zaradi pomanjkanja sred- stev niso bile realizirane, oziroma družbeno pomemb- nih objektih, ki nastopajo v našem prostoru in imajo s tem močan vpliv na reševanje komunalne problemati- ke. Vsa doslej omenjena sredstva tvorijo le t. i. razšir- jeno reprodukcijo, sredstva za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov individualne rabe pa se formirajo izključno iz cene komunalnih storitev in proizvodov. Ta sredstva se zbirajo v organizacijah združenega dela, ki izvajajo komunalne dejavnosti. Programe vzdrževanja in obnavljanja bomo v prihod- njih letih prav tako morali vključevati v programe dela in nalog samoupravne komunalne skupnosti. Drugi del programa razvoja komunalnih dejavnosti je razvoj komunalne dejavnosti skupne ra- be. Sredstva, ki se v ta namen zbirajo pri SKS so sred- stva iz naslova uporabe mestnega zemljišča, ki je s predpisom odmerjen uporabnikom zazidanega ali nezazidanega stavbnega zemljišča. Pričakujemo, da se bo v naslednjih treh letih zbralo 20. milijonov dinar- jev, ki jih bomo uporabili za razvoj naslednjih dejav- nosti: — za urejanje ulic, trgov in cest v naseljih ter hod- nikov za pešce; — urejanje naselij z zelenimi površinami, nasadi, parki, drevoredi in zelenice, — objekti in naprave za odpravo atmosferskih voda, — javna parkirišča, — javna otroška igrišča, — javna razsvetljava. Tudi tukaj gre za deleže samoupravne komunalne skupnosti pri realizaciji posameznih objektov. Osnovna vodila za dodelitev deleža so bila: — načelo delne uporabe sredstev na območju pla- čila prispevka za uporabo stavbnega zemljišča, — načelo stopnje urbanizacije in urbanistično za- ključenih celot, — načelo ekonomske kvalitete združevanja sred- stev, — načelo celovitega razvoja komunalnih dejavno- sti na območju občine Ptuj. Kot zadnji del programa samoupravne komunalne skupnosti je program vzdrževanja in obnavljanja ko- munalnih objektov skupne rabe. Sredstva za reahzacijo tega programa bomo združevali po samo- upravnem sporazumu za vzdrževanje in obnavljanje posameznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe. Program predvideva naslednje dejavnosti: — vzdrževanje zelenih površin, — čistoča javnih površin, — vzdrževanje javnih sanitarij, — vzdrževanje javnih sanitarnih kopališč, — odlagališče odpadkov, — vzdrževanje in izobešanje zastav, — vzdrževanje cestnih površin, — vzdrževanje cestno prometne signalizacije in vzdrževanje pokopališč. O vsaki od teh dejavnosti bi lahko polemično raz- pravljali, vendar v osnovi so to tiste dejavnosti, od ka- terih je odvisna kulturna raven posameznega mesta in ki je na očeh vseh. Kako čisto mesto bomo imeli, kako urejene zelenice, žive meje in drevesa, kako označene prehode in podobno, je odvisno od tega, kakšen del sredstev bomo namenili za te dejavnosti. Na koncu bi poudaril, da gre za tisti del dejavnosti, ki nas vsakodnevno prizadenejo, če niso izvršne tako kot je treba, posebej kadar gre za tako mehanooprem- Ijenost organizacij, ki opravljajo to dejavnost. Predsednik lO SKS Drago Klobučar, gr. ing- TEDNIK - "•'"^j"^* IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI - 5 Odprta cesta Ptuj-Majšperk Cesta z oznako 11/346 Ptuj — Majšperk, na najzahtevnejšem zadnjem odseku, ko se v slikovitih serpetinah spušča s Ptujske gore proti Mt^jšperku Foto: M. Ozmecš V okviru prireditev ob prvem krajevnem prazniku krajevne skupnosti Majšperk, so v soboto 6. maja dopoldne, svečano odprli tudi asfaltirano regionalno cesto, ki je obnovljena do Majšperka. Slovesnost je bila na križišču v Majšperku. Tako je Majšperk sedaj v celoti povezan z 18 km oddaljenim Ptujem. Izvajalec del na omenjeni cesti je bilo Cestno podjetje Maribor, TOZD Gradnje Mari- bor, ki je brez večjih težav premagalo v zadnjih letih tudi najtežji odsek čez Ptujsko goro, od Podlož do Majšperka. Prav gotovo je bila zadnja etapa, odsek s Ptujske gore v dolžini okrog 800 m najtežji. Tuje bilo treba narediti dva preseka, znižati padec klanca in utr- diti zemljišče, kar vse je zahtevalo velika zemeljska dela. Sredstva za modernizacijo te ceste je zagotovila republiška skupnost za ceste, tudi iz posojila za ceste, ki je sredstva prenesla na skupščino občine Ptuj kot pogodbenega investitorja. S premostitvenim kreditom pa je veliko pripomogla tudi KB Maribor, poslovna enota Ptuj. — OM KRAJWN|SKUPNOST^^ Na referendumu za ustavno pre- oblikovanje krajevnih skupnosti, se je nekaj nad tisoč volilnih upravi- čencev, v imenu 1.488 prebivalcev Volkmerjevega naselja, Ziherlove ploščadi in Rabeljčje vasi z nekate- rimi novimi ulicami, skoraj soglas- no odločilo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, ki so jo poime- novali po Borisu Ziherlu. Glede na to, da Samoupravna stanovanjska skupnost Ptuj, s svo- jo samoupravno enoto za graditev stanovanj, po urbanističnem načrtu gradi družbena stanovanja pred- vsem na tem območju, je KS ,,Boris Ziherl" med tistimi KS na območju Ptuja, kjer se bo število prebivalcev do konca srednjeročne- ga planskega obdobja, to je do konca leta 1980, podvojilo, v dru- gem petletnem obdobju, ko bo uresničen zazidalni načrt Rabeljčja vas — zapad, pa se bo število pre- bivalcev povečalo še zaenkrat, kar pomeni, da se bo število prebival- cev tega območja v osmih letih po- večalo za štiri krat. V skladu s tem vodstvom nove krajevne skupnosti tudi smelo načr- tuje nadaljnji razvoj komunalnih in drugih družbenih objektov. Zgradi- ti bo treba večjo samopostrežno tr- Godba na pihala DPD Svoboda Ptuj pred Domom upokojencev ob Volkmerjevi ulici v Ptuju ob igranju prvomajske budnice Foto: A. Bradač govino, prostore za pošto, banko, otroški vrtec, jasli, pospeševati raz- voj uslužnostne obrti, prostore za delo krajevne skupnosti in njenih DPO, potrebne bodo nove ceste in ulice, otroška igrišča, parki in zele- nice z Ljudskim vrtom kot osred- njim središčem oddiha in rekreacije, urediti vrsto drugih stvari, ki jih občani in delovni lju- dje potrebujejo za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih družbe- nih potreb. Del teh nalog bodo občani te KS uredili sami s samoprispevkom, za katerega se bodo odločali na refe- rendumu. ff »Mama, lahko grem na igrišče?" To vprašanje imajo otroci na je- ziku od takrat dalje, ko znajo go- voriti in razmišljati, to pa je običaj- no dokaj zgodaj. Toda, igrati se na igrišču — to je večje in težje rešljivo vprašanje. Kajti, v vseh novih sta- novanjskih naseljih v Ptuju pri- manjkuje igrišč — pravzaprav jih ni. Tako se otroci znajdejo in se igrajo na igriščih pri šolah in vrtcih. Lepo in prav, dokler se igrajo. Okrog prvomajskih praznikov pa se je skupina otrok grdo ,,poigra- la" pred otroškim vrtcem na Potr- čevi cesti. Uničili so peskovnik, vo- dovodne pipe, obmetavali stavbo z blatnimi, kepami, uničili gredo s cvetjem in polomili mlado brezo. Vemo, da se otroci morajo igrati, ,,zdivjati", če hočete, toda ne tako, da pri tem uničujejo našo skupno lastnino. S takim ravnanjem so raz- vrednotili delo osebja omenjenega vrtca, ki samo ureja okolico ih vzdržuje naprave okrog vrtca — vse to z namenom, da bi otroci v starosti od 1 do 5 let odraščali v lepem in urejenem okolju. Prav go- tovo ne moremo za ta dejanja krivi- ti samo otrok ali samo njihovih staršev, šole, širše skupnosti — kri- vi smo vsi skupaj. Zakaj? Igrišč, ki bi bila primerna za otroke vseh sta- rosti — ni! Mestni park je zaradi del razkopan. Ljudski vrt pa zaradi nezaščitenega ribnika neprimeren — pa tudi slabo urejen. V katerem grmu tiči zajec? Na samoupravni stanovanjski skupno- sti Ptuj so nam povedali, da je nji- hova naloga gradnja stanovanjskih hiš in ureditev zelenic okrog njih. O otroških igriščih pa bi se morali skupno dogovarjati prebivalci kra- jevnih skupnosti s skupnostjo otroškega varstva in za ureditev le- teh prispevati določena sredstva. Prepričani smo, da bi vsak oče in mati dala nekaj denarja za ureditev igrišča, le dogovor je potreben. Gotovo ni potrebno posebej pov- darjati, koliko pomeni otroku prostor, kjer se lahko sproščeno igra, prav tako pa staršem, ki bi brez pomislekov pustili otroka na igrišče, ne da bi ob tem pomislili, da ga lahko povozi avtomobil, da se lahko poškoduje na bližnjem gradbišču in podobno. Cas je torej, da poskrbimo za urejena otroška igrišča v vseh novih stanovanjskih soseskah, ki se v Ptuju neprestano širijo, živ-žav na cestah in zelenicah pa dokazuje, da je v teh novih soseskah veliko otrok, ki nimajo svojega urejenega prostora za igro. N. D. Ptujska romantika Sodim med tiste ljudi, ki so z nekimi nevidnimi silami silno priklenjeni na svoj rodni kraj. S starši, pa tudi s sošolci, sem obiskala že veliko mest po naši lepi domovini, za katera lahko rečem, da so me v trenutku očarala. Spo- minjam se, npr., lanskega matu- rantskega izleta, ko sem si s sošolci ogledovala lepote Dubrovnika. Mnogim se je zdelo neumno, ker sem si hotela ogledati vsako nje- govo kulturno-zgodovinsko pri- vlačnost. Prav tako so me na tem izletu očarali Split, Sarajevo, Tito- Rimski nagrobnik (Orfejev spome- nik), srednjeveški stolp, obdana s kramarijo Jurjevega sejma 1978. Tudi to je ena od ptujskih roman- tik. Foto: A. Bradač grad, Cetinje z Lovčenom, Novi Sad itd. Toda verjemite mi, ko sem iz avtobusa v daljavi zagledala spet naš dobri stari ptujski grad, mi je nemirno vztrepetalo srce in pomislila sem: ,,Lepa je naša domovina, toda najlepši je Ptuj. Lep je Dubrovnik, toda s Ptujem se še zdaleč ne more meriti!" Zares, ljubim ta naš Ptuj. Lju- bim ga z vsemi njegovimi starimi zgradbami in spomeniki, brez ka- terih ne bi bil to, kar je — kako ponosna sem, ko vidim, s kakšnim občudovanjem si jih ogledujejo tujci — razveselim pa se tudi vsa- kega novega ali prenovljenega ob- jekta v njem... Vendar pa vse v Ptuju ni vredno občudovanja in hvalisanja. Naj takoj povem, kam merim. V šolo grem ponavadi peš, tako da imam na tej svoji poti od doma do šole in nazaj priložnost videti tudi mar- sikaj takega, kar mi v Ptuju ni ravno najbolj všeč. Naj začnem pri mestu, kjer vodi most čez Studenčnico. ,,Studen- čnica" — no, dvomim, da je to posrečen izraz za nesnago, ki je pod mostom. No, včasih je Stu- denčnica gotovo zaslužila to ime, toda danes ga ne več. Kdor si je že ogledal gosto, črno mlakužo pod seboj, mi bo gotovo pritrdil, pa saj niti pogledati ni treba, le malo ob- čutljivejši nos je treba imeti, ki hi- tro ugotovi, da je v bližini nekaj ne ravno preveč lepo dišečega.. No, če nadaljujemo pot po pločniku, kmalu zagledamo pred seboj čudovito sliko: med vrtovi in razcvetenimi drevesi leži gromozanski kup stare pločevine, avtomobilskih gum in ohišij ipd. Spominjam se, da je pred kakimi tremi meseci bila v ,,Večeru" foto- grafija tega javnega odlagališča s ptujskim gradom v ozadju in z iro- ničnim pripisom: ,,Ptujska roman- tika". Enkratna romantika, ni kaj. Toda zgleda, da pristojne organe glede te ,,romantike" kaj malo boli glava. Toda v premislek naj povem, da se tudi sredi mostu večkrat ustavijo tujci in si še zad- njič ogledajo naš grad. Kaj mislite — ali se jim pogled ne zaustavi na tem prečudovitem kupu zarjavele- ga železja? Pa pojdimo dalje. 2e smo na dravskem mostu. To pa je pogla- vje zase, kajne? Po pločniku pešci preskakujemo ovire, vozišče samo pa — ni, da bi govorili. To najbo- lje vedo vozniki pešci, ki po dežju večkrat dobimo mokro pošiljko pod noge, ko avtomobil zapelje v luknje, polne vode. Sicer pa, že smo pri cestah v Ptuju, ki so zares enkratne brez dvoma, treba se je samo voziti po njih. Tu sem navrgla le del pripomb o zunanjem izgledu Ptuja toda že to je dovolj. Vem, da imajo podobne pripombe tudi drugi Ptujčani in da nisem edina, ki je te napake zelo motijo. Majda Zoreč Za usmerjeno akcijo s stanjem vplačanega posojila za ceste na območju ptujske občine, je predsednike vpisnih komisij iz krajevnih skupnosti in združenega dela na minulem posvetu, kije bil 11. maja, seznanil Ferdo Veingerl, tajnik občinskega štaba za izvedbo javnega posojila za ceste v ptujski občini. Povedal je, da akcija vplačevanja vpisanega posojila teče uspešno razen .nekaterih izjem. Ob tej priložnosti je pohvalil krajevni skupnosti Cirkovce in Cirkulane, kjer z akcijo vplačevanja vpisanega posojila že zaključujejo. Prisotni predsedniki komisij so razpravIjaU tudi o porabi obveznic. Soglašali so, da |e v tej zvezi potrebna široka družbeno usm.eijena akcija. Podprh so stališče, da bi naj obveznice cestnega posojila porabih za reševanje perečih cestnih problemov v obdobju 1981-1985. Prav tako pa so obsodili Varteksovo prodajo konfekcije za obveznice, ki je obšla slUepe pristojnih oceanov. MG 6 - IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI 18. maj 1978 TSDNIK Priprave na tre^i samo- prispevek v Ptuju Za nami bo kaj kmalu drugo petletno obdobje o uvedbi samoprispevka za reševanje najnujnejših komunalnih vprašanj in drugih potreb. Tudi to obdobje je bilo za občane izredno uspešno. To vsekakor daje vse priznanje našim delovnim ljudem v združenem delu, ki prispevajo velik delež s svojim delom, v obliki samoprispevka in z dodatnim pogodbenim prispevkom, vse za izpolnitev obširnega petletnega programa. Iz poročila o porabi samoprispevka v obdobju od 1. 7. 1973 do 30. 6. 1978 je razvidno, da bi po prvem programu morali zbrati nekaj nad 7,000.000 din, vendar s se je ta vsota predvidenih zbranih sredstev celo podvojila in se bo do konca meseca junija zbralo približno 26,600.000 din. V tem znesku .so sredstva samoprispevka, sredstva združenega dela in pogodbena dodatna sredstva naših občanov. Prav tako so se našemu programu vključile druge samoupravne interesne skupnosti in tako smo s skupnimi močmi ustrezno uresničili zaželjene cilje. Večji obseg zbranih sredstev pa je omogočil še dodatni program. Že leta 1976, je bivša krajevna skupnost Ptuj sprejela na zborih delovnih ljudi in občanov srednjeročni program razvoja za obdobje 1976 do leta 1980. Ta program je bil ovrednoten in že takrat smo planirali v letu 1978 po preteku samoprispevka, izvesti referendum za podaljšanje samoprispevka do konca leta 1980, in to s predpostavko, da bi se prispevna stopnja nekoliko zvišala. Še nekaj dni nas loči, da se bodo občani odločali na tretjem glasovanju po posameznih krajevnih skupnostih. Prepričani smo, da bodo po posameznih krajevnih skupnostih ugodni rezultati in da bo sleherni občan z zaupanjem glasoval za novi samoprispevek za svoje območje in za skupni program za obdobje 2 in pol leta. Povdariti moramo, da si posamezne krajevne skupnosti zelo prizadevajo za čimboljši program, kajti to bo delna rešitev mnogih problemov, ki jih ima krajevna skupnost. Jasno je, da program ne more biti spisek želja in potreb, temveč mora biti odraz stopnje gospodarske moči in realne materialne osnove ter je potrebno upoštevati tudi prednostne naloge. Naša skupna želja je, da vsi skupaj ustvarimo boljše pogoje življenja in dela v novih krajevnih skupnostih. Uspel prvi in drugi referendum je pomenil veliko zavest naših delovnih ljudi in občanov, saj so pravilno razumeli potrebe za vsakdanji družbeni standard. Z novim samoprispevkom bo tudi v bodoče zagotovljeno uresničevanje zasnovanega programa dela v posameznih krajevnih skupnostih vse do konca srednjeročnega planskega obdobja. Na skupnih sestankih vodstev družbenopolitičnih organizacij in organov krajevnih skupnosti so bili ovrednoteni skupni programi, ki izhajajo iz že sprejetega srednjeročnega programa bivše krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti naj bi upoštevale za realizacijo srednjeročnega programa do leta 1980 za skupni program naslednja sredstva:— sofinanciranje gradnje novega pokopališča v Rogoznici skupaj 2,200.000 — sofinanciranje gradnje domov občanov v KS „Bratje Reš" in v KS „Budina Brstje" skupaj 2,000.000 —sofinanciranje gradnje kolektorja ob potoku Grajena od naselja ,.Bratje Reš", mimo srednje- šolskega centra do Potrčeve ulice (ureditev kanalizacije) skupaj 700.000 4,900.000 S temi sredstvi, ki jih zberejo vse krajevne skupnosti bi skupaj sofinancirali dokončanje novega pokopališča na Rogoznici, saj je ta objekt prv na našem področju zelo nujno potreben. Že v preteklem obdobju smo ugotavljali, da na nekaterih območjih nimamo ustreznih prostorov za sestanke občanov ali drugih organov KS, družbenopolitičnih organizacij in društev in je prav zaradi tega oteženo družbenapolitična in društvena aktivnost. Sofinanciranje gradnje kolektorja od naselja Bratov Reš, mimo srednješolskega centra, ob potoku Grajena vse do Potrčeve ulice, skupna investicija znaša okrog 3,000.000, dočira je prispevek vseh KS le 700.000 in razliko krijejo druge interesne skupnosti. Želimo, da vse skupščine krajevnih skupnosti podprejo skupni program in nam pomagajo, saj bo to poroštvo za zbiranje ostalih prepotrebnih finančnih sredstev. ____________A. P. Zmagovalci v štafeti zmage za mladince na prireditvi ob prazniku Ptuja „Tek po ptujskih ulicah" Foto: S. Kosi KRAJEVNA SKUPNOST ,,BORIS ZIHERL" PTUJ Na podlagi 8. člena zakona o referendumu (Ur. list SRS, št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 3/73) in 9. člena statutarnega sklepa kra- jevne skupnosti ,,Boris Ziherl" Ptuj, je skupščina kra- jevne skupnosti ,,Boris Ziherl" na svoji drugi redni seji, 11. maja 1978 sprejela SKLEP 0 RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SA- MOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE PRO- GRAMA IZGRADNJE KOMUNALNIH IN DRU- GIH DRUŽBENIH OBJEKTOV NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI „BORIS ZIHERL" PTUJ L Za območje krajevne skupnosti ,,Boris Ziherl" Ptuj, ki obsega Volkmerjevo ulico, Panonsko ul. št. 5, Ziherlovo ploščad, Remčevo ulico, Peršonovo ulico, Ul. Borisa Kraigherja, Jurančičevo ulico, Hercegovo ulico, Frankovicevo ulico, naselje Rabeljčja vas in del Nove vasi pri Ptuju, od št. 27 do vključno 31 in 31/a, se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v de- narju za sofinanciranje programa izgradnje komunal- nih in drugih družbenih objektov. II. Za sofinanciranje programa del iz prve točke tega sklepa je potrebno zbrati skupno 1,593.500,- dinarjev. Ta denar se razdeli za naslednje naloge: 1. SKUPNI PROGRAM (sofinancira- nje novega mestnega pokopališča v Rogoznici, sofinanciranje gradnje domov občanov v KS Budina—Brst- je in KS ,.Bratje Reš" ter za sofinan- ciranje zgraditve kolektorja ob sred- nješolskem centru: 506.(XX) din 2. Za sofinanciranje dejavnosti skupne strokovne službe krajevnih skupnosti: 87.000 din 3. Za sofinanciranje gradnje novega otroškega vrtca in jasli na območju krajevne skupnosti: 700.000 din 4. Sofinanciranje ureditve Ljudskega vrta: 100.000 din 5. Prispevek za pridobitev prostorov za delo KS: 100.000 din 6. Sofinanciranje javne razsvetljave ob Volkmerjevi ulici: 50.000 din 7. Financiranje hum.anitarnih dejavno- sti in funkcionalnih izdatkov krajev- ne skupnosti: 50.000 din Skupaj: 1,593.000 din III. Samoprispevek se uvaja za dobo dveh in pol leta, to je od 1. julija 1978 do 31. decembra 1980. IV. Višina in osnova samoprispevka je naslednja: — za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delov- nega razmerja oziroma nadomestila, po stopnji 1 % od neto osebnega dohodka; — za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti, po stopnji 3 % letnega novega katastrske- ga dohodka; — za zavezance, ki imajo dohodek od samostojne- ga opravljanja obrd in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev oziroma nadomestila, po stopnji 2 % od osnove za prispevek, zmanjšanega za davek; — za zavezance, ki prejemajo pokojnino, ki je vi- šja od pokojnine z varstvenim dodatkom, po stopnji 1 % od izplačane pokojnine; — za zavezance, zaposlene v tujini v pavšalnem znesku 500 din letno; — Zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več vi- rov, navedenih v tej točki, plačujejo prispevek za vsak vir posebej. Samoprispevek se ne plačuje od vojaških invalid- nin, socialnih pomoči, rejnin, od otroškega dodatka, štipendij, vajeniških nagrad, regresov za stanarino in od dohodkov, za katere velja oprostitev po samem za- konu. V. Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti ,,Boris Ziherl" Ptuj. VI. Pravico do glasovanja na referendumu imajo ob- čani, ki so vpisani v splošni volilni imenik krajevne skupnosti ,,Boris Ziherl" in zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošni volilni imenik, živijo pa na ob- močju krajevne skupnosti,,Boris Ziherl" Ptuj. Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasova- nja. Pri Lzidu glasovanja se ne upoštevajo tisti občani, za katere je ugotovljeno, da so na delu v tujini ali na služenju vojaškega roka, ali se glasovanja iz opraviče- nega razloga niso mogli udeležiti. VII. Referendum bo v nedeljo, 11. junija 1978, od 6. ure do 18. ure, na glasovalnih mestih, kijih določi vo- lilna komisija pri krajevlu skupnosti. VIII. Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je nasleanje bese- dilo: KRAJEVNA SKUPNOST „BORIS ZIHERL" PTUJ GLASOVNICA ZA REFERENDUM, DNE 11. JUNIJA 1978 glasujem ,,ZA" ,,PROTI" UVEDBO SAMOPRISPEVKA V DENARJU ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IZGRADNJE KOMUNALNIH IN DRUGIH DRUŽBENIH OB- JEKTOV NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI OZIROMA MESTA PTUJ. (Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži ,,ZA", če se strinja z uvedbo samoprispevka, ,,PROTI" pa obkroži, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.) IX. Vse glasovnice so overjene s štampiljko krajevne skupnosti ,,Boris Ziherl" Ptuj. X. Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti ,,Boris Ziherl" Ptuj. XI. Denarna sredstva, ki se zberejo od krajevnega sa- moprispevka so strogo namenska in se zbirajo na žiro računu krajevne skupnosti ,,Boris Ziherl" Ptuj. XII. Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti in odgovarja, da se zbrana sredstva strogo namensko uporabljajo za izvedbo programa, za katerega je bil uveden samopri- spevek. O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi obra- čun, ki se predloži v potrditev skupščini krajevne skupnosti ,,Boris Ziherl" Ptuj in zboru delovnih ljudi in občanov. XIII. Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajev- na skupnost ,,Boris Ziherl" Ptuj. XIV. Ta sklep se objavi v lokalnem časopisu Tednik. Številka: 7/78 Ptuj, 11. maja 1978 Predsednik skupščine krajevne skupnosti ,,Boris Ziherl" Ptuj FRANC FIDERSEK 1. r. KRAJEVNA SKUPNOST J02E POTRC — PTUJ Na podlagi 8. člena zakona o referendumu (Ur. list SRS št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št: 3/73) in 9. člena statutarnega sklepa kra- jevne skupnosti Jože Potrč Ptuj, je skupščina krajevne skupnosti ,,Jože Potrč" na svoji drugi redni seji, 10. maja 1978, sprejela SKLEP 0 razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in drugih družbenih objektov na območju krajevne skupnosti ,,Jože Potrč" Ptuj. 1. Za območje krajevne skupnosti ,,Jože Potrč" se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v de- narju za sofinanciranje programa izgradnje komunal- nih in drugih družbenih objektov. 11. Za sofinanciranje programa del iz prve točke tega sklepa zbrati skupno 2,1(X).0(X) dinarjev. Ta denar se razdeli za naslednje naloge: 1. SKUPNI PROGRAM VSEH KRA- JEVNIH SKUPNOSTI sofi- nanciranje novega mestnega pokopališča v Rogoznici, sofi- nanciranje gradnje domov občanov v KS Budina-Brstje in KS ,,Bratje Reš, ter za sofinanciranje zgraditve kolektorja ob srednješolskem centru: 750.000 din 2. Za sofinanciranje dejavnosti skupne službe krajevnih skupnosti 150.000 din 3. Sofinanciranje gradnje novega vrtca (KS B. Ziherl) 500.000 din 4. Sofinanciranje ljudskega vrta in ribnika 50.000 din 5. Sofinanciranje asfaltiranja ploč- nikov Gregorč. drev., Ciril-Met. in Potrčevi ul. 250.000 din 6. Izgradnja dveh otroških igrišč 200.000 din 7. Ureditev prostorov krajevne skup- nosti (za seje itd.) 100.000 din 8. Ureditev pešpoti od avtobusne po- staje v center mesta 100.000 din skupaj: 2,100.000 din IIL Samoprispevek se uvaja za dobo dveh in pol leta, to je od 1. julija 1978 do 31. decembra 1980. IV. Višina in osnova samoprispevka je naslednja: — za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delov- nega razmerja oziroma nadomestila, po stopnji 1 % od neto osebnega dohodka; — za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti, po stopnji 3 % letnega novega katastrske- ga dohodka; — za zavezance, ki imajo dohodek od samostojne- ga opravljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev oziroma nadomestila, po stopnji 2 % od osnove za prispevek, zmanjšanega za davek; — za zavezance, ki prejemajo pokojnino, kije vi- šja od pokojnine z varstvenim dodatkom, po stopnji 1 % od izplačane pokojnine; — za zavezance, zaposlene v tujini v pavšalnem znesku 500 din letno; — Zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več vi- rov, navedenih v tej točki, plačujejo prispevek za vsak vir posebej. Samoprispevek se ne plačuje od vojaških invalid- nin, socialnih pomoči, rejnin, od otroškega dodatka, štipendij, vajeniških nagrad, regresov za stanarino in od dohodkov, za katere velja oprostitev po samem za- konu. V. Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Jože Potrč Ptuj. VI. Pravico do glasovanja na referendumu imajo ob- čani, ki so vpisani v splošni volilni imenik krajevne skupnosti Jože Potrč in zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošni volilni imenik, živijo pa na ob- močju krajevne skupnosti Jože Potrč Ptuj. Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasova- nja. Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti občani, za katere je ugotovljeno, da so na delu v tujini ali na služenju vojaškega roka, ali se glasovanja iz opraviče- nega razloga niso mogli udeležiti. VII. Referendum bo v nedeljo, 11. junija 1978, od 6. ure do 18. ure, na glasovalnih mestih, ki jih določi vo- lilna komisija pri krajevni skupnosti. VIII. Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje bese- dilo: KRAJEVNA SKUPNOST JOZE POTRC PTUJ GLASOVNICA ZA REFERENDUM, DNE 11. JUNIJA 1978 , glasujem „ZA" ,,PROTI" UVEDBO SAMOPRISPEVKA V DENARJU ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IZGRADNJE KOMUNALNIH IN DRUGIH DRUŽBENIH OB- JEKTOV NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI OZIROMA MESTA PTUJ. (Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži ,,ZA", če se strinja z uvedbo samoprispevka, ,,PROTI" pa obkroži, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.) IX. Vse glasovnice so overjene s štampiljko krajevne skupnosti Jože Potrč Ptuj. X. Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti Jože Potrč Ptuj. XI. Denarna sredstva, ki se zberejo od krajevnega sa- moprispevka so strogo namenska in se zbirajo na žiro računu krajevne skupnosti Jože Potrč Ptuj. XII. Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti in odgovarja, da se zbrana sredstva strogo namensko uporabljajo za izvedbo programa, za katerega je bil uveden samopri- spevek. O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi obra- čun, ki se jjredloži v potrditev skupščini krajevne skupnosti Jože Potrč Ptuj in zboru delovnih ljudi in občanov. XIII. Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajev- na skupnost Jože Potrč Ptuj. XIV. Ta skleo se objavi v lokalnem časopisu Tednik. Številka: 5/78 Ptuj, 10. maja 1978 Predsednik skupščine krajevne skupnosti DRAGO CATER l.r; KRAJEVNA SKUPNOST TONE ZNIDARIC — PTUJ Na podlagi 8. člena zakona o referendumu (Ur. list SRS št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 3/73) in 9. člena statutarnega sklepa kra- jevne skupnosti Tone Znidarič Ptuj, je skupščina kra- jevne skupnosti Tone Znidarič na svoji drugi redni seji, 11. maja 1978, sprejela SKLEP 0 razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in drugih družbenih objektov na območju krajevne skupnosti Tone Znidarič Ptuj. 1. Za območje krajevne skupnosti Tone Znidarič se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v de- narju za sofinanciranje programa izgradnje komunal- nih in drugih družbenih objektov. II. Za sofinanciranje programa del iz prve točke tega sklepa zbrati skupno 810.000.— dinarjev. Ta denar se razdeli za naslednje naloge: 1. SKUPNI PROGRAM VSEH KRAJEVNIH SKUPNOSTI (so- financiranje novega mestnega pokopališča v Rogoznici, sofinan- ciranje gradnje domov občanov v KS Budina-Brstje in KS ,,Bra- tje Reš, ter za sofinanciranje zgraditve kolektorja ob sred- nješolskem centru: 210.000 din 2. Za sofinanciranje dejavnosti skup- ne službe krajevnih skupnosti 37.500 din 3. Sofinanciranje obnove Rajšpove ulice 60.000 din 4. Obnova Nove ceste 60.000 din 5. Izdelava pločnika Na tratah 100.000 din 6. Izdelava pločnika Znidaričevo nabrežje i{X).000 din 7. Gradnja dela kanalizacije na Rogozniški cesti 100.000 din 8. Polaganje druge plasti asfalta na Spindlerjevi ulici 30.000 din 9. Sofinanciranje javne cestne razsvetljave 100.000 din 10. Sofinanciranje manjših komunal- nih objektov 12.500 din skupaj: 810.000 din III. Samoprispevek se uvaja za dobo dveh in pol leta, to je od 1. julija 1978 do 31. decembra 1980. IV. Višina in osnova samoprispevka je naslednja: — za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delov- nega razmerja oziroma nadomestila, po stopnji 1 % od neto osebnega dohodka; — za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti, po stopnji 3 % letnega novega katastrske- ga dohodka; — za zavezance, ki imajo dohodek od samostojne- ga opravljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev oziroma nadomestila, po stopnji 2 % od osnove za prispevek, zmanjšanega za davek; — za zavezance, ki prejemajo pokojnino, kije vi- šja od pokojnine z varstvenim dodatkom, po stopnji 1 % 00 izplačane pokojnine; — za zavezance, zaposlene v tujini v pavšalnem znesku 500 din letno; — Zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več vi- rov, navedenih v tej točki, plačujejo prispevek za vsak vir posebej. Samoprispevek se ne plačuje od vojaških invalid- nin, socialnih pomoči, rejnin, od otroškega dodatka, štipendij, vajeniških nagrad, regresov za stanarino in od dohodkov, za katere velja oprostitev po samem za- konu. V. Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Tone Znidarič Ptuj- VI. Pravico do glasovanja na referendumu imajo ob- čani, ki so vpisani v splošni volilni imenik krajevne skupnosti Tone Znidarič in zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošni volilni imenik, živijo pa na ob- močju krajevne skupnosti Tone Znidarič Ptuj. Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasova- nja. Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti občani, za katere je ugotovljeno, da so na delu v tujini ali na služenju vojaškega roka, ali se glasovanja iz opraviče- nega razloga niso mogli udeležiti. VIL Referendum bo v nedeljo, 11. junija 1978, od 6. ure do 18. ure, na glasovalnih mestih, kijih določi vo- lilna komisija pri krajevni skupnosti. VIII. Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslecfnje bese- dilo: KRAJEVNA SKUPNOST TONE ZNIDARIC PTUJ GLASOVNICA ZA REFERENDUM, DNE 11. JUNIJA 1978 glasujem „ZA" ,,PROTI" UVEDBO SAMOPRISPEVKA V DENARJU ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IZGRADNJE KOMUNALNIH IN DRUGIH DRUŽBENIH OB- JEKTOV NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI OZIROMA MESTA PTUJ. (Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži ,,ZA", če se strinja z uvedbo samoprispevka, ,,PROTI" pa obkroži, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.) IX. Vse glasovnice so overjene s štampiljko krajevne skupnosti Tone Znidarič Ptuj. X. Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti Tone Znidarič Ptuj. XI. Denarna sredstva, ki se zberejo od krajevnega sa- moprispevka so strogo namenska in se zbirajo na žiro računu krajevne skupnosti Tone Znidarič Ptuj . XII. Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti in odgovarja, da se zbrana sredstva strogo namensko uporabljajo za izvedbo programa, za katerega je bil uveden samopri- spevek. O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi obra- čun, ki se predloži v potrditev skupščini krajevne skupnosti Tone Znidarič Ptuj in zboru delovnih ljudi in občanov. XIII. Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajev- na skupnost Tone Znidarič Ptuj - XIV. Ta sklep se objavi v lokalnem časopisu Tednik. Številka: 7/78 Ptuj, 11. maja 1978 Predsednik skupščine krajevne skupnosti LOJZKA STROPNIK l.r. TEDNIK —18. maj 1978 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 7 Sredi borbe Jim Je pesem lajšala bolečine Leta 1944, ko so še trajali srditi boji panizgnske vojske z okupator- jem, ko so še padali sinovi-in hčere slovenskega naroda, ko je vojna sreča ie kazala hrbet fašističnemu okupatorju, se je rodil INVALIDSKI PEVSKI ZBOR glavnega štaba NOV in POJ Slovenije. Na južnem pobočju slovitega ROGA, središča velikth kočevskih goz- dov in gnezda srditega odpora partizanske vojske, pod vrhom Mirne gore, leži mah kočevska vasica Planina. V to vas so prihajali iz drugih partizan- skih bolnic ranjeni borci na okrevanje. Iz takih borcev — invalidov je na pobudo neumornega organizatorja majorja Anteja Novaka, šefa propa- gandnega oddelka glavnega štaba NOV in POJ Slovenije, nastal partizan- ski INVALIDSKI PEVSKI ZBOR, kije pred nedavnim praznoval svojo 34-letnico. Jubileju je bila dana zaslužena puhlicitetv v osrednjih informa- tivnih sredstvih, naš današnji zapis pa smo posvetili enemu izmed njegovih prvih članov— LUDVIKU KOTARJU, ki živi kot upokojenec na Zavrču. Svojo zanimivo pripoved takole začenja: ,,Bil sem v partizanih v Cankar- jevi brigadi in ranjen v Šmarju pri Ljubljani. Ranjence so takrat po- šiljali v kočevski ROG in še danes se spominjam, da so nas vozih in nosili štiri dni in tri noči, da smo končno prispeli na omenjeno me- sto. V postojanki, ki se je imenovala Vinica sem si že toliko opomogel, da sem bil premeščen v vasico Planina na okrevanje. Ko sem bil tam že kakšen teden dni, je prišel starejši partizan, ki mu nismo vedeli niti imena niti priimka. Začel se je zanimati in nas spraševati, če ima kdo veselje do petja. Preizku- šal je naš posluh in končno nas je izbral sedemnajst v drugi polovici aprila 1944. Tako je profesor glas- be — poročnik Karel PAHOR us- tanovil Partizanski invalidski pev- ski zbor, ki je kmalu pričel z redni- mi vajami. Iz bližnje cerkve smo prinesli harmonij v veliko kmečko hišo v kateri smo se vsak dan zbirali in pridno vadili. Ta harmonij je bil strašno razglašen in Pahor mu ni preveč zaupal zato je na špago pri- vezal žlico s katero je dajal intona- cijo. Bil je to C-ton. Z njeno pomo- čjo je tudi komponiral pesmi, ker drugega pripomočka ni imel. Med vajo je seveda velikokrat kaj spre- menil in popravil. 27. aprila 1944 — na dan OI smo za ranjence že zapeli nekaj pesmi in jim skupaj z recitatorji pripravili krajši kulturni program. Zboru so se priključevali vedno novi tovariši in kmalu smo že bili toliko priprav- ljeni, da smo se iz Planine podali v dolino. V vasi Sela pri Otočcu smo se najprej nastanili in se pozneje v Otočcu priključili godbi na pihala, ki je ravno tako delovala v okviru propagandnega oddelka glavnega štaba. Hitro za tem smo se odpravili na koncert v SEMlC. Sh smo kar ob zapuščeni železniški progi. Karel Pahor je pozneje dostikrat dejal, da mu je bilo najbolj hudo takrat, ko je s solzni- mi očmi gledal svoje pevce, ki so se z bergljami, ob palici, nekateri brez roke . . . pomikali proti Semiču. Tam smo imeli koncert, mislim, da za podoficirsko šolo in za ostale va- ščane. Prvič smo nastopili v pravi dvorani in zelo smo bili srečni, da smo to dočakali. Se naprej smo vsak dan pridno prepevali in tudi nastopali v Črno- mlju in okoliških vaseh, kjer so bile partizanske bolnišnice. Naj ob tem povem, da je bil to- variš Pahor strasten kadilec in naj- hujše jc bilo takrat, ko mu je zmanjkalo tobaka. Včasih je vsak notni list posebej letel po zraku in mi smo že vedeli kaj je potrebno storiti. Vsak je obrnil svoj žep, zbrali smo tobaka za cigareto jo zvili iz časopisnega papirja in tako zvabili nasmeh iz dirigentovih lic. Takoj smo znali vse zapeti. Ludvik Kolar danes, po 34 lelih. Foto: R V začetku smo peli same parti- zanske pesmi in ob njih ludi počasi okrevali. Nekateri so hoteli nazaj v enote češ, da so tam bolj potrebni in podobno. Takrat je pri.šel k nam Kidrič in nam dejal, da je zbor iz- redno pomemben za partizansko vojsko, ker je partizanska pesem tudi naše orožje in spet smo vztra- jali ter začeli delati še z večjo voljo. V zvezi s cigareti se spominjam tudi, da nam je včasih zvečer po vaji dejal Pahor, da gremo po ciga- rete h komandantu Stanetu, ki je imel svoj štab kakšne pol ure od nas. Zapeli smo mu podoknico in seveda tudi cigaret ni zmanjkalo. Spominjam se tudi časov, ko smo pripravljali koncert v Črnomlju za proslavo, ko je Rdeča armada pre- stopila jugoslovansko mejo in ta- krat je prišel dirigent Pahor in nam dejal: ,,Fantje koncerta ne bo. Zgodila se je nesreča. Komandant Stane Rozman se je ponesrečil in so ga prepeljali v bolnišnico, kjer mu rešujejo življenje." Dva dni potem smo tovarišu Stanetu zapeli name- sto na koncertu, na njegovem gro- bu. Na glavnem trgu v Črnomlju je bila komemoracija in to je bilo naj- bolj žalostno. Ne samo za nas par- tizane, vsi smo jokali za njim, ker ga je vsak poznal. Bil je izredno priljubljen tudi med civilnim prebi- valstvom. Ko seje sprevod pomikal po trgu je kurir gnal pred krsto nje- govega konja in kdor ga je zagledal je vsak jokal. Glavo je potisnil globoko med prednje noge in na svoj način žaloval za gospodarjem. Po odhodu Karla Pahorja je zbor prevzel profesor Pavle Sivic, ki je v program uvrstil tudi težje pe- smi, narodne in druge. Tudi slovo od tovariša Pahorja je bilo žalost- no. Vsi smo bili mladi fantje in smo čutili kot da izgubljamo očeta, ne samo tovariša in dirigenta. Vsi smo jokali, saj smo bili kot ena družina, ki jo je družilo isto delo, tovarištvo in neizmerna požrtvovalnost. V zimi 1944/45 smo bili v Kotu pri Semiču, kjer smo imeli pevske vaje v gasilskem domu in po raznih hišah, pot nas je nato vodila v Vojno vas, vsak teden dvakrat smo peli na radiu OF in v raznih drugih krajih. LUDVIK KOIAR -- delavec iz Nt-like loke — pi.še v kroniki invalidskega pevskej^a /bora, je bil med pnimi pevci zbora pred 34. leti. (tretji v 3. vrsli /. leve) Čimbolj se je bližala osvoboditev so vodili tudi račun o tem, da nas morajo evakuirali v Italijo, ker so že predvidevali, da bo šla prek Bele Krajine zadnja fronta in bo obstoj zbora vprašljiv, ker je takšno enoto bilo težko zavarovati. Z dvema pot- niškima avionoma so nas prepeljali vseh 35 v južno Italijo, v Bari. Tu smo imeli nalogo, da priredimo v vseh bolnišnicah jugoslovanske baze v Italiji koncerte za naše in za- vezniške ranjence. Nepopisno je bilo veselje tistih, ki so po daljšem času spet slišali domačo plešem, mi pa smo imeli odslej dovolj cigaret. Od tam so nas z ladjo LJU- BLJANA prepeljali v Split kjer smo imeli vrsto koncertov za letalce in druge prebivalce teh krajev. Iz Splita smo nato vsi veseli in srečni prispeli v osvobojeno Ljubljano 9. maja okoli 6. ure popoldne. To je bilo takrat takšno veselje, ki se ga ne da opisati. Zasuti smo bili s cve- tjem, z vsem kar so ljudje imeli. Takoj drugi večer smo imeli v Ljubljani koncert, peli smo na radiu, snemali in se začeli ludi po- govarjati o razpustu zbora. Razkropili smo se vsak na svoj ko- nec in mene je iz Slovenskih Ko- njic, kjer sem bil najprej v službi, pot prinesla v Zavrč, kjer živim še danes. Takrat nisem razumel skoraj ničesar od te govorice in sem si dejal, če bom vzdržal štirinajst dni bo veliko, sedaj pa sem tu že 29 let. Drug drugemu smo se privadili, z vsemi sem prijatelj, postal sem pravi Haložan ..." Tako nam je tovariš Kotar pripo-; vedoval o svojih spominih na par- tizanski invalidski pevski zbor, na čase, ki so neizbrisno vtisnili v mla- dega fanta ljubezen do partizanske pesmi. Danes jo ohranja PARTI- ZANSKI PEVSKI ZBOR na teme- ljih, ki jih je v najtežjih dneh, sredi borb in prelivanja krvi postavil skupaj s še šestnajstimi ranjenimi borci in z nepozabnim Karlom Pa- horjem po katerem nosi ime tudi ptujska glasbena šola, ki v tem letu praznuje 100-letnico svojega orga- niziranega glasbenega dela. m. šneberger Dr. FranBrumen Razmišljanja ob načrtovanju dopustniških dni človek sedanje dobe moderne industrializacije misli preveč na svoje materialno blagostanje in mnogo premalo, ali pa nič na duhovne vrline. To pa je dvakrat nevarno, ogrožen je obstoj naroda kot celote, ker zgub- lja čut domovinske ljubezni in se po latinskem pregovoru: Ubi bene ibi patria (kjer je dobro, tam domovina) vtaplja v uživalski družbi, kakor bi svobodno prevedel nemško krilatico ,,Wohlfaritsgesellscohafi". Kot po- sameznik pa se pogreza v nevrotiki hlastajoče hektike pridobitne družbe. Mnogokrat sem doživel, še večkrat pa doživljajo podobno tisti zdravni- ki, ki delujejo po splošnih ambulantah: ,,Tovariš doktor zapišite mi apaurin, librium, atarax, ansilan, meprobamat!" in še številna druga ime- na takoimenovanih trankilizatorjev, kakor se s skupnim imenom imenu- jejo mnogoteri živčni strupi, ki jih tovarne zdravil na veliko bruhajo na hvaležni trg. Lekarne pa jih sicer večinoma na recepte izdajajo, kot nekoč bonbončke po trgovinah. Ko sem posam.eznike povprašal, počemu, kdaj in koliko teh zdravil uži- vajo, sem premnogokrat zasledil da jih uživajo v prevelikih količinah, prepogosto, predolgo dobo in čestokrat zgolj iz razvade in neutemeljeno. Zelo pogosto tudi med delom pri tovarniškem stroju. Neredko celo za kr- milom motornih vozil. TUDI V TEM JE VELIK ODSTOTEK DELOV- NIH IN PROMETNIH NESREČ. Dandanes uživajo ljudje zdravila mno- gokrat brez potrebe in brez pravega nadzorstva. Človek je v današnji dobi industrijskega blagostanja bolj ali manj v stalni živčni napetosti in tako deloma prostovoljno poklanja svoje zdravje — včasih tudi življenje — NA OLTAR ZLATEMU TELETU. TO NI NEKONSTRUKTIVNA KRITIKA NASIH DOMAČIH RAZ- MER. To velja nasplošno. Domala za celi svet, koderkoli se — kot nekoč nacionalno prebujenje — poraja družno tudi še sla po pretiranem mate- rialnem blagostanju. Odkod te zablode je že pojasnjeno. Kaj jih podpira, da se bohotijo? Za naše razmere bi rekel, da je več vzrokov. Med njimi pa je pri prepogostem poseganju po zdravilih preširokogrudno zamišljena in zasnovana — sicer dobronamerna socializacija medicine, ki mnogokdaj nudi več. kot pa je potrebno. Mnogokrat je namreč iz različnih vzrokov težko zavrniti željo, ali celo zahtevo, ko iščejo takorekoč svoje pravice. Pred mnogimi leti sem ob nastajanju tozadevnih predpisov nekoč pripomnil, da taka zamisel zdravstvenega razvoja lahko vodi v neurotiza- cijo ljudstva, v uničenje osebnega splošnega zdravstva in pomeni ENO ZANKO VEČ NA VRAT NARODNEMU GOSPODARSTVU. Takrat so mi to zelo zamerili. Bojim se, da lahko počasi vse skupaj postane neljuba resnica. Kje je izhod? Kje je PRAVO ZDRAVILO? V PRAVILNI USMERI- TVI ŽIVLJENJA. VRNITI SE NAZAJ K NARAVI, ali pa vsaj k njene- mu približanju. Zato si uredimo življenje in ga pravilno usmerimo. Delaj- mo tista in taka opravila, katerim smo po svoji izobrazbi in telesnih sposobnostih brez pretiranega naprezanja kos. Predvsem pa delajmo v ta- kem vrstnem redu, ki nas ne bo vznemirjal. Zaradi prevelike obremenitve pri delu ne posegajmo po pomirjevalnih zdravilih, temveč nudimo si po- treben počitek. Zato si vsaj letni odmor izberimo čimbolj smotrno. Vselej po možnosti osebno prikrojeno. V primernem okolju in razvedrilni okoiici. Dopust doseže svoj smoter le tedaj, če ga preživljamo \ onoIju, ki bistveno spremeni način telesnega in duševnega življenja. TO t^A SAMO V DO- BREM SMISLU! Kdor iz kakršnegasibodi razloga ne more uživati svojega dopusta v popolnem brezdelju, naj ne bo preveč nesrečen. Važno je namreč le zne- biti se ŽIVČNEGA PRITISKA — tistega morečega občutka, da moraš nekaj v odmerjenem času za vsako ceno opraviti. Tovarniško delo ob tekočem traku zamenjati z lagodnejšim kmečkim delom v poživljajoči naravi je že samo po sebi veliko vredno zdravilo. Saj razbremenjuje živčno prenapetost in vrača človeka naravi, katere del je tudi sam. Splošno veljavnega recepta za navodilo, kako uporabili dopustni čas, v podrobnostih ni mogoče nasvetovati. To naj ostane v okvirih popolne in osebne svobode. Važno je, kol že rečeno, temeljito sprcmeiiiti način tele- snega in duševnega dela — pri tem pa dodajati razvedrilne dogodke, ki so tal.e narave, da tudi naknadno ne obremenjujejo vesti in ostanejo vtisnje- ni v spominu kot blagodejni veseli dogodki. Slovenske gorice za načrtno razvijanje tradicij NOB Na Polenšaku se je sestal štab Krambergerjevega - Slovensko- goriškega odreda, ki je nosilec organizacije pohoda „Po poteh revolucije" na območju Slovenskih goric. Seje so se udeležili tudi predsedniki oziroma sekretarji krajevnih organizacij ZKS, SZDL, ZZB NOV in ZSMS. V prvem delu seje so dah politično oceno letošnjim pripravam in izvedbi pohoda ,,Po poteh revolucije v Kidričevo". Ugotovih so, da so vse krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in osnovne šole vestno opravile nauoge, ki so bile sprejete v štabu Krambergerjevega Slovenskogoriškega odreda, zato jim štab izreka javno priznanje in zahvalo. V razpravi so opozorili tudi na nekatere pomanjkljivosti. Odločno, so se zavzeli, da je potrebno v bodoče ob prihodu na cUj obvezno organizirati mimohod pred spominskim obeležjem NOB, da se vsi udeleženci pohoda poklonijo spominu padhh za svobodo, kar je že bUa tradicija, a so jo organizatorji pohoda v zadnjih letih opustili. V drugem delu seje so obravnavah naloge v prihodnje. Soglasno so sprejeh sklep, v katerem predlagajo krajevnim konferencam SZDL krajevnih skupnosti Destrnik, Grajena, Juršinci, Polcnšak, Rogoznica, Trnovska vas in Vitomarci, da ustanovijo medkrajevni odbor za prenašanje tradicij NOB in socialistične revolucije krajevnih organizacij ZKS, SZDL, ZZB NOB, ZSMS in osnovnih šol, V okviru madkrajevnega odbora bo deloval tudi štab Krambergerjevega - Slovenskogoriškega odre- da. Medkrajevni odbor bo načrtno razvijal tradicije NOB in sociahstične revolucije, skrbel za vzdrževanje spominskih obeležij NOB, organiziral skupne akcije ob praznikih NOB, krajevnih skupnosti in občine Ptuj. Dogovorih so se, da bodo vsako leto na dan 8. avgusta v Slovenskih goricah in v Mostju zagoreh kresovi v počastitev padlih borcev in aktivistov, na slavnostnih zasedanjih pa se bodo sestale krajevne skupščine in vodstva družbenopolitičnih organizacij. Osnovnim šolam Juršinci, Polenšak in Trnovska vas pa predlagajo, da pričnejo postopek za poimenovanje osnovnih šol po borcih NOB. Podprh so prizadevanja za ustanovitev Medkrajevne konference SZDL ptujskega območja Slovenskih goric in predlagah, naj iniciativni odbor pospeši priprave na prvo ustanovno sejo. Predstavniki mladih pa so se zavzeU za sodelovanje mladine Slovenskih goric, ki bi morala biti nosilec razvijanja tradicij NOB, starejši pa bodo prizadevanja mladih vsestransko podprh. Za prvo skupno nalogo so se dogovorih, da bodo organizirah skupni izlet v znane kraje NOB, Kočevski Rog, bolnišnica Franja in druge. Sestanek na Polenšaku je potrdil pripravljenost in enotnost krajevnih skupnosti in njihovih družbenopolitičnih organizacij, da s skupnimi močmi mobihzirajo vse sile za še hitrejši razvoj SlovenskDi goric, o tem pa bo podrobneje spregovorila prva konferenca SZDL ptujskega območja Slovenskih goric, ki se bo sestala v prvem polletju tega leta. Fehks Bagar HERBERT SOREC - PRVI KOMANDANT PTUJSKE GARNIZIJE „Vsi so bili dobri in požrtvovalni vojaki..." Takratna dopolnilna garnizija je v Ptuju bila formirana 12. maja 1945. Sestavljena je bila iz štirih čet v okviru dveh bataljonov. Komandant garnizije je po prihodu iz IL Zidanškove brigade postal Herbert Sorec. Njegov namestnik je bil Franc_ Fridl iz Hajdine, adjutantsko dolžnost je prevzel Janko Hrga fz Destrnika, pomočnik za politično delo v garniziji pa je bil Vilke Sabutin iz Ljubljane. Herbert Sorec, prvi komandant'ptujske garnizije se teh dogodkov takole spominja: ,,Zanimivo bo gotovo, če povem najprej kdo so bili komandirji čet. Komandir prve čete je bil Hugo Šneberger iz Placarja, komandir druge čete Franc Kolarič iz Jur- šinc, komandir tretje čete Maks Vaupotič iz Vidma pri Ptuju, komandir četrte čete pa je bil Jože Vuk iz Slovenskih goric. Za kurirsko zvezo med četami in med komando mesta, ki je bila v prostorih današnjega geodetske- ga zavoda v Ptuju in med ko- mando garnizije je bil odgovoren Stane Horvat, današnji vodja DES Ptuj. V sklopu garnizije smo ustano- vili še delavsko četo, ki je imela svojo lokacijo pod ptujskim gra- dom, zaščitna četa in ljudska mili- ca pa sta bili stacionirani v stavbi med zgradbo današnje gimnazije in bodočim muzejem NOB. Formirali smo tudi svojo avto četo in avtomehanično delavnico, ki jo je vodil že pokojni Ivan Stal- cer iz Ptuja, pomagala pa sta mu Peter Segula in Drago Mar, oba avtomehanika iz Ptuja." In kako je takratna garnizija de- lovala navzven? ,,Moram povedati, da smo imeli svojo garnizijsko godbo, v kateri je bilo 32 godbenikov. Godbo je vodil Jakob Stucl. Ta godba je skupaj z garnizijo nastopala ob vseh večjih proslavah v mestu. V garniziji smo vključevali ob- čane — letnike 1910 do 1928. Po razformiranju — datuma se točno ne spominjam, so bili letniki rojeni do 1920 demobilizirani, ostali pa so odšli v druge enote JLA. Sam sem odšel v Arjo vas pri Celju, kjer sem bil komandant bataljona." Razen tega, da ste bili prvi komandant ptujske garnizije, pa ste bili tudi prvi s končano vojaško akademijo. Kako bi ocenili pri- pravljenost takratnih vaših ožjih sodelavcev v garniziji? ,,Vsi moji sodelavci v dopolnilni garniziji so mi ostali živo v spomi- nu. Brez izjem bi lahko rekel, da so bili vzorni in požrtvovalni voja- ki in starešine, kar so potrdile tudi takratne inšpekcije garnizije. V najbolj prisrčnem spominu mi je ostal Franta Komel, major-komi- sar, seveda pa se živo spominjam še vseh ostalih." Vse do sedaj ste govorili o zgodovinskih dejstvih, ki so neizpodbitna. Pa povejte še kaj o svojem privatnem življenju od ta- krat pa do danes? ,,Po razpustu bataljona v Celju sem odšel v štab IV. armade v Ljubljano, kjer sem se demobilizi- ral. Zaposlil sem se na ptujskem okraju in tu izvrševal različne dolžnosti. Sedaj živim z družino v Selah pri Ptuju in sem predavatelj na srednjih in poklicnih šolah Herbert Sorec, kot komandant dopolnilne garnizije. maja 1945 ptujske občine. Poučujem pomem- ben predmet obramba in zaščita." Razen tega, da ste predavatelj, pa ste tudi poveljnik občinske ga- silske zveze občine Ptuj in pred- sednik krajevne konference SZDL v KS Dolena, kjer živite. Kako povezujete vse te odgovorne nalo- ge? ,,Res je, vse te naloge so precej zahtevne, veliko časa mi vzamejo. Vendar pa, kot vedno, dobra volja premaguje vse težave. No razen te- ga pa vodim še organizacijo rezervnih vojaških starešin v KS Dolena in sem tudi predsednik domačega gasilskega društva." Ob 13. maju — dnevu varnosti je KS Dolena edina v ptujski obči- ni prejela republiško plaketo var- nosti Organov notranjih zadev za zsluge na področju varnosti in družbene samozaščite. Kaj menite o tem? ,,Vsekakor je ta plaketa veliko priznanje — ne posamezniku, temveč krajanom. Reči moram, da smo se trudili v vseh akcijah, ki so nam bile postavljene. Vse smo reševali v roku in dosledno. Vse to je eden izmed temeljnih razlogov za pridobitev tega velikega prizna- nja." Kolikor vem ste tudi prek ob- činskega štaba za civilno za.ščito precej pripomogli k dvigu ravni te narodne prvine? ,,Pri občinskem štabu za civilno zaščito sem odgovoren za stro- kovni dvig obveznikov civilne zaščite. Istočasno me je štab pooblastil kot tolmača pri vajah civilne zaščite po KS. Pravkar se temeljito pripravljamo na veliko vajo enot civilne zaščite, ki bo na republiški ravni. Ta vaja bo v Ptu- ju najverjetneje 16. junija." Kot ste iz razgovora lahko razbrali opravlja Herbert Sorec, prvi komandant ptujske garnizije tudi danes veliko odgovornih funkcij in kar je najvažnejše, opravlja jih vestno in požrtvo- valno. Želimo mu, da bi jih še na- prej tako dobro opravljal. MX)zmec 8-IZ N ASIH KRAJEV 18. maj 1978 — TEDNIK V Zavrču bogata bera za oddajo iz vasi v vas To nedeljo ob 11. uri in 40 minut bo stekel prvi del priljubljene radij- ske oddaje IZ VASI V VAS, ki so jo v Zavrču in ostalih krajih zelo skrbno pripravili in bodo po doslej posnetem gradivu stekle približno štiri 50-minutne oddaje 21. maja, 4. junija, 18. junija in 2. julija. Tudi v tej reportažno-glasbeni oddaji bomo skušali v besedi in pe- smi povezati sedanjost s preteklo- stjo, desetletna prizadevanja halo- škega človeka, da bi na svoji skopi haloški zemlji pridelal toliko, da bo lahko nahranil družino in še kaj prihranil za dolge zimske dni. Danes Haložan ne dela več za svojega gospodarja, bogato ali skopo vinsko letino spravlja v svoje sode, izkupiček za prodani mošt je njegova last. Pa vendar je življenje še vedno trdo in prelitega veliko znoja. Poleg novih vikendov, kijih gradijo lastniki iz mesta, ki nekateri bolj kvarijo kot krasijo haloške griče, rastejo tudi nove hiše ljudi, ki tukaj stalno živijo, v njih je lepa in moderna oprema, pri marsikateri hiši pa se lahko danes pohvalijo tudi z avtomobilom. Pa vendar je kljub prodiranju novega ostal haloški človek lak kot Slavko Belšak je bil glavni organizator snemanja je bil — dober in preprost, ustrež- ljiv in gostoljuben. Skorajda je ni hiše kjer ti ne bi iz srca ponudili ko- zarec najboljšega ob tem pa tudi iz- datno poskrbeli še za drugo kar sodi k dobri kapljici. Takšni kot so ljudje, je tudi preprosta in jasna njihova pripoved v kateri se z gren- kobo spominjajo preteklosti, zagnano in s polno optimizma govore o prihodnosti . . . Taka je tudi njihova pesem, zveneča in glasna, ko pojo o vinu, mila in čuteča, ko pojo o človeku . . . mš Pevce in muzikante smo zaprosili še za skupen posnetek na snemanju 11. maja letos. foto: R V Pobrežju nič več prahu in blata Pied nekaj meseci so se krajani Pobrežja v KS Videm pri Ptuju na referendumu odločih za posebno obhko samoprispevka, ki so ga namenih za modernizacijo krajev- ne ceste v dolžini 5800 metrov. Pred nekaj dnevi - natančneje 9. maja, so delavci komunalnega podjetja Ptuj končah z asfaltira- njem omenjene ceste. Poleg krajanov so sredstva prispevah še KS Videm in lokalna skupnost za ceste občine Ptuj. Prvotni načrt modernizacije so pri izvajanju del malo razšurili, saj so asfaltirali še nekaj dovoznih poti, tako da je dolžina asfaltne plasti sedaj okoli 7 kilometrov. Dodatna sredstva, ki so bila tu potrebna, je prav tako prispevala KS Videm. Omeniti je treba, da je modernizacija ceste že druga velika akcija krajanov Pobrežja. Pred leti so namreč na isti način sodelovah pri gradnji vodovoda. Pobrežje je danes tako urejena in moderna vas, za dokončno ureditev pa bo potrebno še enkrat pljuniti v roke. Urediti je potrebno še bankine in očistiti okolico. Prav gotovo se bodo krajani tudi teh akcij množično udeleževah, saj je nova asfaltna cesta še en dokaz, da je v slogi moč! Besedilo in slika: JB Nova asfaltna cesta v Pobrežju KRATKE NOVICE DOLENA: Med dobitniki repubUške plakete organov notranjih zadev je KS Dolena edina iz ptujske občine. Plaketo so prejeU ob letošnjem dnevu varnosti - 13. maju, kot posebno priznanje za uspehe na področju družbene samozaščite in varnosti na območju krajevne skupnosti. -OM KIDRIČEVO: V vseh temeljnih organizacijah združenega dela TGA ,3oris Kidrič" bodo v naslednjih dneh na zborih delavcev razpravljali o nekaterih samoupravnih sporazumih, v osrednji točki pa se bodo dotaknili obravnave periodičnih obračunov poslovanja v prvih treh mesecih letošnjega leta. FM LESKOVEC: V četrtek zvečer se je prvič sestal odbor za organizacijo prvega praznika krajevne skupnosti Leskovec, ki ga bodo odslej praznovah vsako leto 4, juhja, to je na dan borca. Na seji so si začrtali program prireditev db prazniku, ki bo poleg slavnostnega zasedanja krajevne skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij, tudi slavnostna seja ob 50. obletnici uspešnega dela gasilskega društva Leskovec, vaja enot civilne zaščite ter športna tekmovanja mladine m lovcev. Priredili bodo tudi Ukovno grafično razstavo, organizirali kresovanje in še vrsto drugih akcij, s katerimi bodo svečano proslavili svoj prvi krajevni praznik. FB PTUJ: V petek, 12. maja so se na redni seji sestah člani izvršnega odbora zveze lovskih družin Ptuj. Govorili so o pripravah na voUlno letno skupščino, ki bo v juniju, pripravih bodo tudi 3 dnevni tečaj za preglednike divjačine in se dogovorih za sestanek starešin in gospodarjev lovskih družin. Ta sestanek je bil v ponedeljek, na njem pa so razpravljah o obračunu lovskega sklada, se dogovorih o kategorizaciji smjadi in o odstrelu divjadi za letošnjo leto. MG V delovnem programu turističnega društva Ptuj za letošnje leto je tudi organizacija posebnega seminarja za tiuristične vodiče. Zanimanje za tak seminar je že sedaj veliko, saj bo mnogo koristil, ne le turističnim delavcem, temveč tudi gostinskim in trgovskim delavcem, saj se s temi vprašanji dnevno srečujejo pri svojem delu, zato je prav, da se seminarja tudi udeležijo. MG OPLOTNICA: Na zboru vaščanov v Malahorni pri Oplotnici se je zbralo čez 250 krajanov, ki so skupno s predstavniki občinskih skupščin Slov. Konjice in Slov. Bistrica obravnavali problematiko vzdrževanja makadamskih cest, ki še niso v srednjeročnem planu modernizacije do leta 1980. Gre za cesto Oplotnica-Malahorno-Barbara-Bezina-Slov. Konjice, ki je za ljudi teh krajev vehkega gospodarskega pomena, saj se iz teh krajev dnevno vozi na delo v razne industrijske centre čez 500 ljudi. Po teh cestah dnevno vozi tudi po 28 avtobusov, da drugih vozil motornega - cestnega prometa niti ne omenjamo. Vsa ta vozila močno uničujejo makadamsko cestišče. Na zboru so se dogovorili, da bodo v najkrajšem času poiskali možne rešitve, da bodo ti kraji čimprej dobih asfaltirano cestišče. VH POLJČANE: Čez sto mlajših in starejših članov planinskega društva se je udeležilo že tradicionalne vsakoletne spomladanske akcije urejanja poti in čiščenja planine Boč. Letos so izvedh že dve akciji. V prvi so urejali cesto na Boč in markkah peš poti; v drugi akciji pa so poskrbeh za čisto okolje, opravili manjša popravila v planinskem domu in njegovi okoUci. Skupno so opravili cez 700 prostovoljnih delovnih ur, pn tem so planincem pomagah tudi učenci OŠ Poljčane in starejši krajani. ZAVRČ: V krajevni skupnosti si prizadevajo, da bi poživeU dejavnost krajevne organizacije Rdečega križa in da bi se tesneje po vezah z DPO v kraju. Člani RK se redno udeležujejo in sodelujejo pri raznih prireditvah in proslavah, obiskujejo ostarele na domu, jun pomagajo pri raznih drobnih opravilih; svoje poslanstvo pa opravljajo tudi na področju krvodajalstva, ki ga bodo za naprej še bolj organizirah. mš ORMOŽ: Na lokaciji bodočega stanovanjskega bloka za delavce sladkorne tovarne v Ormožu so končah z arheološkimi raziskavami in tako zemljišče sprostih za gradbenike. Izkopavanje so vodili pod strokovnim vodstvorn kustodinje ptujskega pokrajinskega muzeja Marjane Tomanič-Jevremov. Na raziskani parceh, kije ob Ptujski cesti so sicer našli sledove življenja in starega naselja, vendar bistvenih izkopanin ni bilo, ker je ta prostor bil zunaj okopov nekdanjega sehšča v Ormožu, starega več tisoč let. Pri delu so arheologom pomagah tudi delavci sladkorne tovarne v izgradnji. Arheološke raziskave bodo sedaj nadaljevah ob Skohbrovi uhci, kjer je predvidena gradnja večjega stanovanjskega bloka. - u SLOVENSKA BISTRICA: Občinska organizacija ZPM je tudi letošnje leto organizirala letovanje za šolske otroke v Poreču, za predšolske na Debelem rtiču, za mlade ljubitelje planin pa v domu Miloša Zidanška na Pohorju. Če bo ptrebno pa bodo nekaj mest za letovanje dobih tudi v Biogradu in na Punatu. Pri izbiri otrok za letovanje bodo upoštevah predvsem socialno stanje družin in druge pogoje življenja, najrevnejšim bodo omogočih letovanje brezplačno, drugim pa ga bodo regresirah. Sredstva za to bo zagotovila skupnost ostroskega varstva občine Slov. Bistrica, delno pa OZD, skupnosti in društva. VH SOBETINCI: Člani lovske družine Spodnje Ptujsko polje so izredno zaskrbljeni za divjad, zlasti srnjad, za katero je postal nevarna past kanal HC SD II Formin sedaj, ko so ga začeh polniti. Lovci so že ob začetku gradnje opozarjah na to nevarnost in zahtevah, da se ob kanalu zgradi ustrezna zaščrtna ograja, ki bi pred nevarno pastjo in gotovim poginom varovala tako dlakavo divjad kot tudi domače živali, vendar zahteve doslej investitor ni upošteval. O tem problemu in o škodi, ki jo je že prve dni polnjenja kanala utrpela lovska družina in s tem družba, da o trpinčenju srnjadi niti ne govorimo, bo treba spregovoriti širše. - u PTUJ: Skupne službe krajevnih skupnosti za območje Ptuja so dobile že čez 350 prošenj za sprejem otrok v otroški vrtec, prostih mest v vrtcih pa bo le olaog 180. Novi pravilnik za sprejem otrok v vrtce določa, da o sprejemu odločajo delegati delegacije otroškega varstva ah pa posebna komisija pri krajevni skupnosti. MG Krajevna skupnost Gorišnica Razvojne naloge v letošnjem letu v krajevni skupnosti Gorišnica, v katero je vključenih 11 vasi s skupno okrog 3900 prebivalci, so si v razvojnem programu, ki so ga sprejeli za obdobje 1975—1980, začrtali vrsto razvojnih nalog. Več ali manj gre za naloge komunalne narave. Slavko Vesenjak, predsednik sveta krajevne skupnosti Gorišnica je povedal, da se naloge srednje- ročnega razvojnega programa nanašajo na asfaltiranje in gramoziranje cest, ureditev vodovodnega omrežja, vaške razsvetljave, električnega omrežja, pokopališča in dokončno ureditev mrliške veže. V prvih dveh letih in pol srednjeročnega razvojnega programa jim je uspelo asfaltirati 22 km občinskih in lokalnih cest, napeljati primarni vod vodovoda od Muretincev do naselja Formin. V petih od 11 vasi pa so dokončali dela na ureditvi vaške razsvetljave. Med deli, ki so jih zaključili v preteklem letu, je potrebno omeni- ti asfaltiranje cestišča v vasi Zamušani, asfaltiranje ceste Gori- šnica — dovodni kanal. V Gajev- cih in Placarovcih so prav tako uredili cestno razsvetljavo. Nekatere naloge iz akcijskega programa uresničevanja srednjeročnega razvojnega progra- ma za leto 1977 niso bile realizira- ne. Zato jih bodo poskušali uresničiti v tekočem obdobju v skladu z materialnimi možnostmi. Odprta ostaja še naloga asfaUira- nja ceste od dovodnega kanala do vasi Gajevci, dokončna ureditev mrliške vežice. Za program nalog letošnjega leta bo potrebno zbrati 3 milijone dinarjev. Financirali jih bodo tudi iz sredstev krajevnega samoprispevka in prispevkov po posebnih pogodbah. Letno zberejo okrog 500.000 dinarjev iz krajevnega samo- prispevka. Na referendumu, ki so ga izvedli v letu 1975, so se odločili za 1-odstotni samoprispevek. Ze sedaj pa v krajevni skupnosti razmišljajo, da bi ob koncu sred- njeročnega razvojnega obdobja, ponovno pričeli z akcijo za uvedbo krajevnega samoprispevka, ki bi ga prav tako kot doslej porabili za reševanje perečih krajevnih problemov. M. G. RAZPISNA KOMISIJA pri OfMPZ „PANORAMA" Ptuj, Vrazov trg št. 1 razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. Direktorja obrtne nabavno prodajne zadruge (ni reelekcija) Kandidat nnora poleg splošnih, z zakonom predpisanih po- gojev, izpolnjevati še naslednje: — da ima višjo izobrazbo ekonomsko-komercialne, pravne ali tehnične smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj, — pozitiven odnos do dela, ljudi in sodelavcev, zavzetost za spoštovanje zakonitosti, — sposobnost gospodarjenja z družbenimi sredstvi in pove- zovanje pravic z obveznostmi in odgovornostjo. 2. Samostojni referent za kooperacijo pogoj: da ima tehnično srednjo šolo — strojne smeri in eno leto delovnih izkušenj pri podobnih delovnih nalogah. Prijavo z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev in življe- njepisom pod 1. in 2. naj kandidat pošlje v 15 dneh po objavi na naslov: ONPZ ,,Panorama" Ptuj, Vrazov trg L Prihodnjo sredo v Ptuju Plemenjaki se bodo predstavili V sredo, 24. maja se bo ob 9. uri v Osemenjevalnem središču Ptuj pričel letni pregled bikov za osemenjevanje. Pred komisijo in obiskovalci se bo zvrstilo 35 bikov Usaste pasme. Dogodek sovpada s 25-letnico osemenjevanja krav in tehc, ko so pred četrt stoletja bile s semenom bikov iz ptujskega osemenjevalnega središča oseme- njene prve krave. Danes pa biki iz tega hleva zabrejijo že čez 80.000 kav in tehc. Komisija prav gotovo ne bo imela lahkega dela,saj je čreda bikov z ozirom na svoje kakovosti precej izenačena. Ne glede na to, bo komisija ob pregledu odbrala samo tiste plemenjake, ki prinašajo zanesljiv napredek pri prireji mesa in mlečnosti krav. Obe lastnosti sta enako po- membni, od njiju pa je odvisen tudi dohodek iz govedoreje. Današnji način gospodarjenja Bik Pirat št. 100012, star je 8 let, visok 150 cm, težak 1150 kg. Ima zelo dobre oploditvene sposobnosti, sinovi v pitanju pirastejo tudi do 1,4 kg na dan, hčere pa imajo po telitvi zadovoljivo mlečnost. Foto: \Crumpej zahteva hitro pridobivanje na teži, krave pa morajo dajati vehke kohčine mleka ter teliti kvalitetna in hitro rastoča teleta. Ker večina rejcev kakovosti plemenjakov, čeprav redi njihove potomce, ne pozna dovolj dobro, je ta predstava priložnost, da se s tem dodobra seznanijo. Zato so na pregled bikov vabljeni vsi, ki se ukvarjajo z govedorejo. _l._k._ OBRAMBNI DAN V TRNOVSKI VASI V soboto 13. maja ob 8. uri seje pričel obrambni dan šole Trnovska vas. Osem in deset minut se je oglasil alarmni zvonec, počile so petarde pred šolo in nastal je oblak dima iz dimnih petard. Iz šole so se vsuh pionirji z učitelji, v nekaj minutah so bih vsi na varnostnem mestu. Ko je avion izpustil svoj hrupni glas so se vsi otroci sklonili k zemlji kot piščanci v nevarnosti. Otroci so sprejeli vse zelo resno, in brez panike, to pa seveda lahko pripišemo njihovim učiteljem, saj je med njimi tudi rezervni oficir. KO so se otroci prebijali po gozdu na varno, so ^silci pravočasno zavzeli svoje mesto. Pri tej akciji sta bila izbrana dva sposobna za obveščevalno službo. Vsi otroci so prispeh na osvobojeno ozemlje k Grosekovem očetu, najstarejšemu invalidu in borcu iz NOV. Pred njegovo domačijo so se zbrali učitelj i s svojimi učenci. Partizan Franc Grosek je pristopil k njim z očetovsko ljubeznijo in jim pripovedoval o težkih trenutkih, kijih je preživljal v borbi za svobodo nas vseh. Iz oči malih pionirjev je žarela ljubezen, kot da stoji pred njim oče. Njegove roke, ki so bile ranjene, še rade primejo priznanja iz NOV, ki visijo nad njegovo že večkrat bolniško posteljo. Ob 11. uri so se vsi vrnih pred šolo, ki so sodelovali na obrambnem dnevu, kjer so otroci zapeh slovensko himno. Omeniti moramo, da je sanitetska služba delovala dobro, saj jo je vodila sposobna med. sestra Terezija Trančai. S. L. TEDNIK -•'8'"ai1978 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 VSE. KAR JE VELIKO. SE JE RODILO IZ TRPLJENJA Izvajalci kultumo-umetniškega programa med nastopom. Foto: M. Ozmec ,,Tudi svoboda ne nastopi samo od sebe, tudi svoboda se rodi v krvi, trpljenju, boju, revoluciji..." S temi besedami sta začela napovedovalca bogat kulturni program, ki so ga pripravili v počastitev 13. maja — dneva orga- nov notranjih zadev, prireditev je bila v športni dvorani Mladika v Ptuju. Predstavnikom organov notra- njih zadev, skupščine in družbe- nopolitičnih organizacij ter števil- nim občanom in delovnim ljudem ptujske občine, ki so tega dne dobesedno napolnili dvorano Mladike, so se predstavili člani kulturno umetniškega društva gimnazije Dušana Kvedra, kadet- ski pevski zbor in godba milice, miličniki — recitatorji, moški komorni zbor iz Ptuja in folkloristi. ms Jubilejno leto moškega pevskega zbora DPD Kidričevo Ptujskemu občinstvu se je v pe- tek zvečer predstavil v dvorani Narodnega doma v Ptuju moški pevski zbor delavsko-prosvetnega društva Svoboda Kidričevo. Kon- cert je sodil v vrsto nastopov, ki jih je zbor pod vodstvom dirigenta Ladislava PULKA pripravil za le- tošnje jubilejno leto v katerem si piše 30 let svojega dela. Koncertni program je bil sestav- ljen iz dveh delov. V prvem je zbor predstavil večinoma umetne pesmi slovenskih skladateljev, ki so jih ustvarili na besedila znanih pesni- kov, v drugem delu pa je občinstvo slišali splet slovenskih ljudskih pe- smi, med njimi pa še nekaj iz re- pertoarja pesmi drugih narodov. ,,Smo samo ljubitelji — pevski amaterji," pravijo pevci. ,,Zbira- mo se ob večernih urah, ko po napornem delovnem dnevu najde- mo še čas za vajo. Marsikaterega izmed nas čaka nato še nočna iz- mena, veUkokrat katerega pevca ni, ker dela v popoldanski izmeni. Ni naš namen, da bi se primerjali z vrhunskimi dosežki na področju zborovske glasbe, zato tudi priča- kujemo da nas na naših koncertih ljubitelji zborovske pesmi ne bi preveč strogo ocenjevaH. Trudimo se, da bi bilo naše petje čimboljše — kolikor pa nam to uspeva, naj presodijo poslušalci sami..." Tam, kjer neha prepričevalna moč govorjene besede, kjer beseda ne more povedati vsega, tam se porodi pesem, ki je izraz človeko- vih čustev že iz davne preteklosti, ostala pa je njegova notranja po- treba do današnjih dni. V pesmi rado spregovori srce, izpove svojo radost in bolečino, svojo ljubezen, svoj obup in strah, trpljenje ter svoje boje in zmage. Prinaša nam pomlad, ki ostaja v nas kot neza- držna rast, kot nenehna vzpodbu- da k vsemu, kar hočemo vrednega in lepega vgraditi v naš svet. Podobna je tudi misel v skladbi Radovana Gobca ZAPOJMO PE- SEM, s katero so člani moškega pevskega zbora DPD Svoboda Ki- dričevo začeli svoj petkov koncert. Naj bo pesem, ki je zrasla iz na- ših tal še naprej eden tistih virov, iz katerih tudi ta zbor jemlje svojo samobitnost, svojo notranjo moč, ki mu je potrebna, da vztraja na svoji poti že 30 let. K jubileju tudi naše iskrene če- stitke! mš Moški pevski zbor DPD Svoboda Kidričevo med svojim prvim samostoj- nim koncertom v Ptuju. Foto: M. Ozmec V sončni nedelji med Slovenci na avstrijskem Koroškem v organizaciji slovenskega kul- turnega društva v Globasnici na avstrijskem Koroškem je potekal za 75 letnico obstojanja tega društva med 30. aprilom in 7. m^em 1978 šesti kulturni festival z gostovanji SPD ,,Danica" iz št. Vida v Podjuni, narodno zabav- nega ansambla Jožeta Krežeta iz Maribora, nastopom moškega pevskega zbora Slave Klavora iz Maribora, s predavanjem dr. Erika Prunča, rnladinsko spevoigro Plešoči osliček v izvedbi „Odra mladje" Koroške dijaške zveze iz Celovca ter s slavnostno aka- demijo. Festival je končal s slavnostno akademgo 7. maja popoldne v dvorani pri Šoštanju v Globasnici med snemanjem ekipe avstrijskega radia in televizije iz Dunaja. Dvorano so napolnili gostje in udeleženci iz raznih krajev avstrifske Koroške in iz matične Slovenije. Vse je pozdravil predse diik slovenskega prosvet- nega društva v Globasnici g. Luka Hudi, ki se je med drugim zahvalil vsem, ki so omogočih in podprh izvedbo 6. festivala in natis brušure s 75-letno zgodovino jubilejnega društva. V kulturnem programu so nastopih mešani pevsKi zbor iz Globasnice, „Rudo Sever" iz Gorišnice in iz Dobrle vasi na avstrijskem Koroškem, folklorna skupina iz Globasnice, narodno zabavni ansambel Hanza Artača iz Podjune ter godba na pihala iz Gorij pri Bledu. Organizatoijem festivala in izvajalcem programa so prinesU pozdrave in čestitke za uspeh festival predstavniki pro- svetnih društev v matični Slovenci. Pozdrave profesorjev in študentov ter vodstva Univerze v Mariboru je prinesel prof. Jože Gregorc. Na zaključku festivala so udeleženci imeh možnost za ogled slovenskega muzeja v Globasnici, ki vsebuje poleg kulturnih ustvaritev koroških Slovencev tudi več tiskovnih in shkovnih dokumentov o obstojnih težavah ter fašističnem nasilju nad Slovenci na avstrijskem Koroškem v drugi svetovni vojni, o njihovih zasUsevaniih, obešanju, streljanju iri obglav^enju ter mukah v koncentracijskih taboriščih. V tem muzeju pa so tudi dokumentkani dogodki v zvezi z bojem koroških Slovencev za uresničevanje 7. člena mirovne pogodbe med Jugoslavijo in Avstrgc ter dokumenti o so>Taž- nih početjih profašističnih ele- mentov proti Slovencem na iVfešani pevdci zbor „Ruda Sever" ob nastopu v Globasnid pod vodstvom Staneta Staniča (korepetitor Pavla Feguš) avstrijskem Koroškem v novgšem času. Sneg s Pece je po svoje vabU v lepem, sončnem nedeljskem po- poldnfc\'u tudi tokrat vse zbrane v Globasnici, naj še pridejo na obisk v ta lepi zeleni svet pod Peco, med zamejske Slovence, ki cenijo vsako pozornost in pomoč iz matične Slovenge. Fotografija m tekst: J. V. 21. maja tradicionalna revija otroških in mladiriskiK pevskih zborov občine Ptuj Pesem mladosti in Tita v športni dvorani ,,Mladika" v Ptuju bo 21. maja ob 14.30 že tra- dicionalna revija otroških in mla- dinskih pevskih zborov občine Ptuj. Na reviji bo tokrat nastopilo le 18 zborov, 6 manj kot v preteklem letu. Organizator revije Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj pojasnjuje izpad zborov s po- manjkanjem zborovodij. Prireditev pa je podprla tudi Izobraževalna skupnost občine Ptuj. Skupno bo nastopilo čez 800 mladih pevcev, ki bodo s svojim nastopom strnili najlepše želje to- varišu Titu ob njegovem življenj- skem jubileju. V sklepnem delu re- vije bodo mladinski zbori skupno zapeli tri pesmi. Med obiskovalci revije bodo tudi znani zborovodje prof. Branko Rajšter, prof. Egon Kunej in prof. Jože Gregorc, ki bodo po končani reviji povabili na strokovni pogovor vse sodelujoče zborovodje. Že sedaj lahko reče- mo, da kakovost zborov raste iz leta v leto. Na reviji bodo sodelovali pevski zbori iz Vitomarc, Podlehnika, Leskovca, Vidma, Majšperka, Ki- dričevega, Dornave in Ptuja. To so zbori osnovnih šol, otroški pevski zbor in mladinski pihalni orkester glasbene šole ,,Karol Pahor" Ptuj in dekliški zbor DPD ,.Svoboda" Majšperk. MG Praznik folklore v Markovcih Markovci so znano središče fol- klore, kjer bodo v letošnjem letu zabeležili 40-letnico organiziranega delovanja folklore. Franc Kolarič vodja folklorne sekcije Markovci je povedal, da priprave na praznik folklore tečejo že dalj časa. Le- tošnja revija folklornih skupin je že tretja po vrsti. Pričakujejo, da bodo poleg ostalih nastopile še fol- klorne skupine iz Cirkovc, Beltin- cev, Maribora, Železne Kaple in Trsta. Proslava jubileja bo 25. ju- nija. Prireditev bodo podprle tudi nekatere delovne organizacije, del sredstev pa bo prispevala tudi Zveza, kulturnih organizacij občine Ptuj. Ob tej priložnosti bodo v Markovcih pripravili posebno raz- stavo posvečeno folklori; izdali pa bodo tudi brošuro, v kateri bodo predstavili 40-letni jubilej sekcije in pomen ohranjanja ljudskega blaga. Za vse udeležence revije bo organizator pripravil spominske plakete in značke. MG VIDA ROJIC UPORNE SLOVENSKE GORICE 47. nadaljevanje 8. juhja je prišel v četo Drago Stojko z Mote pri Ljutomeru. Bil je pekovski pomočnik, r.tar 18 let. Tflc pred nemškim napadom na Jugoslavijo seje izučil za peka pri Orniggu v Ptuju, kjer je delal tedaj tudi Vinko Reš. Pozneje sta delala oba v Kapfenbergu. Nada Rajh, kije bila povezana s sekretarko Barčko, je izgladila Dragu Stojku pot v partizane, ah prek Lacka ah Osojnika. V četo je prispel 8. juhja 1942. Junija se je četi pridružil Franc Osojnik-Kostja, kar že vemo. Njen komandir je ostal do žalostnega četinega konca avgusta 1942. Iz čete pa sta tedaj odšla v Haloze Zvonko Sagadin in Ivan Petrovič, da bi tam pripravila četi nove postojanke. Četa je štela tako junija spet sedem rednih partizanov, juUja pa se je s Stoikom povečala na osem borcev. Ker pa sta se četi pri napadih pridruževala že od aprila dalje brata Staneta lahko govorimo o desetih partizanih. Od junija dalje je pomagal pri četinih podv^ih tudi Ivan Kokol, bivši član Društva kmečkin fantov m deklet iz Gerlmec. Ce prištejemo četi še Lacka m Krambergerja, ki sta prišla v četo v noči na 8. avgust 1942, je bilo četinih partizanov skupaj stirin^st. K četi pa seveda ne moremo prišteti Franca Kneza iz Renkovec, ki se ji je pridružil z namenom, da jo bo izdal. Bilo je tri dni pred njenim zadrijim bojem. Občasna partizana - brata Staneta iz Grajene sta se udeležila vseh Četinih napadov do meseca junija. Ivan je bU izučen za čevljarja in zidarja, Jože pa za soboshkarja. Ivan je bil star 23 let, Jože pa 29. Oba sta sodelovala s komunisti pred letom 1941. Z njimi sta se srečevala pri \iajemnosti v Ptuju in pri Društvu kmečkih fantov in deklet na Grajeni. PARTIZANI SE OBOROŽIJO Četa se je gibala v tedanjih desetih slovenskogoriških občinah: Destrniku, Trnovski vasi, Cerkvenjaku, Juršincih, Gradišču, Drbetincih, Vitomarcih, Voiičini, Ptuju in Rogoznici. Po orožje so partizani odšli tudi izven Slovenskih goric. Aprila so se napotili v Ivančičev mlin v Lovrencu na Dravskem polju, kjer jim je izro- <5il Maks Ivančič nekaj pušk. Takrat si je v mlinu zvil nogo Zvonko Sagadin, zato se je četa vrnila v Slovenske gorice brez svojega komisarja. Sele čez približno 14 dni s. jc nogo toliko pozdravil, da je odšel za njimi. Po dve puški in staro pištolo sta odšla aprila Zavec in Petrovič v Sedia- šek v Haloze, kjer je imela Zavčeva mati vinograd. Orožje je hranil Lojzetov znanec Ivan Pernek, kočarski sin. Oče okrožne sekretarke SKOJ Anice Kaučevič je oddal za partizane samokres, kar so zvedeli Nemci in ga zato v jeseni 1942 ustrelili. Tudi Franc Polanec iz Drbetinec je izročil partizanom vojaško puško, kar je tudi plačal s svojim življenjem. Tri puške-karabinke so dobili partizani od kmeta Maksa Pabsta v Vitomarcih. Po razsulu jugoslovanske vojske jih je odnesel iz bližnjega jugoslovanskega vojaškega bunkerja, kjer so jih pustili vojaki, ki so se ob nemškem vdoru razbežali. Papst jih je doma dobro skril in oddal aprila ah maja partizanom. Nekdo je okupatorju povedal, daje Pabst sodeloval pri partizanski oborožitvi. K sreči je imel Pabst potrdilo, da je okupatorju oddal tri lovske puške. Ker je vztrajno trdil, da ga je nekdo po krivici prijavil, ker ni vedel, da je puške oddal na orožniški postaji, ga je to reši- lo smrti. Pridobljene puške, ki jih je bilo okrog deset, so bile vse karabinke. Strelivo so dobili partizani v Ptuju od trgovca Vrabla, Alojza Gačarja, od kolarja Ivana Laha z Mestnega vrha, od trgovskega vajenca Draga Zavca in še od drugod. Oče bratov Rešev je baje izdeloval za partizane ročne bombe in popravljal puške. Orožje je popravljal tudi Franc Rajšp v Doliču. Z akci- jo na neko nemško postojanko nekje pri Vurberku so pridobili za košaro razstreliva in ročnih bomb. PARTIZANI NAPADAJO Aprila so partizani izvajali manjše sabotažne akcije po Slovenskih goricah, predvsem na cestah. Njihova glavna naloga pa je bila, da se oborožijo in si pridobijo strelivo za napade na nemške postojanke. Za 1. maj so pomagali Osvobodilni fronti pri političnem nastopu. Obešali so male papirnate slovenske in jugoslovanske zastavice na javnih mestih, pisali osvobodilna gesla po zidovih ter peli po vaseh slovenske pesmi. Nato so maja napadh Nemce v vili ptujskega trgovca Strossa na Mestnem vrhu. Tam so se Nemci gostili. Partizani so jih s streljanjem pognali iz hiše in zaplenili živež. Sredi maja so zažgali nemško opekarno v Rogoznici pri Ptuju.Požar jo je tako poškodoval, da ni mogla več obratovati. V noči na 25. maj so vdrli na sedež občine v Vitomarcih. Zaplenili so pisalni stroj, živilske nakaznice, poškodovali opremo, uničili akte in Hitlerjevo sliko. Na koncu majo so poskušali zažgati usnjarno in žago pri Lenartu, kar se jim ni posrečilo. Zadnje dni maja so naleteli bratje Reši v gozdu pri Svetincih na dva orožnika iz Vintarovec, se z njim spopadli in enega ranili. Junija so partizani pripravili napad na občino in trgovino v Cerkvenjaku, kar pa niso izvedeli, ker so se dogodki drugače zasukali. V noči na 7. junij so hoteli rešiti na orožniški postaji v Vintarovcih zaprte sodelavce: Franca Rajšpa in njegovo ženo iz Doliča ter Vincenca Frica iz Svetinec. Pri tem sta padla dva orožnika, Loidl in Žemljic. Oba orožnika so ustrelili, ko sta stopila iz stavbe. Nato so se drugi orožniki v stavbi utrdili in partizani jim niso mogh do živega. Junija so pripravljali partizani napad na zagrizenega nacista, krajevnega vodja Heimatbunda v Cerkvenjaku, kar so preprečili drugi dogodki. 14. julija so napadli partizani orožnika Ahenburgerja in Bezjaka na Brengovi pri Cerkvenjaku, ko sta se peljala z motorjem iz Cagone. Oba sta obležala mrtva. Ko so si pridobili partizani z napadom na občinski urad v Vitomarcih pisalni stroj, so sami tipkali razne letake, ki so vabili ljudi v Osvobodilno fronto in grozili izdajalcem. Partizani so nameravali napasti stražo, ki je čuvala borlske zapore in izpustiti politične jetnike, ki jih je bilo tam nad 250. V ta namen je navezala sekretarka Barčka stike z zaprto Mileno Bercetovo. Ta je pripravila načrt za napad in ga iztihotapila iz zapora. Pri tem je sodeloval Elektromonter Edi Murn iz Ptuja. Zal so Nemci prišli na sled tem pripra- vam in se maščevali nad sodelavci pri načrtu. Pravijo, da je v zaporu klonil Edi Murn in povedal Nemcem o načrtu. Bercetovo so Nemci ustrelili v jeseni 1942. Julija so partizani minirali železniško progo med Dornavo in Ptujem. V nemških štabnih pogovorih beremo, da so Nemci pravočasno preprečili, da eksplozija na progi ni poškodovala vlaka, ki je do tja pripeljal. Zadnji uspešni napad Slovenskogoriške čete je bil 3. avgusta, ko so zaplenili v trgovini na Polenšaku več potrebščin in radio-sprejemnik. 8. avgusta so nameravali v večernih urah napasti orožniško postajo v Juršin- cih, kar je preprečil okupator z napadom na četo pri Mostju. Nadaljevanje prihodnjič Milena Berce. roj. Petovar je kovala načrt, da bi Slovensko goriška četa osvobodila jetnike na Borlu. Nemci so jo ustrelili jeseni 1942 Lojze Zavec se je pridružil Slbven- skogoriški četi aprila 1942. Padel je v Mostju 8. avgusta 1942. 10-NAŠI DOPISNIKI 18. maj 1978- nOMIK PIONIRJI - KURIRJI PRI SOVIČU V HERMANCIH Pionirji — kurirji hite s kurirčkovo pošto sirom slovenske zemlje cilju naproti. V teh dneh bo nedvomno zaključena ena izmed etično najbogatejših izvenšolskih dejavnosti mladega rodu, ki po- vsem sproščeno povezuje sedanjost s preteklostjo. V prenatrpanosti in prenasičenosti dogajanj si premno- gokrat oddahnemo, ko je ta ali ona pomembna ali nepomembna akcija za nami. In vendar se, če se je le-ta globoko vgnezdila v naša srca, vedno znova vračamo v spominih, kot bi v našem vsakda- nu iskali dopolnilo za toplino, ljubezen in človečnost, ki jo vedno bolj pogrešamo v današnjem času tehnične civilizacije in porabniške družbe. Dež in sneg je v aprilskih dneh spremljal kurirčkovo pošto v ormoški občini, da so tako pionirji — kurirji še globlje doživljali nevarna in težka pota partizanskih kurirjev. V Ilovcih, pri spomeniku ob zapuščenem rudniškem rovu, so kurirčkovo torbo ljutomerski pionirji predali svojim vrstnikom — pionirjem osnovne šole Miklavž. Vso pot se je ustavljala s pionirji — kurirji ob pomembnih — ponekod pozabljenih spomin- skih obeležjih, na večjih in manj- ših slovesnostih, dokler je niso na forminskem mostu sprejeli pionirji — kurirji ptujske občine. Nič posebnega. Že šestnajsto leto hite pionirji — kurirji po tra- tah zelenih in vendar nas nekje na poti vklenejo v svoja pristna doživetja. Na začetku poti so hiteli s kurirčkovo torbico po odmaknjeni kurirski poti partizan- skih kurirjev, ki je vodila iz Ljutomera čez llovce, do domačije pri Soviču in dalje na Kog do postaje TV 15. Kogovski pionirji je niso pričakali na domači šoli, pač pa na samotni kmetiji pri Soviču. Deževalo in snežilo je v debelih kosmih, ko so se kurirji skozi sadovnjak prebili na javko k domačiji. Spremljali so jih opozorilni kliči nekdanjih borcev, ki so se zbrali na domačem dvorišču. In že je v skednju zadonela partizanska pesem, ki jo je z diatonično harmoniko spremljal Mirko, kmet — sekretar s Koga. Z domačimi in lepim številom prisotnih članov ZZB NOV iz Miklavža in Koga smo sledili kulturnemu sporedu, ki so ga pripravili pionirji s Koga. Dali so nam nekaj, kar nam včasih ne nudijo največji odri — široko in bogato paleto globokih doživetij, ki je borcem priklicala pomlad in z njo pomladi, ki jih sami nikoli ni- so osebno doživeli. In vendar jo vedno znova, iz leta v leto z vso gorečnostjo v svoji preprostosti in predanosti, zvesto izročajo mlade- mu rodu, kot bi hoteli, da povsem izgorijo na svoji zemlji. Tako je v teh slovenskogoriških krajih leto za letom. Ljudje vedo, kaj so dali revoluciji in kaj dolgujejo še mlademu rodu. Zase ne zahtevajo ničesar. In ravno v tem dajanju so nedosegljivi. Zdelo se nam je, kot bi se čas za nekaj časa ustavil. Sprejela nas je topla kmečka hi- ša in bogato obložena miza. V teh krajih pomeni sprejem kurirčkove pošte praznik za borce. Pionirjem kurirjem so naložili bogato popotnico, da so lažje premagali dolgo pot. In ko smo v pravem snežnem metežu zapuščali domačijo, smo se s prijazno gospodinjo ponovno ustavili pred spominsko ploščo — posvečeno domači hčerki Štefki. O Štefki, aktivistki, partizanki, sekretarki mladine, ki je delovala v vojnih dneh od Koga do Ptuja, nam je uvodoma na slovesnosti govoril Slavko Stampar, predsed- nik kraj. organizacije ZZB NOV. Mlado popje na drevju je zaustavil mraz, kot je zaustavila nemška zaseda Stefkino življenjsko pot, ko je prečkala tistega decembrskega dne leta 1944 žel. progo pri Vel. Nedelji. Za Sovičevo hišo in družino so vedeli vsi kurirji in partizani. Vsa družina je bila partizanska. Gospodar Jožek, mati Katika, hčerke: Katica, Julika in Štefka ter sin Slavek. Ko so zaradi izdaje raztrgancev zaprli očeta, so se mladi umaknili v ilegalo in odšli v partizane. Doma je ostala z mater- jo le Marica, saj je bila šele otrok. Po osvoboditvi so .se vsi vrnili razen Štefke, ki je darovala svoje življenje za svobodo — stara šele 19 let. Stefkino domačijo in večno topel dom Sovičev, kjer danes živi in gospodari že novi rod, je v teh dneh i vso bohotnostjo obdala pomlad. In dokler bodo naš mladi rod tako toplo in neponarejeno sprejemale naše domačije in borci s svojo neposredno besedo — vse dotlej ne bo nobena učna ura zgodovine tako globoko doživeta v mladih srcih in v spomin odraslim, da ostanejo pota, načeta v revoluciji, neizkrivljena. Pred nami je: Pohod pionir- jev: ,,TlTO-REVOLUCI- JA —MIR". Akcija pionirjev je posvečena Titovemu vodstvu naše revolucije in neuvrščene politike, mednarodnega sožitja in miru ter brat.stva in enotnosti pionirjev Jugoslavije. Začetek pohoda je bil izveden: 27. aprila 1978 v Velenju, a zaključek pohoda bo 17. junija na Zboru pionirjev Jugoslavije v Murski Soboti. V dneh od 31. ma- ja do 2. junija 1978 bo potekal pohod na območju ormoške obči- ne. Prepričani smo, da st bodo pionirjem pohodnikom priključile vse organizacije in društva, ki se vsebinsko vežejo na koncept pohoda. In da se bodo na pohodu zvrstila številna prijetna srečanja, predvsem z borci NOB, kot so bila lepa in nepozabna v kurirčkovi pošti. N. Kovačič za obč. Zvezo prijateljev mladine Ormož Dragi tovariš Tito! Spet se približuje 25. maj, tvoj rojstni dan in praznik naše mladosti. Na vseh mladih poteh so naša srca polna ljubezni zate, ki nas nisi še nikoli razočaral, ki z nami deliš pravico, resnico in dobroto, ker želiš, da bi bil vsem nam od sreče ožarjen obraz. Ljubezen, ki jo čutimo zate, je silna in brezmejna, saj si nam z bojevniki, ki si jih vodil skozi krvave zarje, priboril svetlo in srečno mladost. Tovariš Tito! Ti si človek, čigar ime se piše z velikimi črkami. Tvoje ime se je rodilo v boju, krvi, žrtvovanju, trpljenju in ponižanju, v demon- skem času, ko je bil naš rod obsojen na smrt. Toda ti si nas dvignil k soncu, nas poučil, kaj čast in ponos in nam kazal pot v življenje, v katerem ni nasilja ne groze in ne krvi. Tvoja mogočna beseda se je razrasla v velika dejanja, ki so rodila bogate sadove. Z njimi smo se obogatili vsi, ki danes živimo v svobodni socialistični domovini na Balkanu, na zemlji, po kateri so se v daljnji in bližnji preteklosti podile tuje horde in sesale našo kri, ki seje razburkala, da smo s teboj, dragi Tito, izbojevali svobodni prostor pod soncem. Vsi mladi ti obljubljamo, da bomo ostali zvesti tvoji besedi in tvojim dejanjem, da bomo vedno hodili za tabo, da nikoli ne bomo zatajili krvi svojih dedov, da bomo čuvali in branili svobodo, za katero so se tako nese- bično žrtvovali. Hočemo se povzpeti na sončni vrh, kjer ni solza ne krikov in ne bolečin, tja, kjer domujejo le smeh, radost in dobrota. Tovariš Tito! Sreča je živeti s teboj! Zato želimo, da bi še dolgo živel med nami in nas vodil skozi same sončne zarje. To je naše vezilo za tvoj 86- letni življenjski praznik. Tamara Cokl, 8. a 0§ Franca Belšaka Gorišnica V dobrem desetletju je Ljubljanska banka pomagala že več kot 90 tisoč občanom na razne načine reševati njihove stanovanjske probleme. V ta namen je odobrila več kot 400 milijard (starih) dinarjev posojil, pomagala pa je tudi z nasveti, pojasnili in odgovori na najrazličnejša vprašanja s tega področja. vam pomaga s posojilom do stanovanja In memoriam Boris Korenjalc Med dijaki gimnazije Dušana Kvedra v Ptuju je že lansko jesen nemirno završalo. Zvedeli smo namreč, da je našega profesorja Borisa Korenjaka zadela srčna kap. Toda veseli smo bili, daje ostal živ. Večkrat smo ga obiskali v bolnišni- ci z željo, da se mu zdravje popravi. Kasneje smo ga večkrat videli, kako je kolesaril dolge kilometre, da bi tako po zdravniškem nasvetu premagal bolno srce. Zdravniško priporočilo, ki se ga je prof. Korenjak dosledno držal, mu je res za nekaj časa podaljšalo življenje, toda le do prejšnjega po- nedeljka, ko mu je srce obnemoglo za vedno. Ko smo dijaki v torek zjutraj vi- deli na šolskem poslopju viseti črno zastavo, nam je zastal korak, pri srcih nas je stisnilo: Le komu je smrt pretrgala nit življenja? Ko smo zvedeli, da nam je smrt iztrga- la iz naše sredine prof. Korenjaka, nam je obnemela beseda na ustih, nismo mogli dojeti, da je kaj takega res mogoče . . . Tudi naši profesorji so bili tisti dan čisto drugačni. Ze z obrazov smo jim razbrali, da je tudi njih ta žalostna vest globoko pretresla, da jim je težko ob smrti kolega in tovariša . . . Prof. Korenjak se je rodil leta 1923 v Cirkulanah v učiteljski dru- žini. Okupator ga je skupaj s starši izgnal v Srbijo, v Kragujevac, kjer je bil kot 18-letni fant priča strahot- nemu pokolu, ki so ga zagrešili okupatorjevi zločinci. Tudi on sam je bil eden med tistimi, ki so čakali, da sovražnik s kroglami preluknja njihova telesa. Toda imel je srečo, in Korenjakova družina je srečno dočakala osvoboditev in se po vojni znova vrnila v rodne Cirkulane. §e prej pa je poučeval otroke naših izseljencev v Bolgariji. Po vrnitvi je bil nekaj let učitelj v Cirkulanah. Leta 1963 se je ustavil na ptujski gimnaziji, kjer je izobra- ževal mladi rod do zadnjega trenu- tka. Dijaki smo ga imeli radi, njegovo izredno duhovitost, razumeU cesto njegovo ostro kritiko in tudi prisrč- no šegavost. Ob mnogih njegovih ,,fintah" smo se dijaki nasmejali do solz. Zlasti nam, bodočim pe- dagogom, je večkrat ironično dejal, da ,,naj nikar ne gremo med šoma- štre, če mislimo, da je to lahek po- klic. To ni le pisanje ocen v redo- valnico, ampak še mnogo več!" Skratka, bil je človek, ki ga hitro vzljubiš, zato nam je bilo pri srcu toliko težje, ko smo zvedeli za nje- govo smrt. Dragi naš profesor Korenjak! Čeprav vemo, da te nikoli več ne bomo srečali, bodisi na stopnicah, v razredu, bodisi v šolski delavnici, bodisi na uhci, te ne bomo nikoli pozabili. Tvoje telo je res umrlo, toda tvoja podoba in spomin nate ne bosta nikoli zbledela v naših sr- cih! Dijaki in profesorji gimnazije Dušana Kvedra Pregled dela med mladimi v Rogoznici 28. aprila 1978 ob 19. uri Je bila v Domu Slovenskogoriške čete v Rogoznici konferenca OO ZSMS. Delu, ki ga je mladina na tem področju opravila Je bilo treba dati ustrezno oceno in^morda tudi izoblikovati laije pristope k večjim uspehom. Konferenca Je bila dobro obiskovana. Mogoče pa Je vseeno vredno opozoriti na odgovornost nekaterih članov, ki se konference neopravičeno niso udeležili.' Zlasti velja to za MA Pacinje in Velovlek. Skoraj Jasna Je potem neobveščenost ostalih mladincev v teh MA, če so že delegati tako ravnodušni. Konferenci so prisostvovali tudi nekateri predstavniki DPO in društev v KS Rogoznica. To so bili predsednik KK SZDL Rogoznica Franc Cetl,_ predsednik skupščine KS Feliks Bagar, Jože LovrenČič, sekretar ZK in Franc Petrovič, predsednik gasilskega društva Podvinci. Nekaj ugotovitev in analizo dela nam je posredovala dosedanja predsednica Vida Lačnova. V svojem pordčilu še Je spomnila še posebne odgovornosti, ki Jo čutimo mladi v letošnjem letu. Gre za pomembno leto kongresov in 25. obletnico smrti velikega revoluconarja'Borisa Kidriča. OO ZSMS je bila v Rogoznici ustanovljena 1. julija 1975. Okvirni program, sprejet na ustav- ni konferenci je bil zastavljen predvsem za področja športnih. kulturnih in izobraževalnih prireditev. Tesneje smo se povezali tudi z mladimi OO Delta in Opekarna Zabljak. Mladi iz Delte so nam 27. aprila podarili prapor krajevnega odreda. Naše program- sko delo je zaživelo v vseh aktivih, v Kicarju, Rogoznici in Podvin- cah. Večja skupna akcija je bila zopet ob dnevu JLA, ko je OO organizirala kviz z naslovom S Titom od zmage do zmage. Sodelovale so ekipe Delta, Opekarne in naše OO Rogoznica v povezavi z vojaki vojašnice iz Ptu- ja. Mislim, da je odveč posebej poudarjati delo v posameznih akti- vih ob organizaciji proslav, poho- dov, sprejemih pionirjev v ZSMS. 1976 smo, ustavili dva nova M A, v Pacinjah in Velovleku. Startali so zavzeto, vendar jim je volja in po- gum kmalu upadel. V počitnicah smo se udeležili tu- di večjih delovnih akcij Kicar, Vitomarci, Gorca, Podvinci. Večji del je šlo za dela pri izgradnji nadvoza. Enkrat smo se srečali tu- di z brigadirji MDA Slovenske gorice v Dornavi. Zadnja večja akcija je delno potešila želje po tesnejšem sodelovanju z vojaki na- šega mesta. Povabili smo jih v Rogoznico in si drug drugemu pripravili prijeten večer. Idejno- politično delovanje mladih je bilo, vendar mnogo premalo. Aktivnosti mladine niso pogrešali tudi ne dru- gi forumi v KS. Sodek)vali smo pri organizaciji in izvedbi vseh prireditev v KS — krajevni praz- nik, vsakoletna prireditev — Veseli dan naših vasi, volitve za SSC in letošnje volitve 12. marca. V razpravi, ki je sledila smo ugotovili, da je večkrat krivda na- ših neuspehov v nas samih, včasih pa si jo delimo s pobudniki kakšnih prireditev. Neplansko delo se odraža na odzivu, ki se v sluča- jih nagle organizacije občutno zmanjša. Nekaj vtisov o odnosih mladine do dela nam je posredoval Feliks Bagar. Veseli smo pohvale, kakršno nam je dal on, pa čeprav je obravnavana malo z novimi vzpodbudami za še večje in boljše rezultate dela. Saj spanja na lovorikah si pa tako ne želimo. Opozoril nas je na nekaj konkret- nih akcij v tem letu v naši KS, kot so pomoč pri hitrejšem razvoju krajevne samouprave, priprave na jesenske krajevne volitve in nov statut KS. Ze nekaj časa pa nam ostaja nedograjena prizadevnost mladih pri vključevanju v društva, akcije na področju SLO in DS. Te napotke smo vnesli tudi v sklepe, ki so bili sprejeti ob zaključku konference, podrobneje pa jih je izoblikovala komisija za sklepe. Med najpomembnejšimi so bili: prizadevanje, da bo mladina v naseljih dobro organizirana in po- moč aktivom, ki zabredejo v teža- ve; aktivnejše vključevanje mladi- ne v vaško samoupravo in priprave na razpravo o statutu KS Rozozni- ca; navezava stikov med MA in društvi, vključevanje mladine v SLO; sodelovanje predsednikov vaških odborov in mladine na se- jah MA in skupna priprava na akcije: materialno in časovno ovrednotenje vseh programov prostovoljnih del. Ob koncu smo dali tudi soglasno razrešnico staremu odboru in izvolili novega, ki šteje 25 članov. Za predsednika je bil imenovan Martin Potočnik. S konferenco OO pa je sovpada- la tudi konferenca MA Rogoznica. Na njej smo razpravljali o bistveno istih stvareh, le da smo se opredelili na konkretne probleme in akcije ožjega območja—Ro- goznice, Zabljaka in Nove vasi. Izvolili smo novo vodstvo s predsednico Marico Lenartovo in sekretarjem Rajkom Kraljem. Ponovno smo analizirali dolžnosti komisij in jim po potrebi tudi menjali članstvo. Sklepe smo vnesli v program OO ZSMS Rogoznica. Takšne konference so pregled minulega delovanja predvsem pa so vzpodbuda za delo, ki edino opravičuje smisel organiziranja mladih. A. S. V slovo Jožetu Šmigocu Prejšnji teden smo se na videmskem pokopališču poslovili od Jožeta Smigoca, člana zveze prostovoljcev-borcev za severno mejo 1918—1919. Zaslužni pokojnik je bil rojen 7. februarja 1896 v Dravinjskem vrhu. Kot 18-letni fant je bil vpoklican v avstrijsko vojsko in je okušal strahote prve svetovne morije. 1. novembra 1918 je stopil prostovoljno k Maistrovim borcem. Po poklicu je bil kmet in do svoje smrti je kmetoval, delal na zemlji, da si je pridelal svoj košček kruha. Dragi Jože! Bil si dober oče, mož in zaveden Slovenec. Z marljivim delom si ustvaril sebi in svoji družini prijeten dom. Globoko nas je pretre- sla vest, da te ni več med nami, da nam je bolezen iztrgala dragega človeka in borca za severno mejo, toliko bolj, ker si odšel tako iznenada in brez slo- vesa. Težka je resnica, da so grobu vedno odprta vrata in da ne vemo ne ure in ne dneva, kdaj se bodo za nami zaprla ta vrata doma večnega počitka. Prav je, dragi Jože, da ob tem slovesu zve tudi širša javnost za tvoje nesebično delo, za tvojo hrabrost, za tvojo zavest, ko si se, čeprav utrujen in naveličan vojne, čeprav te je kUcala domača zemlja, vendar si se odzval klicu domovine, ker si se zavedal, če braniš našo slovensko zemljo, naše meje na severu, da s tem braniš tudi svojo zemljo, svojo kmetijo. Stopil si med Maistrove borce in se bojeval za koroške Slovence, za osvoboditev vseh Slovencev na Koroškem. Hitro se redčijo naše vrste borcev za severno mejo 1918—19 in vpra- šanje je, če bo kateri od nas doživel srečen dan, ko bodo tudi slovenski Korošci zunaj naših meja uživali polno svobodo, ki jim je kot manjšini sicer zapisana v 7. členu državne pogodbe, vendar teptana. Se 3. julija 1976, si bil, dragi Jože vesel in čil med nami, ko ti je bila podeljena plaketa in spominska kolajna od republiškega odbora. Bil si srečen in mi s teboj Danes pati v imenu občinske zveze borcev-prostovolj- cev za severno mejo želim: Počivaj v miru, naj ti bo 'ahka domača zemlja, za katero si se znal boriti v tistih najbolj odločilnih dneh! Konrad Krajnc TEDNIK - ■'»■"^fnsTs IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI - 11 KRAJEVNA SKUPNOST OLGE MEGLIC PTUJ Na podlagi 8. člena zakona o referendumu (Ur. list SRS št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 3/73) in 9. člena statutarnega sklepa kra- jevne skupnosti Olge Meglic Ptuj, je skupščina krajevne skupnosti Olge Meglic na svoji drugi redni seji, 5. maja 1978, sprejela S K L K P 0 razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje programa i/gradnje komunalnih in drugih družbenih objektov na območju krajevne skupnosti Olge Meglic Ptuj. I. Za območje krajevne skupnosti Olge Meglic se raz- piše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in drugih družbenih objektov. II. Za sofinanciranje programa del iz prve točke tega sklepa zbrati skupno 1,505.000 dinarjev. Ta denar se razdeli za naslednje naloge: 1. SKUPNI PROGRAM VSEH KRAJEVNIH SKUPNOSTI (so- financiranje novega mestnega po- kopališča v Rogoznici, sofi- nanciranje gradnje domov občanov v KS Budina-Brstje in KS ,,Bratje Reš, ter za sofinanciranje zgra- ditve kolektorja ob srednješolskem centru: 282.000 din 2. Za sofinanciranje dejavnosti skupne službe krajevnih skupnosti 47.500 din 3. Sofinanciranje gradnje kolek- torja (izgradnja kanalizacije) Vičava-Orešje 500.000 din 4. Sofinanciranje asfaltiranja ceste Orešje —2,5km 675.500 din skupaj: 1,505.000 din III. Samoprispevek se uvaja za dobo dveh in pol leta, to je od 1. julija 1978 do 31. decembra 1980. IV. Višina in osnova samoprispevka je naslednja: — za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delov- nega razmerja oziroma nadomestila, po stopnji 2 % od neto osebnega dohodka; — za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti, po stopnji 3 % letnega novega katastrske- ga dohodka; — za zavezance, ki imajo dohodek od samostojne- ga opravljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev oziroma nadomestila, po stopnji 2 °/o od osnove za prispevek, zmanjšanega za davek; — za zavezance, ki prejemajo pokojnino, ki je vi- šja od pokojnine z varstvenim dodatkom, po stopnji 1 % od izplačane pokojnine; — za zavezance, zaposlene v tujini v pavšalnem znesku 500 din letno; — Zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več vi- rov, navedenih v tej točki, plačujejo prispevek za vsak vir posebej. Samoprispevek se ne plačuje od vojaških invalid- nin, socialnih pomoči, rejnin, od otroškega dodatka, štipendij, vajeniških nagrad, regresov za stanarino in od dohodkov, za katere velja oprostitev po samem za- konu. V. Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Olge Meglic Ptuj VI. Pravico do glasovanja na referendumu imajo ob- čani, ki so vpisani v splošni volilni imenik krajevne skupnosti Olge Meglic in zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošni volilni imenik, živijo pa na ob- močju krajevne skupnosti Olge Meghč Ptuj Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasova- nja. Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti občani, za katere je ugotovljeno, da so na delu v tujini ali na služenju vojaškega roka, ali se glasovanja iz opraviče- nega razloga niso mogli udeležiti. VII. Referendum bo v nedeljo, 11. junija 1978, od 6. ure do 18. ure, na glasovalnih mestih, ki jih določi vo- lilna komisija pri krajevni skupnosti. VIII. Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje bese- dilo: ____ KRAJEVNA SKUPNOST OLGE MEGLIC PTUJ GLASOVNICA ZA REFERENDUM, DNE II. JUNIJA 1978 glasujem „ZA" ..PROTI" UVEDBO SAMOPRISPEVKA V DENARJU ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IZGRADNJE KOMUNALNIH IN DRUGIH DRUŽBENIH OB- JEKTOV NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI OZIROMA MESTA PTUJ. (Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži ,,ZA", če se strinja z uvedbo samoprispevka, ,,PROTI" pa obkroži, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.) IX. Vse glasovnice so overjene s Stampiljko krajevne skupnosti Olge Meglic Ptuj X. Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti Olge Meghč Ptuj XI. Denarna sredstva, ki se zberejo od krajevnega sa- moprispevka so strogo namenska in se zbirajo na žiro računu krajevne skupnosti Olge Meghč Ptuj XII. Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti in odgovarja, da se zbrana sredstva strogo namensko uporabljajo za izvedbo programa, za katerega je bil uveden samopri- spevek. O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi obra- čun, ki se predloži v potrditev skupščini krajevne skupnosti Olge Meghč Ptuj in zboru delovnih ljudi in občanov. XIII. Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajev- na skupnost Olge Meglic Ptuj XIV. Ta sklep se objavi v lokalnem časopisu Tednik. Številka: 15/78 Ptuj, 5. maja 1978 Predsednik skupščine krajevne skupnosti MARJAN LJUBEČ l.r. KRAJEVNA SKUPNOST BRATJE RES PTUJ Na podlagi 8. člena zakona o referendumu (Ur. list >RS Št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. ist SRS, št. 3/73) in 9. člena statutarnega sklepa kra- levne skupnosti Bratje Reš Ptuj, je skupščina krajevne ikupnosti Bratje Reš na svoji drugi reclni seji 11. maja 1978 sprejela SKLEP i ra/pisu referenduma /a uvedbo samoprispevka za sofinanciranje programa i/gradnje komunalnih in Jrujtih družbenih objektov na območju krajevne skupnosti Bratje Reš Ptuj. 1. ___ Za območje krajevne skupnosti Bratje Reš se raz- piše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in drugih družbenih objektov. II. Za sofinanciranje programa del iz prve točke tega sklepa zbrati skupno 1,780.000 dinarjev. Ta denar se razdeli za naslednje naloge: 1. SKUPNI PROGRAM VSEH KRA- JEVNIH SKUPNOSTI (sofi- nanciranje novega mestnega poko- pališča v Rogoznici, sofinan- ciranje gradnje domov občanov v KS Budina-Brstje in KS ,,Bratje Reš", ter za sofinanciranje zgraditve kolektorja ob sred- nješolskem centru: 307.000 din 2. Za sofinanciranje dejavnosti , skupne službe krajevnih skupnosti 73.000 din 3. Izgradnja doma občanov 1,300.000 din 4. Ureditev krajevnih cest in ulic 100.000 din skupaj: 1,780.000 din III. Samoprispevek se uvaja za dobo dveh in pol leta, to je od 1. julija 1978 do 31. decembra 1980. IV. Višina in osnova samoprispevka je naslednja: — za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delov- nega razmerja oziroma nadomestila, po stopnji 2 % od neto osebnega dohodka; — za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti, po stopnji 6 % letnega novega katastrske- ga dohodka; — za zavezance, ki imajo dohodek od samostojne- ga opravljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti ah intelektualnih storitev oziroma nadomestila, po stopnji 4 % od osnove za prispevek, zmanjšanega za davek; — za zavezance, ki prejemajo pokojnino, ki je vi- šja od pokojnine z varstvenim dodatkom, po stopnji 1 % od izplačane pokojnine; — za zavezance, zaposlene v tujini v pavšalnem znesku 1.200 din letno; — Zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh aU več vi- rov, navedenih v tej točki, plačujejo prispevek za vsak vir posebej. Samoprispevek se ne plačuje od vojaških invahd- nin, socialnih pomoči, rejnin, od otroškega dodatka, štipendij, vajeniških nagrad, regresov za stanarino in od dohodkov, za katere velja oprostitev po samem za- konu. V. Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Bratje Reš Ptuj VI. Pravico do glasovanja na referendumu imajo ob- čani, ki so vpisani v splošni voUlni imenik krajevne skupnosti Bratje Reš in zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošni volilni imenik, živijo pa na ob- močju krajevne skupnosti Bratje Reš Ptuj Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasova- nja. Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti občani, za katere je ugotovljeno, da so na delu v tujini ali na služenju vojaškega roka, ali se glasovanja iz opraviče- nega razloga niso mogli udeležiti. Vil. Referendum bo v nedeljo, 11. junija 1978, od 6. ure do 18. ure, na glasovalnih mestih, kijih določi vo- hlna komisija pri krajevni skupnosti. VIII. Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslecinje bese- dilo: KRAJEVNA SKUPNOST BRATJE RES PTUJ GLASOVNICA ZA REFERENDUM, DNE 11. JUNIJA 1978 glasujem „ZA" „PROTr' UVEDBO SAMOPRISPEVKA V DENARJU ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IZGRADNJE KOMUNALNIH IN DRUŽBENIH OBJEKTOV NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI OZIROMA MESTA PTUJ. (Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži ,,ZA", če se strinja z uvedbo samoprispevl^, ,,PROTI" pa obkroži, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.) IX. Vse glasovnice so overjene s stampiljko krajevne skupnosti Bratje Reš Ptuj X. Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti Bratje Reš Ptuj XI. Denarna sredstva, ki se zberejo od krajevnega sa- moprispevka so strogo namenska in se zbirajo na žiro računu krajevne skupnosti Bratje Reš Ptuj XII. Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti in odgovarja, da se zbrana sredstva strogo namensko uporabljajo za izvedbo programa, za katerega je bil uveden samopri- spevek. O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi obra- čun, ki se predloži v potrditev skupščini in zboru de- lovnih ljudi in občanov. xni. Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajev- na skupnost Bratje Reš Ptuj XIV. Ta sklep se objavi v lokalnem časopisu Tednik. Številka: 9/7« Ptuj, 11. maja 1978 Predsednik skupščine krajevne skupnosti OTON POLiC l.r. KRAJEVNA SKUPNOST IVAN SPOLENJAK PTUJ Na podlagi 8. člena zakona o referendumu (Ur. hst SRS št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. hst SRS, št. 3/73) in 9. člena statutarnega sklepa kra- jevne skupnosti Ivan Spolenjak Ptuj, je skupščina kra- jevne skupnosti Ivan Spolenjak na svoji drugi redni seji, 10. maja 1978, sprejela SKLEP 0 razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka /a sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in drugih družbenih objektov na območju krajevne skupnosti Ivan Spolenjak Ptuj. 1. Za območje krajevne skupnosti Ivan Spolenjak se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v de- narju za sofinanciranje programa izgradnje komu- nalnih in drugih družbenih objektov. II. Za sofinanciranje programa del iz prve točke tega sklepa zbrati skupno 2,394.880 dinarjev. Ta denar se razdeli za naslednje naloge: 1. SKUPNI PROGRAM VSEH KRA- JEVNIH SKUPNOSTI (sofinan- ciranje novega mestnega pokopali- šča v Rogoznici, sofinanciranje grad nje domov občanov v KS Budina-Brstje in KS ,,Bratje Reš", ter za sofinanci- ranje zgraditve kolektorja ob srednje- šolskem centru; 449.000 din 2. Za sofinanciranje dejavnosti skupne službe krajevnih skup- nosti 77.580 din 3. Sofinanciranje gradnje kanalizacije v KS Ivan Spolenjak 1,197.440 din 4. Javna cestna razsvetljava Ob železnici in Na Obrežju 120.860 din 5. Sofinanciranje asfaltiranja ceste Ob Studenčnici 70.000 din 6. .Asfaltiranje prečne šolske poti Ma- riborska C—Rogaška c. 60.000 din 7. Sofinanciranje šolskega igrišča in razširitev šole 1. Spolenjak 120.000 din 8. Ureditev doma krajanov ItKJ.OtK) din 9. Ureditev pešpoti in razsvetljave na Mariborski cesti 200.000 din skupaj: 2,394.880 din 111. Samoprispevek se uvaja za dobo dveh in pol leta, to je od 1. julija 1978 do 31. decembra 1980. IV. Višina in osnova samoprispevka je naslednja: — za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delov- nega razmerja oziroma nadomestila, po stopnji 2 % od neto osebnega dohodka; — za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti, po stopnji 3 % letnega novega katastrske- ga dohodka; — za zavezance, ki imajo dohodek od samostojne- ga opravljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti ah intelektualnih storitev oziroma nadomestila, po stopnji 2 % od osnove za prispevek, zmanjšanega za davek; — za zavezance, ki prejemajo pokojnino, ki je vi- šja od pokojnine z varstvenim dodatkom, po stopnji 1 IX. Vse glasovnice so overjene s štampiljko krajevne skupnosti ,,Dušan Kveder" Ptuj. X. Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti ,,Dušan Kveder" Ptuj. XI. Denarna sredstva, ki se zberejo od krajevnega sa- moprispevka so strogo namenska in se zbirajo na žiro računu krajevne skupnosti ,,Dušan Kveder" Ptuj. XII. Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti in odgovarja, da se zbrana sredstva strogo namensko uporabljajo za izvedbo programa, za katerega je bil uveden samopri- spevek. O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi obra- čun, ki se predloži v potrditev skupščini krajevne skupnosti ,,Dušan Kveder" Ptuj in zboru delovnih ljudi in občanov. XIII. Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajev- na skupnost ,,Dušan Kveder" Ptuj. XIV. Ta sklep se objavi v lokalnem časopisu Tednik. Številka: 6/78 Ptuj, 15. maja 1978 Predsednik skupščine krajevne skupnosti CIRIL SATEJ 1. r. KRAJEVNA SKUPNOST „FRANC OSOJNIK" PTUJ Na podlagi 8. člena zakona o referendumu (Ur. ij^j SRS št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Uj list SRS, št. 3/73) in 9. člena statutarnega sklepa kra! jevne skupnosti Franc Osojnik Ptuj, je skupščina kra- jevne skupnosti Franc Osojnik na svoji drugi redni sejj 15. maja 1978, sprejela SKLEP 0 razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka zj sofinanciranje programa izgradnje komunalnih drugih družbenih objektov na območju krajevne skupnosti „Franc Osojnik" Ptuj. 1. Za območje krajevne skupnosti Franc Osojnik se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v dena- rju za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in drugih družbenih objektov. II. Za sofinanciranje programa del iz prve točke tega sklepa zbrati skupno 1,350.000.- dinarjev. Ta denar se razdeli za naslednje nalpge: 1. SKUPNI PROGRAM VSEH KRA- JEVNIH SKUPNOSTI (sofinanci- ranje novega mestnega pokopališča v Rogoznici, ter za sofinanciranje zgraditve kolektorja ob srednje- šolskem centru: 307.000 din a) Za pokopališče 230.000 din b) Za kolektor 77.000 2. Za sofinanciranje dejavnosti skup- ne službe krajevnih skupnosti 87.000 din 3. Sofinanciranje ureditve ljudskega vrta in ribnika 100.000 din 4. Urejanje otroškega varstva 100.000 din 5. Ureditev varstvenega oddelka pri šoli F. Osojnik, igrišča in drugo 250.000 din 6. Asfaltiranje cest, ureditev pešpoti in javne razsvetljave 236.000 din 7. Ureditev prostorov za krajevno skupnost, nakup in nabava opre- me 250.000 din 8. Muzej NOV-Ptuj in urejevanje 20.000 din skupaj: 1,350.000 din III. . Samoprispevek se uvaja za dobo dveh in pol leta in to od 1. julija 1978 do 31. decembra 1980. ^ Za občane priključene k naši krajevni skupnosti iz KS Rogoznice pa velja od 1. I. 1979 do 31. 12. 1980 IV. Višina in osnova samoprispevka je naslednja: — za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delov- nega razmerja oziroma nadomestila, po stopnji 1 o/o od neto osebnega dohodka; — za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti, po stopnji 1 % letnega novega katastrske- ga dohodka; — za zavezance, ki imajo dohodek od samostojne- ga opravljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti ah intelektualnih storitev oziroma nadomestila, po stopnji 2 % od osnove za prispevek, zmanjšanega za davek; — za zavezance, ki prejemajo pokojnino, ki je vi- šja od pokojnine z varstvenim dodatkom, po stopnji 1 % od izplačane pokojnine; — za zavezance, zaposlene v tujini v pavšalnem znesku 500 din letno; — Zavezanci, ki im^o dohodke iz dveh ali več vi- rov, navedenih v tej točkp plačujejo prispevek za vsak vir posebej. Samoprispevek se ne plačuje od vojaških invalid- nin, socialnih pomoči, rejnin, od otroškega dodatka, šupendij, vajeniških nagrad, regresov za stanarino in od dohodkov, za katere velja oprostitev po samem za- konu. V. Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti ,,Franc Osojnik" Ptuj. VI. Pravico do glasovanja na referendumu imajo ob- čani, ki so vpisani v splošni volilni imenik krajevne skupnosti ,,Franc Osojnik" in zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošni volilni imenik, živijo pa na ob- močju krajevne skupnosti ,,Franc Osojnik" Ptuj. Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasova- nja. Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti občani, za katere je ugotovljeno, da so na delu v tujini ali na služenju vojaškega roka, ali se glasovanja iz opraviče- nega razloga niso mogli udeležiti. VIL Referendum bo v nedeljo, 11. junija 1978, od 6. ure do 18. ure, na glasovalnih mestih, ki jih določi vo- lilna komisija pri krajevni skupnosti. m VIII. ■ Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslecfnje bese- dilo: KRAJEVNA SKUPNOST „FRANC OSOJNIK" PTUJ GLASOVNICA ZA REFERENDUM, DNE 11. JUNIJA 1978 glasujem „ZA" „PROTr UVEDBO SAMOPRISPEVKA V DENARJU ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IZGRADNJE KOMUNALNIH IN DRUGIH DRUŽBENIH OB- JEKTOV NA OBMOCJU KRAJEVNE SKUPNOST! OZIROMA MESTA PTUJ. (Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži ,,ZA", če se strinja z uvedbo samoprispevka. ,,PROTI" pa obkroži, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.) IX. Vse glasovnice so overjene s štampiljko krajevne skupnosti ,,Franc Osojnik" Ptuj. X. Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljaj" določbe zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilni komisija krajevne skupnosti ,,Franc Osojnik" Ptuj- XI. Denarna sredstva, ki se zberejo od krajevnega sa- moprispevka so strogo namenska in se zbirajo na žir" računu krajevne skupnosti ,,Franc Osojnik" Ptuj. XII. Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka odgovoren svet krajevne skupnosti in odgovarja, das^ zbrana sredstva strogo namensko uporabljajo ^ izvedbo programa, za katerega je bil uveden samopr'' spevek. O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi obr^' čun, ki se predloži v potrditev skupščini krajev"}^ skupnosti ,,Franc Osojnik" Ptuj in zboru delovn'" ljudi in občanov. . • XIII. Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi kraj< na skupnost ,,Franc Osojnik" Ptuj. XIV. Ta sklep se objavi v lokalnem časopisu Tednik. Številka: 8/78 Ptuj, 15. maja 1978 Predsednik skupščine krajevne skupnosti FRANC TETICKOVIC i. r. fBDNIK -18. maj 1978 ŠPORT IN DRUŠTVA - 13 OBČINSKA NOGOMETNA LIGA PTUJ Poraz Drave v Ptuju v občinski nogometni ligi so moštva odigrala ječanja petega kola v skupini A in četrtega v ^upinah B in C. V prvi skupini preseneča poraz pjave v Ptuju. Rezultati: skujjina A Skorba - (^ajena 7:3, Hajdina - Kidričevo 8:1, Gorišnica - ptuj 4:1, Aluminij - Markovci 6:1 in Drava - Videm Q.3; skupina B - Stonjci - Kungota 5:2, Slovenja - Apače 3:1 in Gerečja vas - Dornava 3:0; ^upina C - Mladinec - Sela 3:0, Varnica - Bukovci Q.6, Leskovec - Zavrč 1:0 in Draženci -- Tržeč 1:1. naslednjega kola: skupina A - Drava - Skorba, Videm - Aluminij, Markovci - Gorišnica, Ptuj - [lajdina in Kidričevo - Grajena; skupina B - Lovrenc - Gerečja vas, Domava - Slovenja vas, ^pačc - Stonjci; skupina C - Sela - Draženci, Tržeč - Leskovec, Zavrč - Varnica in Bukovci - HUadinec; Ptujdd boksarji ponovno v ringu? - foto M. Ozmec BK Partizan Ptuj -BKStrmac V nedeljo v Ptuju? Boksarji TVD Partizan Ptuj, ki nastopajo v slovensko- hrvaški hgi, bi se morali v nedeljo v Ptuju srečati z boksarji BK Strmac iz Nove Gradiške. Vendar gostje do zaključka redakcije svoje prijave še niso poslah. Upajmo, da bodo to storili. Drugače pa je za nedeljsko srečanje vse priprav- ljeno. Dvoboj bo v športni dvorani Mladika s pričetkom ob 16. uri. \5dstvo BK Partizan je pripravilo tudi plakate in če dvoboj bo, vas bodo na ta način obvestih. i.k. • Atletika v pclek ui soboto so bile v Mariboru kvalifikacije za republi- ški finale atletskega pokala. Udeležilo se jih je tudi 25 ptujskih tekmovalcev. Najbolje se je odre- zal Miki Prstec, ki je zmagal kar štiri krat: (100 m — 10.95, 200 m — 22.05, 400 m — 49.95, 400 m z ovirami — 58,63). Rezuhat 10.95 na 100 m je vreden tudi v držav- nem merilu. Od ostalih Ptujčanov so zmagali: pri moških Lebar na 1500 m. Koren v skoku v višino in Marčič v troskoku. Pri ženskah je Solarjeva zmagala na 200 m. Od ostalih tekmovalcev je vred- no omeniti uspeh Pergarjeve na 800 m (59.1) in Lorencijeve na 100 m z ovirami (14.5). Miki Prstec Rezultati na tem tekmovanju so glede na pogoje dobri, saj sta tekmovalce oba dneva motila veter in dež. Ptujčani so se dobro odrezali, vendar kot sami pravijo, to ni vse kar zmorejo. Porabih so dva meseca, da so delno uredili .stadion, s čemer so se jim izboljšali pogoji za trening, kar se bo, upaj- mo, poznalo tudi na dobrih rezultatih. Naslednje tekmovanje bo 27. maja. V Mariboru bodo republiški finale in državni polfinale! Besedilo in posnetek: Rode Bojan MOTOKROS V nedeljo 14. m^a je bila v .Hačkovcih pri Murski Soboti limga dirka za državno prvenstvo vkategoriji do 50 ccm. Rezultati v kategoriji do 125 ccm: 1. Drago Predan - Orehova vas; I Branko Mežnar - Tržič; 3. Nko Cuš - Ptuj; 4. Drago Strafela - Velenje; 12. Simon ^bjanič, Ptuj; 13. Janez Habja- Jič - Ptuj, 21. Marjan Frangež - nuj. Rezultati do 50 ccm: 1. Trne '^'ulej - Radovljica; 2. Satošek ^joša - Črnomelj; 3. Jure ^ritnik - Slov. avto; 18. Darjan ^'esenjak, Ptuj. Proga je bila zelo blatna, saj je *lo dopoldan padal dež. Tudi to ^\ ptujski tekmovalci, razen ^•iša, niso imeh sreče, saj je bilo ''^sebej v kategoriji do 50 ccm več '''istopov. Največ smole je imel Frangež, ki se mu je v prvi vožnji vnel motor. Po zapoznelem gasilskem posredovanju jim je končno uspelo pogasiti požar. Frangež je v premoru mek obema vožnjama popravih motor, nakar je z dobro drugo vožnjo zasedel v dcupnem sešte^^u 21. mesto. Nezgoda na startu, na srečo brez težjih posledic Kot kaže, lahko Ptujčani letos računajo na visoke uvrstitve v kategoriji, posebno Cuš, ki je na vseh dirkah državnega prvenstva osvojil dve tretji mesti. Besedilo in posnetek: Bojan Rode DSNOVNG-ŠOLSKG PIONIRSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO Rezultati 9. kola: Pionirke: F. Osojnik-Dornava 29:24, Podlehnik-Majšperk 36:2 3, T. Znkiarič-prost. Lestvica po 9. kolu: 1. F. Osojnik 14 točk, 2. Domava 10, 3. T. Žnidarič 8, 4. Podlehnik 4 in 5. Majšperk O točk. Pionirji: F. Osojnik—Domava 32:45, Podlehnik-Majšperk 40:70, Kidričevo-T. Žnidarič 36:35. Lestvica po 9. kolu: 1. Kklnčevo 16 točk, 2. Majšperk 14, 3. T. Žnkiarič 10, 4. Domava 10, 5. Podlehnik 4 in 6. F. Osojnik O točk. Srečanja zadnjega kola bodo v soboto, 20. maja. MG t^RUŠTVO SLEPIH IN SLABOVIDNIH f*TUj - Prešernova 25 f*V2PISUJE J^esto honorarnega tajnika Računovodje). pClo je 23 8 ur na teden, •"iložnost za upokojence! 5'snnene ponudbe pošljite do ^5. maja 1978. Streljanje na glinaste golobe Uspeh Janka Rožmarina v Ljubljani je bilo prvo izbirno tekmovanje strelcev na glmaste golobe za sestavo državne reprezentance. Ptujski strelec Janko Rožmarin je k svojim vehkim uspehom dodal še enega. Na tem tekmovanju je z odhčnim rezultatom 193 (95 in 98) zasedel irugo mesto. Največ uspeha so imeh slovenski predstavniki sai so osvojili prva tri mesta. Zmelje Zadnikar pred Rožmarinom in Sekoranjo. Nastopili so vsi najboljši jugoslovanski strelci, med njimi Zdravko Stojanov, ki je lani na strelišču v Ptuju osvojil naslov državnega prvaka. Drugo izbirno tekmovanje bo v nedeljo v Novem Sadu. Po tem tekmovanju bo zvezni kapetan sestavil državno reprezentanco. Rožmarin ima za uvrstitev lepe možnosti. L k. Po poteh partizanske Ljubljane VELIK USPEH oš TONE ŽNIDARIČ Tekmovahiega dela letošnjih prireditev ob XXII. pohodu „Po poteh partizanske Ljub^ane" so se udeležUi tudi tekmovalci in tekmovalke iz ptujske občine. Največji uspeh so dosegli pionirji Jupič, Vesenjak in Kolednik iz osnovne šole Tone Žnidarič, ki so v štafeti 3 krat 1000 metrov za moške ekipe osnovnili šol osvojih prvo mesto. Nastopilo je 36 ekip. V Štafeti zmage za občinske moške reprezentance so predstavniki Ptuja osvojih četrto mesto. Tekmovalci TVI) Partizan Ptuj so v štafeti bratstva in enotnosti moških ekip prav tako osvojih četrto mesto, ženske pa so osvojile tretje mesto.Torej lep uspeh tekmovalcev in tekmovalk iz , Ptujske občine. ' L k. ROKOMET REPUBLIŠKA SUPER LIGA - ŽENSKE Poraz Drave v Izoli v tretjem kolu tekmovanja v lepubhški super ligi so igralke Drave preteklo soboto gostovale v Izoh kjer so se pomerile z domačo Obalo. Domačinke so bile boljše in dokaj nepričakovano visoko zmagale. Ob polčasu so si domačinke zagotovile vodstvo z 8:3. V drugem delu so razliko povečale še za dva zadetka. Končni rezultat je bil 14:7 za domače. Obala: Samardžija, Bizjak 2, Budal, Radojkovič, 2, Jurinčič, Babic, 6, Gabrijelčič, Bizjak 2, Gerbič, Kosmajer, Božeglav; Drava: Sicenfraj, Sajber, Ivančič 1, Krivec, Cuš 3, Novak, Kranjc, rialužan 3, Pišek, Luketa, Zuran; Srečanje sta vodila Hafner in Krampi iz Kranja. V vrstah Drave se je tudi tokrat poznala odstot- nost poškodovane Cemejeve, tako kot proti Velenju v Ptuju. Lestvica po 3. kolu: Drava 3 2 0 1 36:33 4 Preddvor 3 20 1 42:47 4 Velenje 3 1 0 242:39 2 Obala 3 1 0 2 33:35 2 Igralkam Drave predstoje še odločilna srečanja. V soboto se bodo v gosteh pomerile s Preddvorom. L k. Občinsko medšolsko pionirsko tekmovanje v streljanju z zračno serijsko puško Na tekmovanju sta sodelovali dve osnovni šoli in to 0§ Toneta Žnida- riča in OS Ivana Spolenjaka, od pet osnovnih šol, ki so bile povabljene, da se udeleže tekmovanja. Vzrok tako slabemu odzivu na tekmovanje je slaba zainteresiranost osnovnih šol za strelski šport in pa slaba zcinteresiranost strelskih družin za vzgajanje mladih strelcev. Z leve: Stojan Smoiinger, Darko Jazbec, Marjeta Žiahtič, Darinka Penko in Dušan Lesjak Na tem tekmovanju je zmagala OS Ivana Spolenjaka s skupno 777 krogi pred OS Toneta Žnidariča, ki je imela 565 krogov. Najboljši posamezniki so bili v moški ekipi: Darko Jazbec 153 krogov 0§ I. Spolenjaka; Dušan Lesjak 137 krogov OS T. Žnidariča, Stojan Smo- hnger 128 krogov OS Ivana Spolenjaka. Ženska ekipa: Darinka Penko 140 krogov OŠ T. Žnidarič, Marjeta Žlahtič 136 krogov OS Ivana Spolenjaka, Suzana Wilke 129 krogov OŠ Ivana Spolenjaka. Besedilo in slika: B. Engelbert Pokal v pravih rokah Nogometaši Aluminija iz Kidri- čevega so v kratkem času osvojili že drugi pokal, tokrat Titov pokal, kot zmagovalci na področju občine Ptuj. V finalnem srečanju so premagali ekipo Gerečje vasi kar 5:2. V prvem polčasu je bilo srečanje dokaj enako^edno. Nogometaši Aluminija so si ustvarili vehko priložnosti, izko- ristih pa so samo eno. Tudi igralci Gerečje vasi so imeh priložnosti za zadetek, vendar jih niso znah realizirati. V drugem polčasu je prišla do veljave boljša pripravlje- nost igralcev Aluminija, ki so s serijo petih zadetkov zapečatiU usodo igralcev Gerečje vasi. Zadetke za Aluminij so dosegi Horvat 2, Verdenik 2 in Škrjanec 1; Za Gerečjo vas pa je bil uspešen dvakrat Ornik. Sodniška trojka s Ščuričem na čelu je dobro sodUa, vendar je vseeno prišlo do pojavov na igrišču, ki so nam že dobro poznane. Na koncu so se duhovi pomirili in srečanje se je končalo v prijateljskem duhu. Ekipa Alummija je igrala v naslednji postavi; Zagoršek, Fabek, Kokot, Panikvar, Muratovič, Kuret, Kon- čec (Horvat), Vindiš, Vidovič, Verdenik in Skrajanec. Danilo Klajnšek (Zgodovinski pregled planinstva na Slovenskem) 25 let planinskega društva Ptuj (nadaljevanje in konec) Po izrednih uspehih v letu 1973 pa je spet prišlo do krize v mla- dinskem vodstvu. Mladinski odsek je na željo vodstva odseka delal v letu 1974 ločeno od matičnega društva. Delo v mladinskem od- seku je stagniralo, zato pa je po- rasla aktivnost pri starejših članih. Poleg mnogih akcij so se člani skupine pri občinski upravi udele- žili jubilejnega zimskega pohoda na Stol, štirje člani pod vodstvom Janeza VRTICA so se organizira- no odpravili na Grossglockner v Avstriji, Leo Planine pa je vodil skupino ptujskih planincev čez Velebit. Trenutna kriza sicer ni povzroči- la večje škode, saj so člani upravnega in nadzornega odbora budno spremljali dogajanja in pra- vočasno ukrepali ter preprečili šir- jenje negativnih pojavov. V za- četku 1975. leta je prišlo do neka- terih sprememb v mladinskem vodstvu. Mladinski odsek je spet deloval združeno z matičnim društvom. To leto so se spet vrstile pomembne akcije, ki ,so jih izvajali mladi ob dobri organizaciji starej- ših. Markirali in nadelali za pla- ninsko pot ,,Žetalskega Jože" v spomin na partizanskega aktivista Jožeta Kraševca. Odprli so jo v po- častitev 30. obletnice osvoboditve jugoslovanskih narodov. Pohoda po poteh revolucije se je udeležilo kar 182 članov. Prvič je skupino starejših članov pod vodstvom Izlakarja organizirala za planinke dan žena z ogledom Sladkogorske na Sladkem vrhu. Med mnogimi turami je bilo prek trideset visoko- gorskih v skalni svet. Tudi v letu 1976 so se vrstile no- vosti. Najpomembnejša novost je vzpon Ptujčanov na vrh Mont Blanca. Orientacisti so presegh republiške meje in že tekmovali v zvezni orientacijski ligi. Izvedenih je bilo prek 100 drugih tur in akcij. Torej vsak teden najmanj 2 akciji. Jeseni so na pobudo Planinske- ga društva Ptuj organizirah, sku- paj s planinci Kidričevega in Majšperka, meddruštveni koor- dinacijski odbor planinskih društev ptujske občine. Naslednje leto so že beležili prve uspehe v okviru meddruštvenega odbora, začeli pa so s pripravami na osrednjo proslavo v počastitev 25. obletnice društva. S to mani- festacijo se vključujejo v proslave ob 200-letnici prvega vzpona na Triglav in 85. obletnice osrednje planinske organizacije Planinske zveze Slovenije. Zavedamo se, da v teh nekaj nadaljevanjih nismo mogh pove- dati dovolj, da bi lahko pravilno spoznali in ocenili delo te ma- sovne, družbeno pomembne or- ganizacije. Ce vas zanimajo po- drobnosti in imena planinskih de- lavcev, kateri so prispevali k tako bogati aktivnosti, vas vabimo, da si nabavite Almanah Planinskega društva Ptuj, ki bo izšel te dni pri društvu. Prispevke v nadaljevanjih sta v sodelovanju pripravila Lipe IZLA- KAR in Lojze CAJNKO. L. C. 14 - ZA RAZVEDRILO 18. maj 1978- TEHNIK TEDNIK -•'8'»aii978 OGLASI iN OBJAVE - 15i TV spored TV LJUBLJANA Četrtek, i 8. mm a- 9.00 T v v šoli: Istrski gradiči? Neuvrščeni, Elektronika, Ali ste vedeli; 10.00 TV v šoli: Francoščina; 10.30 TV v šoli: Risanka, Fizika; 14.20 Poročila; 14.25 Svetovno prvenstvo v boksu; 17.30 Avtomobili in ljudje - serijski film; 18.25 Obzornik; 18.35 Profesor Baltazar - risanka; 18.45 Tehtnica za natančno tehtanje; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik- 20.05 V živo: Mladi danes; 22.30 Nogomet ltalija:Ju- goslavija, iz Torina; 24.00 PoročUa. PETEK, 19. MAJA: 9.00 TV v šoli: Ruščina, Od petka do petka, Živa bitja; 10.00 TV v šoh: Ruščina, Risanka, Zgodovma; 15.00 TV v šoU - ponovitev; 17.15 Poročila; 17.20 Polieder H 3 - TV Zagreb; 17.35 Ostržek; 18.00 Obzornik; 18.10 Slovenski ročk: Andrej Sifrer; 18.40 Mozaik; 18.45 Srce, motor krvnega obtoka, serija Človekovo telo; 19.10 Barvna risanka; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Propagandna oddaja; 20.00 Odrske luči; 21.05 Razgledi; 21.35 TV dnevnik; 21.55 P. Graves: Jaz, Klavdij, nadaljevanka; 22.45 Poročila. SOBOTA, 20. MAJA: 8.00 Poročila; 0.05 Profesor Baltazar - risanka; 8.15 Z besedo in sliko: Zlata skrinjica; 8.30 Vrtec na obisku: Kaj ve ciciban o prometu; 8.45 Tehtnica za natančno tehtanje - TV Beograd; 9.15 Pisani svet: Laž; 9.50 Kaj je delovno razmerje; 10.05 Doku- mentarna oddaja; . . . Jugoslovan- ska trimska televizija Poročila; 15.45 Poročila; 15.50 Nogomet Trepča:Rijeka; 17.45 Obzornik; 17.55 Sedmi kontment - fihn; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik: 20.00 Kolaček sreče, film; 22.10 TV dnevnik; 22.25 Svetovno prvenstvo v boksu; ... Raročila. lEDELJA, 21.MAJA: 9.00 PoročUa; 9.05 Za dobro jutro: Postal sem partizan; 9.25 625; 9.45 Rubežniki - TV Sarajevo; 10.30 Robin Hood; 11.25 Mozaik; 11.30 Kmetijska oddaja; 12.30 Poročila; Britanska enciklopedija. Poročila, Okrogli svet. Športna poročila; 17.45 lijec na begu, film; 19.15 Risanka;19.30 TV dnevnik; 20.05 K. Klarič: S polno paro; 21.10 Prijepolje, TV Beograd; 21.40 TV dnevnik; 21.55 Športni pregled; 22.40 Poročila. PONEDELJEK, 22. MAJA: 9.00 T V v šoh: klub mladih tehnikov. Zdravila, Vesolje, TV Zagreb; 10.00 TV v šoh: Matermščina, Risanka, Zemljepis, Beograd; 11.10 TV v šoh: Za najmlajše, Sarajevo; 15.00 TV v šoh ponovitev, Zagreb; 16.00 TV v šoli - ponovitev Sarajevo; 17.05 Poročila; 17.10 Sedem stopnic do glasbe; 17.25 Britanska enciklo- pedija; 17.50 Obzornik; 18.00 Kaj so samoupravni splošni akti; 18.15 Pes, človekov prijatelj; 18.40 Mozaik; 18.45 Mladi za mlade; 19.15 Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 20.05 Benečanka, predstava stalnega slovenskega gledahšča Trst Li.; 21.10 Propagandna oddaja; 21.15 Kuhurne diagonale; 21.55 TV dnevnik. TOREK, 23. MAJA: 8.30 TV v šoh: Angleščina, Čas zorenja, Geometrija, TV vrtec, TV Zagreb; 10.00 TV v šoh: prirodoslovje, Risanka, Glasbeni pouk; 14.30 TV v šoh - ponovitev; 17.20 Poročila; 17.25 Glasba pred kamero; 17.55 Obzornik; 18.05 Od šole do doma; 18.55 Mozaik; 18.40 Po sledeh napredka; 19.10 Risanka; 19.15 Propagandna oddaja; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Mednarodna obzorja; 20.55 M. Dombrowska: Noči in dnevi; 21.45 Julija - glasbena oddaja; 22.15 TV dnevnik. SREDA, 24. MAJA 8.35 TV v šoh: Dnevnik 10, Vloga Jugoslavije, Vzhodna Make- donija, sibmol in nasprotje; 10.00 TV v šoh: Kocka, kocka, Risanka, Film - Beograd; 16.05 Mozaik; 16.10 Poročila; 16.15 Nogomet Trepča:Rijeka; 19.00____; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.05 Film tedna: Rožnate sanje; 21.30 Majhne skrivnosti vehkijfi kuhar- skih mojstrov; 21.40 Miniature: Igra in protiigra - Tone Kuntner; 21.50 TV dnevnik. RADIO PTUJ ČETRTEK, 18. maja: 16.00 Poročila in obvestUa, 16.15 Zabavna glasba, vmesEPP, 16.30 Pionhji zdravo, 16.45 Dahnatinske pesmi, 17.00 levice, 17,05 Kulturna panorama, 17.20 Jugoslovanski sohsti zabavne glasbe, 17.35 Delo Aerokluba Ptuj, 17.50 Vedri ritmi. PETEK, 19. maja: 16.00 Poročila in obvestila, 16,15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 Krajevna skupnost Jožeta Potrča Ptuj, 16.40 Kvartet DO, 17.00 Novice, 17.05 Mladi danes, 17.35 Igramo za razvedrilo. SOBOTA, 20. maja: 16.00 PoročUa in obvestUa, 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 V soboto popoldne (zabavna in popularna glasba, magnetofonski zapisi, nasveti, gost oddaje . . .) NEDELJA, 21. maja: 11.00 Tedenski pregled dogajanj in obvestila, 11.25 Zabavna glasba, vmes EPP, 11.30 Naloge ZK v občini, 11.40 Iz vasi v vas - Zavrč I. del, 12.30 Čestitke poslušalcev, 13.00 Kmetijska oddaja, 13.15 Čestitke poslušalcev II. del. PONEDELJEK, 22. maja: 16.00 PoročUa in obvestUa, 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 Šport in društva, 16.45 Zabaval vas bo ansambel Spiders from Mars, 17.00 Novice m EPP, 17.10 Iz stare diskoteke, 17.30 Delegacije obravnavajo, 17.40 Fihnska glasba. TOREK' 23. maja: 16.00 PoročUa in obvestUa, 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 Naš komentar o dnevu mladosti, 16.35 Viže ptujskega festivala, 17.00 Novice in EPP, 17.10 Delavec v kolektivu TVI Majšperk, 17,20 Poje vam Gloria Gaynor, 17.35 Predstavljamo vam lončarja Andreja Hernjo, 17.45 Orkester Rafaele. SREDA, 24. maja: 8.10 Dobro jutro in poročUa, 8.15 Pogovori v živo, 8.30 ObvestUa m EPP, 8.45 Cicibani, dober dan! 8.58 Povzetek in odpoved oddaje. V ostalem času prenašamo prvi radijski program RTV Ljubljana. s specializiranim osebjem ORMOŽ, Poštna 1 PTUJ, Mejna 17 za vse vrste tiladilniti naprav, pralnih in pomivalnih strojev, expresso aparatov za kavo NAROČILA na telefona 70-255 in 77-823. NAŠ SERVIS - VAŠE ZADOVOLJSTVO! Knetijski kombinat Ptuj TOZD Gostinstvo Haloški biser obrat GRAD BORL Cenjene goste obveščamo, da prirejamo vsako soboto zabavo s Dlesom od 20. do 01. ure. Igra ansambel AKROPOLIS s pevko. Gostom nudimo boriske specialitete in pristno domače vino. Za obisk se priporoča kolektiv gradu Boril VZGOJMOVARSTVENI ZAVOD PTUJ Odbor za medsebojna razmerja objavlja šest prostih del in nalog za nedoločen čas, in sicer: ŠTIRI VARUHINJE OTROK (zaposlitev za 4 ure dnevno) DVE VARUHINJI OTROK IN ČISTILKI (4 ure varuhinja, 4 ure čistilka) Pogoji: Poleg splošnih pogojev za sprejem na delo zahtevamo za kandidate: dokončano osnovno šolo; moralnopolitične vrline; — trimesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo ponudbe z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom odboru za medsebojna razmerja Vzgojno var- stvenega zavoda Ptuj, Potrčeva 9a, najkasneje v 15 dneh. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 20 dneh pp objavi.___________ PTUJ ČETRTEK' 18. maja: HAJKA, dom. barv. vojnifUm, predstavi ob 18. in 20. uri; PETEK, 19. maja: VAKUZA, am. barv. krimmalica, predstavi ob 18. in ob 20. uri; SOBOTA, 20. maja: LOGANOV BEG, am. barv. fantast. fUm ob 18. in 20. uri; NEDELJA, 21. maja: LOGANOV BEG, am. barv. fantast. film, predstave ob 16., 18. in 20. uri, matineja ob 10. uri bo am. barv. Disneyev film TA ČUDOVITA BITJA; TOREK 23. maja: GANGSTER, fr. barv. kriminalka ob 18. in 20. uri; SREDA, 24. maja. DEKLE IRACEMA, braz. barv. film, predstavi ob 18. in 20. uri; ČETRTEK' 25. maja; TITO - POT PRIJATELJSTVA IN SODE- LOVANJA slovensko sinhroni- zirani barv. fUm o Titovem obisku v SZ, DR Koreji in Kitajski in o iiegovi vrnitvi, predstave ob 18. in 20. uri. Iz DestrnUca, 20. aprila 1978: Elizabeta Hauptman, Vintarovci 44; Marija Štegar, Vmtarovci 53; ! LizUca Vajt, Dohč 15; Jože Bohi, ! Ločki vrh 20; Justina Horvat, I Ločki vrh 20; Srečko Zelemk, j Vintarovci 39; Franc Kovačič, Zg. i Velovlak 12; Alojz Fladung, DestrnUc 56; Ana Lovrenc, Vintarovci 43^^ Ana Rajšp, DestrnUc 55; Žarko Lovrenčič, Svržnjakova 10; Anton Zelenik, Vintarovci 36; Jožica Krajnc, Ločki vrh 52; Franc Polič, Zasadi 15; Marija Hameršak, Janež, vrh 49; Elizabeta Novak, Janež, vrh 39; Jožica Horvat, Svetinci 23; Ema Čuš, Dohč 35; Ivan Pernat, Placar 17. Iz Hajdoš, 25. aprUa 1978: Jože Majerhofer, Hajdoše 40; Cvetka Majerhofer, Hajdoše 40; Tomislav Puiko, Hajdoše 11; Stanko Bezjak, Hajdoše 59/c; Franc Zagoranski, Hajdoše 101: Martin Marčinko, Hajdoše 21; Stanislav Mere, Hajdoše 54; Janez Žumer, Hajdoše 66; Jože Krajnc, Hajdoše 22; Ivan Furek, Hajdoše 39; Jože Hentak, Hajdoše 59; Stanko Krajnc, Hajdoše 29; Janez Lipav;šek, Hajdoše 36/b; Franc Erlač, Hajdoše 87; Stanko Sagadin, Hajdoše 45; Ivan Ladinek, Hajdoše. TGA Kidričevo, 28. aprUa 1978: Mu-an Pišek, Kajuhova 1; Jože Š/agan, Majšperk; Jože Jagarinec, Kidričevo 1; Rudolf Frank, Župečja vas l/a; Ivan Juriševič, Apače 176; Ivan Furman, Medvedce 13; Vlado Gregorec, Podgorci 28; Vlado Premzl, Kidričevo 8; Anton Žerak, Kidričevo 36; Janez Sršen, Kidričevo 21; Stanko Frčeč, Apače 108; .\ndrej Gornik, Potrčeva 50; Janez Kiseljak, Gerečja vas 59/a; Janez Šmigoc, Potrčeva 42; Stanko Tomažič, Trgovišče 1; Martin Čeh, Podvinci 35; Franc Sahnšek, Trstenjakova 16; .Aleksander Cipot, ZUierlova 12; StPnko Skledar, Apače 144; Zvonko Klajderič, Abramičeva 9; Alojz Turk, Kidričevo 9; Maks Kaučevič, Apače 50; Adolf Hertiš, Kungota 41; Jože Kuzma, Orešnje — Strma ul. 8; Anton Ivanu ša, Mihovci 52; Roman Štumberger, Zg. Hajdina 158^, Franc Dolenc, Lovrenc n. h.; CirU Beranič, Apače 76; Rudolf Štelccr, Cojzova pot; Franc "Bmanič, Gerečja vas 1/b; Zlatka Gajšek, Vošnjakova 10; Alojz Vtič, Sp. Hajdma 128; Herman Skrinjar, Potrčeva 44; Janez Majhen, Jurovci 4; Borut Srečko- vič, Rajčeva 4; Vlado Ogrizek, Jadranska 10; Alojz Rozman, Kidričevo 9; Martin Avguštin, Podlože 118; Bojan Stanič, Mihovci 7/a; Andrej Jerenko, Apače 132; Franc Kokol, GomUSkova 10; Štefan Frčeč, Apače 242; Dragutin Horvat, Kidričevo 15; Franc Medved, Podlože 75; Lovrenc Zajšek, Podlože 122; Stanko Korpar. Župečja vas 59; Janko Kirič, Kidričevo 5; Viktor Bigec, Njiverce 14; Franc Topal, Apače 41; Martin Leskovar, Apače 107; Jože Znidarič, Zg. Jablane 4/a; MUan Fajt, Draženci 82; Zvonko Mohorko, Kidričevo 10; Vinko Sirec, Kočice 76; Franc Erbus, Potrčeva 46, Srečko Muršec, Kidričevo 34; Marjan Horvat, Kidričevo 15; Franc Novak, Kidričevo 8; Jožefa Novak, Kidričevo 8; MUan Slavinec, Strma ul. 11; Janez Rozman, Zg, Hajdma 108; Ivan Kokol, Tomšičeva 17; CirU Drevenšek, Hajdina 22; Ivan Kovačič, Apače 112; Anton Medved, Ptujska gora 141; Franc Čemenšek, Ptujska gora 26; Janez Mahnger, Skorba 28; Vlado Mohorko, Kungota 20; Edvard Dobnik, Sp. Hajdma 46; Slavko Aracki, ZUierlova 12; Danijel Colnarič_, Apače 169; Muko-Friderik Strucl, Njiverce 13; Ivan Ivanuša, Spuhlja 75. POSAMEZNIKI v mesecu apri- lu 1978: Rozalija Roškar, Gorišnica 84; Maks Mernik, Prešernova 25; Ivan Meško, Placar 72; Franc Majhen. Lancova vas 78: Vili Strmšek. Po- brežje 41; Zlatko Zaje, Starošin- ci 4; Franc Mom, Ješenca 42: Er- nest Ilovšek, Pobrežje 21: Ivan Petek, Nova vas 25: Janez Lonca rek, Sp. Hajdina 88/a; Slavko Pravdič, Dornava 141; Anton Bauman, Lovrenc 29; Tilika Kir- biš. Tržeč 32; Janez Horvat, Ki- dričevo 68; Marjana Stolfa, Volk- merjeva 5; Vlado Zemijarič, Rot- man 33; Anton Kline, Spuhlja 19; Viktor Dolenc. Zg. Jablane 33/a; Milan Žižek, Mestni vrh 22; Ivan .Adamič, Vratno gornje 44; Anton Rojko, Mestni vrh 22; Franc Pi- šek, Pongerci 7/a; Drago Mislo- vič, Kidričevo 14; Darko Vtič, Praprotnikova 1; Slava Klemenčič, Kvedrova 4; Milan Zamuda, Obrežna 75; Peter KirbiŠ, Sloven- ski trg 8; Ristana Vilčnik, Potrče- va 13, Ptuj. Iz Ptuja ,,Drava'" Ptui, 4. maja 1978: Martin Herceg, Paradiš 28; Zlatko Zamuda. Bukovci 5; Otmar Nežmah, Mestni vrh 37; Jože Ga- šperič. Nova vas 122; Milan Berg- haus. Trg svobode 3; Albin Megla, Strjanci 16; Jakob Pintarič, Abramičeva 3; Franc Roškar, Borovci 4; Milan Krajnc, Savci 20; Branko Kolarič, Obre/ 34; Martin Orlač, Pobrežje 155/a; Jože Pod- hostnik, Brezovec 73; Stanko Ku- mer, Desirnik 40; Viktor Leben, Formin 15: Marjan Volgemut, Ki- car 4/a; ,\nton Pavko, Vintarov- ci 12; Janez Zelenik, Vitomarci 51: Anton Višinski, Mali Okič 45; Ja- nez Sori, Levajnci 33; Ivan Luk-, man. Obrez 113; Marjan Murko,; Podvinci 134; Jože Ivančič. Plača-1 rovci 16; Viktor Leben, For-j min 19/b; Stanko Draškovic. Pre-| šernova 22; Stanko Veldin, Obrez 110 a; Ivan Krajnc, Nova vas 16; Iv^n Gajser, Jiršovci 74; Stanko Markež, Kicar 117. Zveza slepih Ptuj, 9. maja 1978: Martin Korošec, Lešje 27; Šte- fan Nidorfer, Litmerk 4; Stanko Mlakar, Pobrežje 104; Jožica Krajnc, Cesta O.M. 13; Milan Fu- rek, Videm 59; Rudolf Danijel, Ormoška 16; Jakob Topolovec, Kočice 54; Franc Vuk, Dragonja vas 29; Milan Belšak, Mezgovci 4; Anton Hrenko, Mestni vrh 63; Franc Baklan. Sp. Jablane 21, An- gela Kmetec, Lakonci 9. \ mali oglasi KOŠNJO SENA prodam. Jože Farič, Rabeljčja vas 23. CENJENE STRANKE! Hitro in sohdno vam zažagam drva na domu. NaročUa sprejema VeronUca Koder, Spolenjakova 13, Ptuj (na Bregu). PRODAM MLATILNICO na tre sala in navadni dreš. Franc Marinič, Kneza Koclja 27, Maribor. GRADBENO PARCELO kupim v bhžini Ptuja. Naslov v upravi Tednika. PREKLICUJEM vozniško dovolje- i^e št. 1473 z dne 12. 4. 1978 na ime Daniel Visenjak iz Ptuja, Jadranska uL U. SOBO in KUHINJO ali samo sobo iščeta mladoporočenca. Naslov v upravi TednUca. V BREZOVCU pri Ciikulanali prodam parcele za vikend in kmetijsko zem^išče. Izredna lega za vinograd. Elektrika v nepo- sredni bhžini, dovoz z avtom. Informacije pri Francu Irgl, Potrčeva 48/IV - Ptuj. PRODAM PSE - mladiče, nemški bokser z rodovnikom. MUoš Ličina, Zamušani 12, p. Gorišnica. ZAROČENCA iščeta prosto sobo v Ptuju. Naslov v upravi Tednika. PREKLICUJEM SPRIČEVALO OŠ Vitomarci, izdano ob koncu šolskega leta 1948/49 na ime Ivan Čuček, Drbetinci 65. PRODAM novi tro-delni okni Irena Serec, Draženci 2/a. MANJŠI HLADILNIK (skoraj nov), elektični radiator, beli umivalnik (lavabo), prodam. Mi- lenkovič, CirU-Metodov dr. 6 - Ptuj. UGODNO PRODAM kombmhani (globoki-športni) otroški voziček in kolutni magnetofon TELE- FUNKEN. Ogled možen od 18. ure dalje pri Menoni, Dornava 141. SOBO IŠČEM V PTUJU ah okohci, Živko Mihailov, Nova vas 7-Ptuj. 12. maja 1978 sem v Ptuju IZGUBIL kuverto s fotografijami rojstnega dne otrok s starši. Najdite^ n^ odda na upravo Tednika, Vošnjakova 5. PRODAM POSESTVO v izmeri 2,60 ha s hišo m gospodarskhn poslopjem. Bubnjar, Grajenščak 74. , UGODNO PRODAM geneiahio popravljen motoi ^prevoženih 15.000 kmj ter menjahiik od avta NSU-1200. Janez Vogrmec, Za- bovci 31, p. Maricovcl KUPIM KUHINJSKO KRE- DENCO. Ana Križan, Gabernik 52, Juršinci. MLADOPOROČENCA brez otrok iščeta v okohci Ptuja dvo ah trosobno stanovanje. Ponudbe na upravo Tednika „pod 10. junij". KOSILNICO ,4everdo" za Feigu- son - prodam. Ivan Auer, Sp. Hajdina 43. NUJNO IŠČEM VARSTV^O za 9 mesecev starega otroka v dopol- danskem času, lahko tudi na domu. Masten, Kvedrova 2, Ptuj - telefon 78-083. PRODAM KOSILNICO BCS in 7 mesecev brejo TELICO. Po 54, Videm pri Ptuju. PRODAM otroški globoki vozi- ček. Bezjak - Trstenjakova 14, Ptuj. PRODAM okroglo razstegljivo barok mizo z intarzijo. Vprašajte po 18. uri. Srbski trg 8/II, telefon 77-341. MLADI PAR brez otrok išče stanovanje v Ptuju ali v bhžnji ckolici. Naslov: Alojz Horvat, Zasadi 10, Destrnik. NAJDEN je bU zlat ddchški prstan z obeskom. Kdo ga pogreša se naj oglasi v upravi Radio-TednUca, Ptuj - Vošnjakova 5. UGODNO PRODAM kavč in dva fote^a. Ogled po 14. uri. Podlesnik, Trubarjeva 11, Ptuj. MOPED APN-4 skoraj nov, ugodno prodam. Hrnja Franc, Kvedrova 3, stanovanje 16 - Ptuj. PRODAM PARCELE za vikende v Belavšaku. Do Leskovca asfalt, dovoz z avtom. Janez Medved, Pobrežje 24, Videm pri Ptuju. PRODAM novi gumi čoln ,,Mez- fcr" in motor Tomos-4, Bizj^, Obrtniška 2 - Ptuj. Dežurstvo prehrambenih trgovin: SOBOTA, 20. MAJA 1978: prodajalna POVRTNINA Maribor SOBOTA, 27. MAJA 1978: prodajalna ZIViLA izbira Ptuj OBVESTILO Predsedstvena pisarna Občinskega sodišča Ptuj obvešča delovne ljudi ini občane, da v petek 19. | maja 1978 ne bo uradne-^ ga dneva. Dežurni sodnik v sobi štev. 25/11 bo opravljal samo nujne za- deve, i Skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti druž- benih dejavnosti občine Ptuj vabijo k sodelovanju sodelavce za naslednja prosta dela in opravila 1. SOCIALNEGA DELAVCA 2. STENODAKTILOGRAFA Pogoji: - za delovno mesto pod 1. se zahteva višja šola za socialno delo z enim letom delovnih izkušenj, — za delovno mesto pod 2. se zahteva štiriletna upravno administrativna šola in eno leto delovnih izkušenj. Poskusna doba za delovno mesto socialnega delavca traja 2 meseca, za stenodaktilografa pa 1 mesec. Kandidate vabimo, da pošljejo pismene prijave z dokazili o izobrazbi na naslov: Skupne službe samoupravnih inte- resnih skupnosti družbenih dejavnosti občine Ptuj, Raičeva 6, v 15 dneh od dneva objave. Po poteku roka objave prejmejo kandidati pismene odgovore v _30 dnefL___________________.. ......^ ________........ ^.............. FURNIRJI - 2AGAN LES - POHIŠTVO - PARKET - STROPNE IN STENSKE OBLOGE - LADIJSKI POD Komisij.-, zp, delovna razmerja pri SLOVEMJALES LIK ,,SAVINJA" TOZD lesna industrija Ptuj OBJAVLJA r'.is!p''"i,t hpi<:ivnii opravila in naloge: 1. 19 deiavcpv /a opravlianie del v tovarni fijrnirskih sodov NK delavec s prakso a!i hre/ nje Delovno ra7mer;e je za določen čas do 31 decembra 1978 2 22 delavcev za opravljanje del v tovarni funirskih sodov NK delavec s prakso ali brez njp Dp'pvno ra/rnerip ie za nedoločen čas. Poskusno delo pod 1. in 2 trata 2 meseca. Rok za priiavr^ ip 10 dni od obiave na naslov: Slovenijalps LIK ..SAVINJA" TOZD lesna industrija Ptuj. Rogozniška c. 33. v počastitev mednarjodnega dneva sester Občni zbor društva medicinskih sester Ptuj Medicinske sestre sirom sveta praznujejo vsako leto 12. maja mednarodni dan sester, v spomin na obletnico rojstva Florence Nightingale, ustanovitelji- ce in zaščitnice tega humanega poklica. Članice ptujskega društva medicinskih sester so ta dan proslavile nadvse slovesno, z letnim občnim zbo- rom na katerem so pregledale svoje dosedanje delo in izvolile novo vodstvo. Delovno predsedstvo (z leve) Vera Mrdjen, Božena Ribič, Malči Kreft in Olga Fegaš Foto: M. Ozmec Na večer pred njihovim praznikom so se zbrale v dvorani Narodnega dom.a v Ptuju. Uvodni referat o mednarodnem dnevu sester je imela Olga Feguš, glavna sestra TOZD bolnišnice Ptuj. Povdarila je današnjo vlogo medicinskih sester, tako društva, kot posameznice se morajo aktivneje vključevati v delo krajevnih skupnosti in krajevnih organizacij SZDL. Enako je treba aktivneje sodelovati v raznih komisi- jah in svetih kjer se obravnava zdravstvena politika kraja in razmerja na relaciji sestra — bolnik. Vehk povdarek pa je Olga Feguševa dala smotrni delitvi dela zdravstvenih delavcev med zdravstvenimi delov- 4 članska delegacija občine Izola (na desni) v razgovoru s predstavniki SO Ptuj in družbenopolitičnih organizacij Ptuja na komiteju. Foto: M. Ozmec nimi organizacijami in združevanju v funkcionalno in dohodkovno povezano celoto. Anica Geč, predsednica društva medicinskih sester Ptuj v starem mandatu je za tem podala poročilo o dosedanjem delu društva, s katerim, kot sama pravi niso bih posebej zadovoljni. Posebej si želijo večjega sodelovanja sester bolnišnice in izvenbolnišničnih se- ster. Olga Pajič je za tem obširno govorila o pripravah na referendum, ki bo predvidoma 15. junija. Na njem se bodo zdravstveni delavci Ptuja in Ormoža odločali o združitvi v OZD Zdravstveni center Ptuj. Dr. Ljubo Toš pa je za tem podal obširno in poglobljeno poročilo o dosedanjih prizadevanjih na področju integracije, poznejša diskusija pa je poka- zala, da sestre težijo k združitvi. Izrazile so prepriča- nje, da bo referendum uspel in tako bo njihovo delo poenostavljeno, kar pomeni tudi pocenitev stroškov. Franc Klemenčič, podpredsednik občinskega sveta Zveze sindikatov občine Ptuj je za tem povdaril, da imajo glavno nalogo v pripravah na referendum komunisti in sindikalni delavci, ki so dolžni pravilno in dovolj obširno informirati vsakega posameznika o prednostih integracije. Silva Gorjup, predsednica skupščine občinske zdravstvene skupnosti Ptuj je govorila o pomenu zdravstvenega varstva danes. Vspodbudila je zdravst- vene delavce k integraciji in izrazila prepričanje, da bo vsak, ki napredno misli za združitev v Zdravstveni center Ptuj. Med drugim je dejala: Ce smo vam dali vsi mi toliko zaupanja, da skrbite za naša življenja, potem ga imamo še toliko, da vam zaupamo, da bo- ste organizirali sami svoje delo, tako kot bo najbolje in kot to od nas zahteva družba." Medicmske sestre so za tem izvedle volitve novega 21 članskega upravnega odbora društva, nadzorni odbor in novo predsednico društva, katere dolžnost so zaupali Vilmi Kac. M. Ozmec Obisk iz Izole v okviru obiska 4 članske delegacije obalne občine Izola pri predstavnikih ptujske občine in družbeno- političnih organizacij je preteklo sredo potekal na komiteju občinske konference ZKS Ptuj informativni razgovor, na katerem so predstavniki SO Ptuj in družbenopolitičnih organizacij ptujske občine seznanih goste iz Izole o izkušnjah na področju reorganizacije krajevne skupnosti Ptuj. Te izkušnje bodo Izolčani s pridom uporabili pri reorganizaciji svoje krajevne skupnosti. Po razgovorih so si gostje iz Izole ogledali še ptuj- ski muzej in ptujske toplice. - — OM Javne razprave o novih kmetijskih zakonjh in organiziranju V nedeljo drugi del Preteklo nedeljo so bile v ptujski občini prve razprave o novih kmetijskih zakonih in organizira- nju zasebnega kmetijstva. Vodijo jih kmetijski strokovnjaki in družbenopolitični delavci, ki poznajo problematiko strokovnja- ki in družbenopolitični delavci, ki poznajo problematiko in razmere v kmetijstvu. Razprave so bile v Doleni, Majšperku, Vidmu, Zeta- lah, Cirkulanah, Markovcih, Gorišnici, Juršincih, Vitomarcih, Rogoznici in Hajdini. Kmetovalci so obravnavali poslovanje svojega proizvodnega okoliša in obrata za kooperacijo v preteklem letu in le- tu poprej, na začetku srednjeročnega obdobja in pro- izvodne naloge, ki jih čakajo v prihodnje. Obiskah smo razpravo v Markovcih, ki se je je udeležilo okrog 80 kmetovalcev. V tem proizvodnem okolišu je 2356 hektarjev kmetijskih površin, proizvodnja za trg pa poteka na 1219 hektarjih. V prihodnji proizvodnji bodo največ pozorno- sti namenili vrtninam, pitanemu govedu, pitanim prašičem in proizvodnji mleka. Ko so razpravljali o novi organiziranosti so ugotovili, da imajo vse pogoje za ustanovitev temeljne zadružne organizacije v okviru bodoče kmetijske zadruge. Vendar nova oblika organiziranosti kmetom še ni popolnoma jasna in bo temu v prihodnje potrebno nameniti več pozornosti, saj se o ustanovitvi temeljne zadružne organiz.acije ali temeljne organizacije kooperantov sami odločajo, prav tako o številu TZO in TOK. Pri obravnavi novih kmetijskih zakonov so menili, da bo z uredit- vijo statusa kmeta, uveljavljanju zakona o kmetijskih zemljiščih in pridobivanju novih kmetijskih površin z regulacijami in meliora- cijami potrebno prilagoditi tudi zemljiški maksimum za kmete in nekmete, da ne bi po nepotrebnem že tako razdrobljenih površin še bolj drobili. Razprava je bila kljub bolj skromni udeležbi dokaj zanimiva saj je pokazala na skoraj vse kar kmete žuli in kar še ni urejeno. Podobne razprave so bile tudi v ostalih krajih, seveda povezano s posebnostmi tistih območij. Prihodnjo nedeljo bodo razpra- ve še v Stopercah, Leskovcu, Podlehniku, Zavrču, Domavi, Polenšaku, Grajeni, Trnovski vasi, Destrniku, Hajdošah in Lovrencu. 1. k. TITO - REVOLUCIJA - MIR - DESET KONGRESOV PARTIJE Občinska Zveza prijateljev mladine Ptuj je organizirala občin- sko tekmovanje v okviru šampio- nata znanja na temo , ,Tit o—revolucija—mir—deset kongresov partije. V jugoslovan- skem merilu je tekmovanje orga- niziral ,,Kekec" Beograd. Občin- skega tekmovanja so se udeležile ekipe ptujskih osnovnih šol. Pionirji in mladina so se za tekmovanje zelo dobro pripravili in pokazali odhčno znanje iz naše partijske zgodovine. Tekmovalna komisija, ki jo je vodil Dušan Primožič, je dobro vodila tekmovanje. V prvem delu tekmo- vanja so vse ekipe odgovorile na vsa vprašanja, zato je komisija morala uporabiti še dodatna vpra- šanja. Največ uspeha je imela eki- pa OS Ivan Spolenlak, drugo me- sto pa sta si delili ekipi iz OS Jone Žnidarič in OS Franc Belšak Gorišnica. Vsem udeležencem Čestitamo k solidnemu znanju, posebej še zmagovalnim ekipam. Posebno priznanje gre tudi mentorjem, ki so zelo požrtvovalno sodelovali pri pripravi tekmovanja. Lizika Lacko „ Tod živijo revni, a dobri ljudje" Na slavnostnem zasedanju skupščine in družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti Majšperk ob njihovem prvem kra- jevnem prazniku, seja je bila v soboto, 6. maja, je govorila Mile- na Bac, ki jo naši aktivisti poznajo kot Mileno Bokša-Božo, kurirko pokrajinskega komiteja KPS, akti- vistko in borko. V svojem govoru je živo opisala svoje prvo srečanje z ljudmi iz gornjih Haloz. Kot kurirka po Slovenskih goricah. Ptujskem in Dravskem polju je bila navajena hoditi previdno, govoriti šepetaje. Toda, ko je neke pozne poletne noči s tovarišico prekoračila Dra- vinjo, ji je ta rekla: ,,Tu lahko govoriš glasno, pa tudi zapoješ lahko!" Potem ju je peljala pot naprej v hrib, pa zopet v dolino, pa zopet v hrib... Potem je rekla: ,,Obstala sem ob robu gozda, bila je bogata zvezdnata noč, me- sec je osvetljeval ostre haloške gri- če, naenkrat sem začela s tako ra- dostjo peti slovensko pesem, glas mi je vrel iz grla, kakor da bi prihajal naravnost iz srca... Tu sem srečala zelo siromašne, a iz- redno prijazne ljudi, ki so z nami dobesedno delili vse. Partizani smo hodih po teh gričih okoli podnevi, imeli smo dobro organizirano ob- veščevalno službo, vsakič smo kmalu zvedeh, če bi s katerekoh strani prihajali Nemci. Domačini so nas sprejeli kot svojo vojsko in niti pomishti ni bilo, da bi bil kdo med njimi izdajalec. V vseh mese- cih, kar sem hodila po teh krajih, se ne spominjam izdajalca. Bila sem v naseljih Jelovice, Dolena, Vildon, Kočice, Plajnsko. Posebno se spominjam zgodnje pomladi 1945, ljudje so že kopali v vinogradih.Nekega dopoldneva so iz dohne začeli prihajati Nemci, bilo jih je kot listja in trave, nas pa le nekaj. Hajko je bilo treba pre- živeti. Eni so se umaknili naprej proti Nadolam, Stopercam, Do- nački gori; nekaj pa nas je ostalo, odločenih, da nekako preživimo ta zadnji nemški poskus, da bi uničili partizane v tem delu Haloz. Tako- le se mi je godilo: Nemci so v strelcih prodirali proti našemu hribu, le nekaj met- rov vrsta od vrste, tako so na- vadno prečesali ves teren. Z gospodinjo sva se hitro odločih. Pri sosedu so v vinogradu kopali. Kopačev je bilo okrog 20. 2e prej sem se oblekla v staro kmečko ob- leko, gospodinja mi je še zavezala domači kmečki robec, stisnila v roko težko ,,goričko" motiko in šli sva do kopačev. Dva kopača sta stopila vsaksebi in mi v sredini da- la prostor. Zavihtela sem motiko in enakomerno smo kopah v ritmu kopačev... Nemci so prišli do nas, nas opazovah, grdo gledali in spraSe- vah, če smo videli kje partiza- ne. Ljudje so nevedno zmajevah z glavami: ,,Tu ni partizanov, mor- da kje tam..." so z rokami kazali v daljavo proti temnemu hribovju Boča in Donačke gore. Nemci so godrnjaje šli naprej v nakazano smer, vame pa se je čez čas obrnilo desetero prijaznih oči in brez besed so nadaljevali s trdo kopjo, kakor da mi ne bi bih pravkar rešili živ- ljenje. Med njimi ni bilo ne izda- jalca, ne dvomljivca, vsi smo vede- li, da moramo držati skupaj, kajti Ing. Milena Bokša-Bac govori v Majšperku Foto: M. Ozmec samo v skupnosti in tovarištvu je bila v tistih težkih časih naša moč." Povišanje stanarin za 30 odstotkov Delegati zborov ptujske občinske skupščine se bodo na seji 30. maja odločali tudi za sprejem osnutka odloka o povišanju stanarin v občini od 1. junija 1978 dalje. V gradivu, ki so ga delegati že prejeli je dodobra obrazloženo, čemu takšno povišanje, zato najbrže ne bi bilo odveč, ko bi delegati na sejah delegacij in konferenc delegacij spregovorili o tem, da bi osnutek odloka prekvalificirali v predlog. Povišanje cen stanarin je namreč v skladu z dogovorom o izvajanju politike cen proizvodov in storitev iz pristojnosti repubhke in občin v letošnjem letu, ki določa takšno povprečno povišanje cen. Določilo o povprečnem povišanju stanarine pomeni da, v kolikor bi se stanarina za določeno kategorijo stanovanj zvišala nad 30 se sme ostala stanarina zvišati ie toliko, da povprečni odstotek zvišanja v občini ne presega dovoljeno mejo 30 %. S tolikšnim povečanjem stanarin bi se v tem letu povišal dohodek iz stanarin za 1,588.267 din glede na leto 1977. Ce pa upoštevamo stanje sklada stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, bo povišanje zadostovalo le za ohranitev fizičnega obsega vzdrževalnih del na ravni preteklega leta. Dovolj zgovoren dokaz za potrebno povišanje stanarin je, da bi za realizacijo predloženih programov del v ptujski občini potrebovali 13,000.000 din, na razpolago pa jih bo le 7,000.000! N. D. osebna hroniha RODILE SO: Marjana Zabavnik, Kog 40 - Znko; Zdenka Žunec, Opekarni- ška 17, Ormož - Dejana; Hedvika Zoreč, Bezjakova 6 - Petra; Zlatka Rajh, Ul. 14. divizije 20 - Primoža; Štefanija Fuerbas, Jur- šovci 62 - Petro; Marija ŠčaV^ničar, Ormoška 21/a - Vesno; Vesna Mere, ZElenikova 1 - Alenko; Neža Plajnšek, Zabovci 11 - dečka; Danica Polajnko, Pavlovski vrh 9 - dekhco; Marija Cucek, Podvmci 38 - Renato; Danica Spendija, Vinski vrh 47 - Zlatka; Jožefa Brodnjak, Ziher- lova pl. 1 - Tineta; Marija Ccoek, Draženci 14/b - dečka; Albina Kekec, Moškanjci 44 - dekhco; Alojzija Baurrian, Hum 47 - Mojco; Nežka Cuš, Mezgovci 41 - dečka; Štefanija Kostanjevec, Stojnci 39 - Primoža; Jožica Skerbiš, Makole 11 - Vida; Danica Vindiš, Kidričeva 13 — Alenko; Jožefa Žnuderl, Senčak 8 - Matjaža; Milena Fajfar, Medribnik 25 - Marjanco; Marjana Medik, Kidričevo 2 - dečka; Marta Krajnc, Brezovci 9 - Damjana; Angela Petrena, Savci 50 - dekhco; Marija Smontara, Frankovci 51 - Silva; Verica Majerič, Crmlja 21 - Aleksandra; ERika Kozoderc, Podlože 17 - dekhco; Mira Nahberger,^ Zg. Hajdina 87 - dečka; Silva Sibila, Apače 250 - dečka; Angela Petek, Tomšičeva 15 - dečka; Angela Šamperl, Bukovci 2 - dečka; Alojzija Razlag, Bratone- čice 3 - Marjana; Milena Potočnik, Zg. Leskovec 23 — dekhco; Ljudmila Ljubeč, Hrvat- ski trg 2 - dečka; Terezija Kokol, Bresnica 9 - dekhco; Romana Štampar, Kog 92 - Renato; Ivanka Cigula, Dornava 96 - dekhco; .Marija Lamberger, Miho- vce 4 - Aljanko; Majda Kokrič, Formin lO/a - deklico; Angela KOsec, Desenci 9 - Mojco; Štefka Krajnc, Apače 230 - dekhco; Olga Meško, Stojnci 45 - Andreja. POROKE: Franc Vahč, Mezgovci ob Pesnici 25 in Milena Geč, Zamušani 31; Anton Kovačec, Zg. Velo vlek 5 in Marjeta Leopold, Zasadi 4; Milan Fekonja, Župetin- ci 8 in Vera Laporšek, Novinci 49. UMRLI SO: Franc Tašner, Zagorci 67, roj. 1898, uinrl 7. maja 1978; Matifa Žerak, Cermožiše 51, roj. 1970, umrl 6. maja 1978; Zvonimir Dokler, Gregorčičev drevored 11, roj. 1900, umrl 8. maja 1978; Štefan Novak, Središče, Slovenska cesta 75, roj. 1906, umrl 7. maja 1978; Boris Korenjak, Ul. Anice Kaučevič 7, roj. 1923, umrl 8. maja 1978; Marija Kuerbus, Grabe 7, roj. 1899, umrla 10. maja 1978; Janez Bezjak, Muretinci 52, roj. 1902, umrl 10. maja 1978; Julijana Modric, Poljska cesta 37, roj. 1898, umrla 11. maja 1978; Juhjana Drevenšek, Zg. Leskovec 17, roj. 1905, umrla 11. maja 1978. Janez im Marija Krabonja po 50 letih ponovno pred matičarjem Alojz in Marija Lašič v poročni dvorani v Ormožu Dva zlata para v Ormožu v soboto, 6. trnja sta predsednik SO Ormož Mirko Novak in matičar Jože Sever svečano razglasila za zlatoporočenca kar dva para in to: Janeza in Marijo KRABONJA, staru v Sp. Ključarovcih 16. Junez je bil rojen 31. marca 1902, Marija roj. Hržič pa 1. aprila 1906. Po poklicu sta kmetovalca, vse življenje se bavita s kmetijstvom in vinogradništvom. Janez je tudi večletni predsednik RK in redni krvodajalec, za kar je dobil več priznanj, bil je tudi več let tajnik gasilskega društva v Ključarovcih. V zakonu se jima je rodilo 5 otrok, danes imata že tudi 9 vnukov. Alojz in Marija LAŠIČ, kmetovalca, stanujeta v Stanovnem 13. Alojzu je danes 74 let, Mariji, roj Lopovec pa 77 let. V zakonu sta imela le enega otroka, vse življenje sta se bavila s kmetijstvom in vinogradništvom. Besedilo in posnetki: J. S. vreme do nedelje, 28. maja 1978 TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TED- NIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio-Tednika telefon (062) 77-079 in 77-226. Celoletna naročnina znaša 150 dinarjev, za tujino 250 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-601-10649. Tiska ČGP Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Polna luna bo v ponedeljek, 22. maja ob 14.47. Napoved: V glavenem bo spremenljivo vreme. Jutri in v soboto, 20. maja bodo pogosta rosenja, brez večjih padavin. Do nedelje 21. maja se bo malo otophlo, čez dva dni pa se bo ponovno ohladilo. Ce 24. maja ne bo slane, bodo dobro izvozili. Tudi ob koncu maja bo še vedno hladno in nestalno. . Alojz Cestnik.