r✓r ) ~ \ \ 1 1 , \ 1 t ) / 1/ r PRI '1 \f r: l 4 D I N S K A U r~c A ,.. ~ .,_ L ~ , C A C.., s ..1 IJ o "' >1 ~ o z I" ' 1 K R E K.._. o V A ,u L I C A R A Z l A:G O V A ...: U l I C A r.; ~ LENINO\ll J l ... us,v r ,> r~c I TRG r G R E G O t t I t E .Y A ~ ,1 U l. l ... \ ~ ~ < ~ " MAGDALENSKI -+- TRG KACOVA Ul, 1 C l J A 1 ' o J u) / v . t,.. ,j ~ II ~ 381 /,C ~o ~ .. ,oo •---t-----,---'--c-r-c--;'-r~--~1--+-~~--~~ / M E L l S K A C E S T A J ~ lu v ---,/-,- -- 1-----.u C( => 3 ~--~ .. ,--------;,~:--+--- ~--.. - I I i. 5 > ULICA...,HEROJA . ,: .ŠAR At~OVIČA -\ ORE KO HA0RE!JE MELJE i' ~ ,t ., ... ~- v (' C E S T A POBREŽJE ., BILTEN ZVEZE GEODETSICL-I INŽl l'TIRJ EV I H GEDI-.mTROV SLOVENIJE Leto 1972 V s e b i n a Pete:'.' Svetik: Tomaž Banovec: Jože Rotar: Janez Kobilica: Peter Svetik: Ivan Golorej: Dragan Honzak: Tomaž Banovec: Ljublj a:."'.:. , marca 1972 Geodetska služba in urejanje prostora Poročilo z II. posvetovan ja v kartograf iji Možn o sti me s tne lrn.rtoGraf ij e Kartog r afski p r oblemi projekta regionaJne pro s torske dokumentacije občine l.Vlaribor Zapi snik s e s t anka o problemih U$klajevanja kar tografskih metod pri urejan ju zemlji šč v Evropi I nforma cij a o uporabi ortof otografslce metode Sta11 j e kata strske klasifikacije zemljišč 11 GEODETSKA ~~LUŽBA 11 - Časopi s za g eodezijo, ka rtogafij o in kata s t e r zemljišč Številka 2 stran 1 10 17 23 JO 34 Odprto pismo Urbani stične zv eze Jugo s lavije jaimosti 37 Stanko Majcen: Ustavne s premembe v SR Sloveniji in g eodezija 39 Peter Šivic: Prvi smučarski dan g eodetov Slovenije 42 Informacije: - Z,9.lcon o upraimih t aksah 43 Zapisnik l. s eje Zapisnik 2. seje - "Informativni bilten 11 Biroja za RPP 43 - Odbor i zvr šnega sveta spr ejel prog ram geo- det skih del ~a leto 1972 43 - Prvi pravnik v geodetski službi v Sloveniji 44 - Obisk kolegov geodetov iz Vojvodine 44 - Prvi smučarski dan geodet ov 44 predse dstva ZGIG predsedstva ZGIG Slovenije Slovenije 45 47 Poročilo za letno skupš čino o de1L1 Dn1štva inženirjev in geometrov Celje za č2.s od 3. 4.1970 do 10.3.1972 Izdala: Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Sloven~je Uredniški odbor: Boris Kren, Marjan Smrekar, Bogdan Samobor Prispevke pošiljajte rra naslov: Boris Kren, Geodetska uprava SRS Ljubljana, Cankarjeva 5/III 50 Peter Svetik GEODE'TSK.l'1. SWŽ:3A. IN UREJANJE PROSTORA (Referat na g eodetskem . dnevu 1971) Naslov prav gotovo obeta več, kot bom v tem pri spevku sam lahko povedal. Snov pa je vsekakor zanimiva in aktualna in istočasno pri nas še vedno v fazi in- tenzivnih razglabljanj in dogovorov vsaj kar se nadgradnje tiče: katastra komu- nalnih naprav, urbanske in regione.lne prostorske dokumentacije. Ob tem ne bi obravnaval topografskih osnov - ODK in načrtov, kjer je naša dejavnost vpeljana in standardizirana. Naj takoj povzamem uvodne in zanirm.ve misli direkto1°ja planiranja pri Mestnem svetu Velikega Londona na kongresu v Wiesbadnu. Osnovna geodetska dejavnost je raziskovanje prostora glede na njeg ovo ureditev in izrabo. Pri tem mu pomagajo drugi ožji specialisti. Samo g eodet je kompleksen st :i;'okovnjak, ki mora imeti pr e- gled na.d dejavnostjo ostalih •. Geodeti dajejo avtorit9.tivne nasvete glede pro sto::..- skega urejanja, posledic planiranih posegov, vrednotenja ukrepov za varstvo na- rave, ekonomike vzdrževanja. prostorskih posegov itd. z upoštevanjem nmenj spe- cialistov. Za to pot r ebujemo zanesljive podatke, ld jih zbiramo sami ali z geo- detsko vestnostjo prevzemamo in preverjamo. Ob teh mislih se velja zaustaviti in napraviti kratko analizo našega novejšega razvoja, ki brez dvoma gre v to sr.1er vse od ;teta 1966. Tudi rezultati niso iz- ostali, saj so naši prispevki tako teoretični kot praktični pri uTejanju pro- stora v SR Sloveniji dovolj tehtni in priznani. Istočasno pa moramo vedno spr oti ugotavljati, da so dosežki posameznikov, večina entuziastov preveč osamljeni in premalocenjeni; da zale~je, naša cca 600 inož velika vojska geodetskih sti'Dkov- nja.kov prepočasi miselno in operativno napreduje. Vsa prizadevanja, vse naše delo, je u smerjeno v družbeno korist, v razvoj druž- be, Za eksistenco ljudi pa moramo prvenstveno zagotoviti tri osnovne pogoje: - prebivanje - delo •- odmor. V te glavne skupine lahko uvrstimo vse dejavnosti, ki so veza.ne na prostor: razvoj in oprema mest, . infrastruktura, industrija, izobraževanje, kmetijstvo in gozdarstvo, turizem, varstvo narave itd. Vse . to pa je nLljno v prostorLl na- črtovati, prostorsko definirati in usklajevati. Zato potrebujemo vrsto zanes- ljivih podatkov, ki jih po rtaši grobi delitvi lahko razvrstimo. v naslednje skupi- ne: l. naravne danosti kamor uvršoamo raziskt't-ve prostora s podrooji: - geologija - pedologija - klimatologija •· seizmologija ..... - 2 - 2. Objekti v prosto:>: L1 vidni , lci pr o stor služba . so vsi ti sti ustvarjeni (ant :;.•opog eni) obje'~ti, ki so fi zično zasedaj o . Te prav gotovo primarno obvl ada naše. 3. Posebn.e ureditve, kamor uvrščamo ti ste omej i tvene fakt or je v prostoru, ki s icer niso vidni, so pa z r a znimi akti opredeljeni in imajo za m·editev prostora pos e ben pomen, Sem uvrščan10: - varstvo narave in s pomeni ško varstvo - varstvo pit ne vode - rezervate za bodočo izg radn jo ... " ..... Tudi ti el ementi so tipične. naloga g eo deta, ki ;jih v prostoru lahko natančno definira, omeji. 4. Strukture, procesi in dogaja.'1 ja v prostoru so el ementi, ki so vezani na ne- ko pro stor3lco enoto in pot1azar jajo r a zvoj, ekon omiko, demografi jo, gi banja itd. Večir.c teh nalog ra z{ sk uje statistika in jj_h je potrebno le dobro karto- grafs ko obdel ati L"l s eveda vezati na prosto rsko enoto . 5. Pregled publikacij ske dejavnost i , zalrnnodaj e , člankov itd . , kar pomeni vrsto regi strov o razpr avah in :r-a '.3i skavah prostora te r pravnih posegov v njega . Če r azpolagamo z zane sljivimi podatki teh o snovnih grup, smo k urejanju prosto- ra doprine sli velilc delež: odkrijemo vse kolizije in predstavimo prostor v n jegovi s tvarn i Vrednosti t er s tem omogočimo najbolj racionalno odlo čitev o njegovi izrabi. Smatram pa,da je nujna še ena o snova , in sicer koncept dolgo- . :ročnega ekonomsko_-poli tičnega :razvoja. _ Urejanje prostora je ti sta def i nicija racionalne in-usklajene izrabe pro s tora vseh vej ( resorjev) in vseh nivoje\· . Po urbanističn:i. terminologi ji bi ob s ega la pojme: asanacija ,- detajlni_ urbanistični plan, lokalno planiran je, medobčinsko planiranje, programiranje, pro storski načrt, prostorsko planiranje, resorno planiran je, regionalni pro_storski pl an, UN, UP , UR, urbanizacija, u sklaj evanj e . Geodet ska služba je t o r ej pri u:rejanj u prostora kot temeljna prostorska veja s o udel ežen a v vseh nivojih . Kot talca nima i ntere sa pro stora i z1·abljati, j e l a }:.-- ko v n jem nevt ralna i n njena alrtivna vloga j e predvsem v: l. pr ipravi prosto r skih o .snov - temeljnih pr ostorskih informacij 2. spo znavan j u stanja (geodetska nadgradnja) 3. v povezovan j u , ki jo prostorsld inf ormaci jski s i s tem nudi in 4. v raziskavah prostora, Urejevanje prostora, v tem naj š i r šem smisl u, se je pri nas začelo s s pr ejetjem ustrezne zalrnnodaje v letu 1967. S to l e tnico pa je povezana alccija regionalne p r o s torske dokwnentacije in malo pred nj o koncept o '1razši rj eni dejavno s ti" geo- detske s l užbe pri nas. Ne bi ponavljal porodnih krčev ob nastajanju a tlasa RPD , čeprav je včasih prav, da se s pomnimo ; obnovil bi le _de j s tvo, da je talco prva in še zlasti druga i zdaj 2 Atlasa RPD doživela viden uspeh, prav talca tudi Atla s B - inventarizacija i n - 3 - katego:cizacija kmetij ski h in gozdx1i ll površin. Uspeh ni l e plod izvajal cev, temveč so delovan ja vseh geodet skih upravnih in resornih s lLJ.Žb. Prav gotovo· se še spomnite naših obiskov, našega prepričevanja o koristnosti aJccije in končno uspešnih dogovo r ov. i\kcij a i n njen rezL1ltat je bil uvod, po moje dober začetek inventarizacije p1°ostora, njen sicer majhen, a pomemben del. TaJcrat smo se zavedali, da je vsak začetek t ežak in nepopoln i n zaradi tega tudi danes njenega uspeha ne • moremo zmanjševa ti. Poudariti moram tudi, da je delo teklo v republiki v pogodbenih odnosi h , v občinskih upravnih organih pa na o snovi prostovoljne pnpravljeno sti ali dobre volje. Potekalo je tudi brez prave študijske poglo- bitve, saj zato ni bilo niti časa, niti denarja. Prav na kratko bi prelet el do sedanj e rezultate geodet ske nadgradnje pri ureja- nju prostora: l. operativna del a: - katast er komLmaL."'lih n aprav (vsaj delno za več mest) - urbanski at l asi - Atlas RPD 1967, 1: 50.000 - Atlas RPD - druga i zdaja 1969, z obsežnimi teksti in zaJconi - At l as B - i nventarizaci j a i n ka tegorizacija kmetijskih in gozdnih površin v 1: 25,.000 s tekstnimi podatki - r edno vzdrževanje zaJconodaj e in. nekaterih registrov - časopi ~Da dokumentacija obi ski v seh občinskih g eodetskih uprav in delne, od prjm'7ra do primera po kvaliteti in kvantiteti različne dopolnitve in vzdrževanja - obveščanje preko Informativnega biltena RPP. 2. Zakono daja: - zalcon o katastru komunalnih no.prav - 1968 - zakon o geodetski službi - 1970. 3. Navodil a: - pravilnik o tehničnih normativih za izdelavo in vzdrževanje KlJ.ja A 5, A 6 s posebnimi tematskimi obdelavami izvodov v barvah za infrastrukturo? upravne razdelitve in geodetske razdelitve (h_ komunalnih naprav in objektov) 3. Turistična oleata 4. Urbanistična oleata 5. Oleata spomeniškega varstva-in varstva narave 6. Oleata višinske predstave terena 7. Meteorološka ol0ata s. Geološka oleata 9. Oleata prikaza gibanja prebivalstva po statističnih podatkih 10. Oleata prikaza gibanja gospodarstva po statističnih podatkih 11. Letni grafični prikazi prostorskih dogajanj po zbr8.11ih podatkih, Glavno slabost predstavlja v prvi fazi dokumentacija v merilu 1: 25.000, kjer se predvideva le vzdrževanje obstoječe dokumentacije, Osnovna topografska karta 1:25.ClOO je žal še vedno ekskluzivni vojni podatek, zato v sedanji f2.zi verjetno ni možno detajlneje obdelati te dokumentacije. Meteorološki in geološ- ki podatki, ekološka karta, pregledna pedološka karta in druge, bodo morale te- meljiti na kompatibilni pregledni karti za celo republiko, ki bo verjetno 1:25.000. V prvi fazi pa ni mogooe drugega, kot zbrati grobe obstoječe podat-· ke v zbirni pregledni karti 1:50.000. Cel sistem evidenc v merilu 1:25.000 pa bo treba skrbneje obdelati v enotnem sistemu za vso republiko. Ob tej prilik ... bo treba rešiti tudi problem osnovne topografske karte 1:25,-000. - 22 - Problem sistema tematskih kart, izdelai1ih kot oleate, predstavlja tudi karto- g:cafski ključ in pa možnost medsebojnega prek:rivanja različnih elementov v raz-- ličnih oleatall. Kartografski ključ, p:cedvicle11 za ODK, je bilo treba deloma dopolniti, pri čemer je uporabljen predv.sem ključ, ki je služil. za izdelavo re gionalne prostorske dokW11entacije v merilu 1: 25. 000 Geodetskega zavoda SRS o Za nekatere znalce pa bo treba uporabiti standa1 jj7.e znake uporabnikov. Popol- noma še ni izaelru:ta barvna sk1;1.la na posameznih ole.atah, ki jo bo treba upo- rabiti zaradi boljše preglednosti. Vse barve morajo biti sposobne za kopiranje po ozalid postoplm in po fotografskih postopkih, Topografski kljLJ.Č bo obvezna priloga na začetku vsakega izvoda atlasa dokurr1entacije. V. VZDRŽEVANJE DOICU1V!ElifTACIJE Predvideni in deloma že utečeni so tl"ije načini vzdrževanja izdelave dokumen-. tacije: l. pomanj Šanj e v merilo · in vri sl dokumentacij o vseh po snet kov sprememb na zem-· ljišču, ki jih registrira Geodetska uprava pri tekočem vzdrževanju evidenc. o prostoru. 2. Občasno zbi:;.~anje podatkov od vseh uporabnikov dokumentacije in vris teh po" dat kov v dokumentacijo ( zaenkrat se vrši enkrat letno). 3. Občamo aerofotosnemanje območja občine in nato po potrebi prenos podatkov v dokwnentacijo preko avtografa (predvideno vsakih pet let). VIRI: Ivan Urh, dipLing.: Geodetski zavod SR Slovenije (Peter Svetik, :i.:ng. , Marj ru1 Podobnikar, dipl.ing.) Jože Rotar, dipl.ing,: - Konstrukcija prostorskega dokwnentacij skega centra (študija) - komtmalni atlas občine Ljubljana-Center - Urbanska dokut1entaciJa Jesenic - Regionalna prostorska- dokwnentacija v merilu 1:25.009 - Stanje in možnosti mestne ka1~ografije (referat 1971) Švedska centralna zbornica datke o nepremičninah Stockholm, 1970: za po- Helmar Wallner, direktor Šved- ske centralne zbornice za podatke o nepremičninah Johannes. Nittinger,Hannover: Janez Kobilioa,dipl.ing.: - Kataster na Švedskem - Vidiki glede splošnih načel za bodoči pro- gram informativnega sistema v državnem razvoju - Nova banka podatkov o zemljiščih na Švedskem - 20 Jahre Arbeitsgemeinschaft der Vermessungs-, verwaltungen der Lander der :Stmdesrepublik DeLlt sohland (Zeitschrift fUr Vermesstmgswesen,jan.1969) - Geodetska prostorska dokumentacija (referat, Bled 1970) - 23 - Peter Svetik ZAPISNIK SEST.A_NKA O PROBLEMIH USKLAJEVANJA KARTO- GRAFSIGH J\/IETOD PRI UREJANJU ZEMIJIŠČ V EVROPI Sestanek je bil 2.11.1971 v prostorih Biroja za regionalno prostorsko pl.sni- ranje. Udeležili so se ga: dipl.ing„Milru1 Naprudnik, prqf .ing. Ivan Čuček, dipl.ing. Tomaž Banovec, prof. dr. Vladimir Klemenoič, dipl.ing. Ivan Urh, dipl.ing. Teobald Belec, prof. dr. Brwko Boroic- Zagreb, dipl,ing. Milan Petrca - Beograd, dr. Miloš Miškovič - Sarajevo, prof. dr. Alojz Podpečan, ing. Peter Svetik. Ker je problematika kartografske obdelave tipično interdisciplinarna, ker kar- tografijo kot zng11ost .v vseh načrtovanjih preslabo poznamo, bom navedel bistve- no misli, vseh udeležencev in uvodnega referata. Ob tem naj takoj poudarim, da je večina udeležencev pripTavila obširna pismena poročila, ki jih bomo p0 mož- nosti objavili v posebni publikaciji. Vsi se nwnreč že dalj časa z.nru1Stveno ali operativno ukvarjajo s kartografsko dejavnostjo. Pobudo za posvet je dal Evropski svet za področje prostorskega planiranja, Čigar prvo zasedanje je bilo leta 1970 (sestavljajo ga zapadne evropske države). Na tem zasedanju so ustanovili posebno komisijo za uskladitev kartografskih metod za prostorsko planiranje in urejanje zemljišč v Evropi. Sestavljajo jo predstav•- niki Nemčije, Francije, Belgije, HolGlldije, Anglije, Italije in Jugoslavije. Prvo zasedanje te komisije bo konec novembra letos, Obravnavala bo poročilo Cormossa in C9. po sprejetih dopolnitvah predložila glavnemu.tajništvu evropske- ga sveta. Zasedanja se bosta iz SFRJ udeležila dipl.ing. Milan Naprudnik in dr~ Matjaž Jeršič, dipl. geograf. Komisija zvezne skupščine za m~ba11izem in prostorsko urejanje je namreč poverila sodelovaJ1je v tej komisiji naši repub- liki. . Da bodo razumljiva mnenja in predlogi udeležencev sestanka na Biroju, navajam najprej osnovne misli uvodnega poročila prof. Komossa. Vsebina: - uvodne pripombe - topografske in tematske karte - tematske karte in merjenje prostora - osnovni podatki za izdelavo kartografskih kart in uporaba v seknorjih - analiza primera BENELUX - nujnost.uskladitve.kartografskih metod za urejanje zemljišoa v Evropi - predlogi, ki naj bi jih predložili glavnim delegatom zaradi uskladitve. V prvih štirih poglavjih avtor opredeljuje definicije in pojme ter poudarja ve- lik pomen kartografije pri urejanjL1 prostora in nujnost usklajenih pristopov, zlasti pri statističnih in dn1gih obdelavah. V petem poglavju ar1alizira predhodni projekt za BEl'ifELUX. Ta razlikuje sedem skupnih .elementov s Pododdelki in sicer: - splošno Življenjski prostor industrija poljedelski predeli rekreacija oboekoristno zemljišče promet in zveze., - 24 - Avtor navaja da projekt očitno zapostavlja celo množico elementov, in ugotavlja, da bi skupna evropsko. le"'.'.eLJa moic1a vsebovati kot dopolnilo še: - elemente kvax1titativne6"8. maoaja (šir:j_na cest, enojni ali dvojni tir, kapa- citeta plovnih poti, vodnih zbiralnikov, dolžina pist •••• ) - elemente kvru1ti tati,me(:'.a z• 7 aČ.'::!.j2 (meje, kla:~•~_fikacij e pru1og in turistične opreme, podatke o HTV ••• ) - elemente kronološkega značaja (stE,.,1.je v g:rac1nji, v projektih). Za tem avtor opredeljuje velikost raznil p:rostorskih enot in jih definira s površinami na karti in na terenu ter členi merila po namenu uporabe. V šestem poglavju opozarja na nujnoE:t usklajevanja kartografskih metod: merilo, vsebina, kriteriji, terminologija, tehnika itd.. Na podlagi analize sklene: brez kartografije in CI.reditve prostora, zato je orga11izacija evropskeg-r. prostora nujna in neogibno.. V sedmem poglavju razčleni delovni program uskladitve kartog1~afskih metod v tri faze: seznam zbiro.nja in analiza materiala: - pregled materialov - izdelava predlO§OV za uskladitev. Pri tem zaključuje: - nujni so stiki med statističnimi in ka.rtografskimi strolwvnj.s.ki - izdelava usklajenih administrativnih bazičnih kart mora biti prva absolutna zahteva na evropski ravni - vzpostaviti je stike z oblastmi in službami, tako internacionalnimi kot nacionalnimi, da bi se lahko okoi"i stili z njihovimi izkušnjami, ki so drugače za dosego cilj2 - n:ujno se je treba izogniti dvojnosti (duplira11ju) važna naloga je sestava slovarja na področju merjenja prostora - kartografij 8. je znanost, telmika in umetnost. Mnenja udeležencev povzemam po vrstnem redu njihovih razprav v zelo· sl{rajšani obliki: dipl.ing, Mil~ Naprudnik je povezoval in vodil razpravo. Najprej se je zahvalil vsem udeležencem, ki so se v problematiko dobro poglobili in jih pozval, da bi stalno sodelovali. Opozoril je mi nizko raven kartografije pri nas kar se je videlo v vsel·: elaboratih, ki obravnavajo prostor._ Širok krog sodelavcev pri raznih razvojnih progre,mih premalo pozna kartografijo in ka:r-tografske upodobitve, saj se doslej nismo mogli dogovoriti niti o oznalmh, vsebini in medlih kaj šele o sinteznih kartah, . ki marsikdaj pred- stavljajo polovico plana. · Ne bo odveč nekaj zanimivosti o dosedanjih prizadeva.."l.jih v SR Sloveniji. Sedaj se pripravljajo za i.zdelavo_;_ - nacionalnega atlasa SRS - Biro je lani pripravil prvo tovrstno gradivo 11 Stanje v prostoru in razvojne težnje 11 - med uspehi za nadaljnje delo na regiona,lnem prostorskem planiranju so pred- videna tudi navodila o obvezni uporabi kartografskih osnov - sodelovanje štirth dežela (Furlanije, Julijske Krajine, I(0 roške, SR Hrvatsb. in SR Slovenije), ki se zelo ugodno razvija, temelji predvsem na kartografski obdelavi problemov - 25 - - GZ sns je prevzel raziskovalno nalogo o informacijskih prostorskih siste- mih pri čemer je zelo pomembna uvedba kompjuterske teJ:m.j_ke v kartografsko obdelavo. Pozneje so nam dali še vprašalnik s petimi vp:)'.'ašanji, na katerega želijo od- govor in nekaj primerov kart ter. drugega gradive". Vprašanja so naslednja: - Ali je potrebno sodelovati pri izdelavi osnovnih administrativnih in to- pografskih kart? Do k8.tere me::-·e je potrebno uskladiti merila kartografskih osnov? Do katere mere je možno uskladi ti legende in kartografske označbe - znake? ,..;. Do katere mere je zaželjeno uskladiti terminologijo v kartografiji? - Kateri so obstoječi osnovni statistični podatki, ki so razpoložljivi za izdelavo kartografskih osnov pri u:cejanju prostora in do katere mere je ··njihova uskladitev potrebna .. Dipl.ing. Tomaž. Banovec je poudaril, da je elaborat predvsem kompilacija nekaterih mednarodnih prizadevanj za trnlcladitev kartografskih jezikov in po- stopkov, pri čemer so zlasti poudarjeni dosežki sodelovanja dežel BENELUX, ki so prav gotovo dali dobre rezultate •. Avtor je premalo povezal kartografijo z informatiko in premalo obdelal odnos do statistične kartografije. Prav tako je done s nujno vsako razglabljanje o kartografiji povezati z raČLmaJ.niško telmiko. Razen meril pa je nujno poe- notiti tudi projekcije. Prostorska enota je važen element, ki ga moramo med- sebojno uskladiti, _da bodo podatki primerljivi. J?roblema prostorske mreže se avtor ni dotalmil. Kakršna koli dolgoročna teh„Y1ološka rešitev mora biti danes povezana z raču­ nalništvoll}. Prof. dr. Vladimi:c Klemenčič je izjavil, da temelji projekt na osnovi izlrn- šenj BENELUX-a, ki je veliko bolj razvit kot naše republike saj smo pri nas Šele načeli ustrezno p:ro blematiko. Zato moramo naj prej uskladi ti mišljenja po republikah. Ključ in vsebina za BENELU'.l bosta za nas le delno uporabna zaradi različnih agrarnih sistemov in povsem drugačnih procesov urbanizacije itd. Zato bo legendo nujno dopolnjevati in prilagodi ti. Zbiranje podatkov mora biti zasnovano na najmanjši prostorski enoti kar omo- goča poljuh1.o generalizacij o podatkov. Naoin kartografske obdelave moramo pod- redi ti cilju. Jasen pa mora bi ti nastanek karte. Dipl.ing. Teobald Belec je mnenja, da v elaboratll ni bistvenih novosti. Kdor je v SR Sloveniji sodeloval pri problematiki prostorskega ·urejanja se je do- kopal do približno enakih problemov, kot jih navaja poročilo. Poskušali smo najti tudi zadovoljive rešitve v obliki raznih tematskih in sinteznih kart. Vprašanje je, če ima enake probleme vsa SFRJ.Smatra, da bo v bližnji bodoč­ nosti prav zaradi ekonomskega in prostorskega planiranja ta problematika aktualna za vse repllblike. Navzven pa moramo že zdaj priti z usklajenim sta- liščem. Tematska kartografija je eden izmed osnovnih instrumentov prostorskega pla-- niranja. Do tega sklepa so prišli vidni in preudarni strokovnjaki. Prostorsko planiranje je povezano z vsemi drugimi planiranji, saj se vsak razvoj kaže v prostoru. Dipl.,ing., Petrca Miroslav je v obširnem tekstu lcritiono ocenil predloženo poroČilo: SPLOŠNE PRIP0WCBE Za opredelitev terminologije je predlagal izdelavo terminološkega slovarja, ki bi z vpisnim besedilom definiral pojme. Ko•;nossova definicija tematske kartografije je nepopoJJ1a, voasih celo netočna, Ponovno je poudaril nujnost uskladitve statističnih obdelav. Glede meril je navedel vrsto podatkov evropskih drža,v in utemeljil kot naj~ primernejše merilo za izhodišče kompleksnega tematskega kartiranja karte 1:50.000; od tega merila je mož,no iti navzgor in navzdol. Za prikazovanje nekaterih tematskih informacij je merilo in toonost sekundarnega značaja. Sodobnih tematskih kart; nima več smisla izdelovati na klasičen način, ker prehitro zastarajo, zato je treba kar najbolj uvnjati avtomatizacijo. Predlog delovnega programa za uskladitev kartografskih metod I. Namen in cilj uskladitve1 Nujno ~e treba opredeliti dejavnosti tematike, kjer je mednarodno sodelo- vanje nujno (stcmdard) priporoč::.jivo (prir,01°0Cilo) 11.i nepomembno. Raz- logi so lahko ekonomsko integracijskega značaja (mednarodna telm.iona pomoč). II. Inventarizacijo materiala bi bilo nujno razdeliti v dva osnovna razreda,: - splošno geografski materiali - materiali s tematsko vsebino prostorskega planiranja. Inventarizacija vsebuje: zbiranje, analizo, klasifikacijo in indeksiranje materialov. III. Uskladitev kartografskih elementov: - uskladitev meril - uskladitev statistik - izdelava ključa legende. IV. Uskladitev lcc,rt o graf ske t ebnike v srni slu: - grafične tebnike - avtomatizacije - lastnosti om1ove - naklade. V. Uskladitev vsebin tematskih karl: - ime kart po namenu meril pci vsebfr1i - vsebin po tenl8.tiki. VI. Splošne uskladitve: - terminologija - uradni jeziki - pisanje imen - izmenjava podatkov - sodelovanje z mednarodnimi organizacijami. - 27 - VII. Organizacija izvedbe na na.ciorn,,lni raV11i: - nosilec naloge - organizacija dela - oblike sodelovanja - načine financiranja - uskladitve metod v mejah SFRJ itd. Prof. dr. Aloj z Podpečan je predvsem dopol.nil nekatere definicije in pojme: l. Topografija je postopek cigar predmet je raziskovanje izmeritev in grafična ponazoritev podatkov glede m: legopisni in višinski položaj ter identifika- cijo konkretnih stalnih in tro.jnih elementov, ki obstajajo na površju zemlje v nekem določenem času. 2. Poleg osnoV11ih skupin, ki jih po avtorju zajema kartografija (topografske in tematske karte), vsebuje kartografska klasifikacija še: - pregledne topografske karte - geografske karte ... topografske naČ:r't e. 3. 11Topografslm osnova17 mora 1Jiti prilagojena tematiki, ki jo tematska karta prikazuje. 4. Pojem 11 urejanjEl zemljišča 11 je preozek in bi ga bilo treba zamenjati z 11 menjanjem prostora.n. Prof. d11 • :Branko :Sorčic je v obširnem prispevku poleg splošnih ugotovitev na- vedel naslednje važne momente pri izdelavi kart: 1, Merilo je predvsem odvisno od obravnava.nege. območja in najmanjše prostore1lrr enote, ki jo želimo predstaviti. V dveh ta.belah je opredelil velikost naših enot in njihovo površino v ka~ctab različnih meril ter posebej celotno po- vršino evrop3kih d11 Žav, ki so ;_J:..,,edmet obraV11ave, Definiral je tL1di merila za prikaz posameznih prostorskih enot. 2. Velikost 1-\.stov in njihove oznake, Velikost in oblike listov je mogoče uskladiti na osnovi. izkušenj. Oznake pa bi .Lahko prevzeli po priporočilih za karto sveta 1:1000,000. · 3. Vsebina karte in njen naslov. Glavna vsebina mora biti odločilna za rra..s1ov tematske karte. Zato so nujne enotne definicije naslovov in je treba eks- plicitno navesti, kakšno vsebino ima karta z določenim naslovom. 4. Načini prikazovanja vsebine karte obsegajo predvsem: - pogojne znake - barve - velikos_ti črk in številk. Vsi ti elementi so dokaj pomembni in za hitro branje kart je dokaj pomembno da so enotni. 5. Način pisanje, nazivov (transkripcija) na kartah. Pretežni del držav Evrope uporablja latinico, Pomembno je, da osvojimo aortografski način pisave, to se pravi tako, kot pišejo v obraV11avani držayi. O tej problematiki je prihodnje leto v okviru ZN posebno posvetovanje (standarizacija geogre.fsk1.u nasivov), kar nam dokazuje, da je ta faktor zelo pomemben. - 28 - 6. NaOin izmenja.ve in uporabe kc.rt, nas sili v sodobne prijeme (mikrofilmska tehnika, plastične folije, avtomatirncija). Slclep: osnovna ne.loga unklaj i.:;7::.~1ja kartografske dejavnosti na področju LF'fr janja prostora in prosto.rske ureditve Evrope je, da vse grafične prilcaze izdelamo 1.:.a spoznanjih, ki sledijo iz kartografije kot znanosti. Dr. Miloš Mišlcovic je izrazil prepričanje, da bi se o zadevni problematiln morali že davno in redno posvetovati ter organizirati ne pa šele na iniciativr od zunaj. Obstaja več klasifikacij s tematskih kart. Splošno in enotno klasifikacijo bomo dosegli le v okviru mednarodne kartografske zveze. B:r.ez grafične.=".a materit1.la (kart) in brez poskusov uporabe, njihovih karto- grafskih simbolov je BENELUŠKO metodo težko oceniti. Z-a uspešno sodelovanje naših predstavnikov bi bilo potrebno obdelati predvsem, - specifičnost :r:i.8.Šega področja v prirednem in dru.Žbenem smislu - način našega plsnirsnja · - spekter naših potl'eb ·po tet!l.c."l.tsli:ih lcartah. Zaradi racionalnega gospodarjenja z nar.(:).vnimi dc-brinami je potrebno dobro pcznavanje geografskega okolja od:-nejenega območja po elementib in po komp- leksu. Planerska fiziografija se ukvarja z raziskovanjem in oceno pogojev 7,R potrebe prostorskega planiranja., da. bi dobili: - karakteristilce v din1:,.rrD_Čnem smislu prirodnega okolja - opozorilo na aktualne spremembe kot poslerlico Xlovekove dejavnosti - kompleksne ocene fizj cno--geogi·a.fski 11 razmer, ki jih prtoakuj emo kot rezul, tat gospoda.rskih posegov v ·prostor. Osnovne fiziografske raziskave se sestoje iz: - inventarizacije - bonifikacije in - kvalifikacije. S tl0.kim pristopolll bi izdelali m1.a~itične, sintetslce in kompleksne karte. Osnovna karta obdelave bi lahko bila 1:25.00C\ za intenzivna območja bodo DY:J"> la večja, za potrebe regionalnih planov 1:100„000 in 1:200.000, za pregledne karte 1: 500.000 do 1:1000,.000 in rsanj, Služba planiranja se ukvarja z vrsto pojavov od naravnih danosti do družbeno ekonomskih faktorjev. Najprej jih je nujno sistematizirati potem pr. z inte1·-- disciplinamim pristopom izdelati po naj sodobnej Ši metodologiji in telmolo- giji tematske karte, lci morajo lJiti ažun1e in točne. Dipl.ing. Ivan Urh je v obširnem poročilu podrobno obdelal klasifikacijo -~,;: matskih kart. Iz tega povzemam bistvene zaključke, ki izhajajo iz osnovne človekove akcije - inventure prostora, Samo s tega zornega kota lahlco presodimo v stopnje in hierarhični prostor - lestvico dežele in njeno sodelovanje v znanstveni ali uporabni evropsk:i ali mednarodni skupnosti, Ta akcija je s karto organsko povezana zaradi dejstva, da prostorski programerji prostor vedno identificirajo s karto, - 29 - Sem zagovornil~, času primen1ega r8'7,7rŠČanja. tematskih kart po štirih navedenih bistvih, ki preds":"avljajo istočasno. stopnje raziskova11ja vsakega telesa v ve- solju (prostoru) in tako tudi zemlje. Povzemam še vse elemente, dejavnike in karakte2·istike, ki v večji ali rna11j ši meri prispevajo svoj .delež - (uteži) h klasifikaciji tematskih kart. - bistva: pisano, z:riakovno, metrično in fizikalno; - pogledi: fizični, družbeni, ekonomski; - dimenzije: kvantitativna, kvalitativna, kronološka; - razlike: geodetska, topografska, tematska; - glavna območja: litosfera, atmosfera, bidrosfera, biosfera; - glavna področja: naravni in Človeški viri ter sistemi in strukture - prostorske tematike: diferenciali prostora; - prostorske akcije: integralne in parcialne: npr.: klasifikacija zemljišč; - detajlir8l1.i projekcij sld nivoji - stopnje in kartografska Eitruktura; - faze in me1°ila: programiranja, raziskovanja in načrtov8l1.ja; - stopnje v dejavnostih razvojnega načrtovanja; - detajlirana območja nacionalno, regionalno itd. - katastri in katastrske karte; - delitve: makro in milcro rajonizacija. Iz osnovnega referata in navedenih virov je razvidno, da posamezni avtorji pre- dlagajo razvršča11.je tematskih k2,rt na en ali drugi način. V tem je tudi probl2:.:, kako priti do enotnega stališča. Taldh in podobnih momentov, ki opredeljujejo karte je še; pot:rebno jih je zbrati, da bi tematska kartografija oziroma kom- pleks kartografije nasploh prešel iz statusa telmične uporabne vede na svoje znanstvene osnove. Prof. dipl. ing, Ivan Čuček je poskLlŠal predvsem odgovoriti na nekatera kon- kretna vprašanja: - treba je izkoristiti tiste topografske osnove, ki so na voljo, ne glede na vsebino, merilo in ključe oznak. Uskladitev tematskih kart mora biti definirn21a na nekem nivoju: navzgor enotne obdelave, navzdol prilagoditve sta11ju posamezne države. - Kot osnova je vsekakor primernejše merilo 1:50.000, Legendo je treba poenotiti od nivoja v navzgor, Enotna terminologija je nujna. V statistiki je treba izhajati iz osnovne enote~ - Prozorne folijri za trik niso bistven p1°ipomoček. Ing. Peter Svetik je uskladitev kartografskih metod. pri ureditvi prostora Členil na dve osnovni grupi: - generalizirane - p:regledne karte srednjih in majlmih .meril - osnovne tematske obdelave v merilL1 1:50.000, Prva skupina nudi možnost takojšnje uskladitve in sodelovanja (primer: :Senelu..'C, štiri dežele pri nas itd.) in je praktično generaliziran pr.ikaz osnovnih raz- iskav prostora in stanja ·v njem. Druga skupina bo zahtevale. veliko večjo an- gažiranost, veliko veo priprav in časa ter usklajevanja. :Sil je nmen;1a, da je sodelovru1.j e treba začeti z minimumom elementov in jih postopoma Širiti in dopolnjevati~ Isto velja za metodologijo in tehnoloi'iki raz- voj. - 30 - Nujno pa je, da poteka hkrati tudi znanstveno raziskovalno delo, ki mora bib jasno definirano in usmerjeno v zadax1.0 aktualno problematiko. Dipl.ing. Milan Naprudnik se je vsem udeležencem ob koncu zahvalil za izčrpnEJ in tehtne prispevke. l'oudaril je, da so rezultati današnjega posveta zelo ko•- ristni, da bodo naši p1°edstavniki na posvetu Bonnu obogateni s temi cpoznan:" lahko dovolj suvereno nastopili in da je današnji shod uvod v stalno izmenja- vanje mnenj na tem področju. Ivan Golorej IHFORJ\IIACIJJ\ O UPORABI ORTOFCYrOGRAFSKE J\/IETODE - za dosego ažurnosti zemljiškega katastra (izvedba sprememb - obj elctnih, kulturnih itd.) - za vzdrževanje (r'lopo:i,njevanje) osnovne državne karte itd. l. UVOD Naloga fofogrametrije je, da odredi iz fotogrametričnih posnetkov položaj sne,~ manih pi·edmetov in· da jih prikazuje bodisi v analogni obliki (načrti, karte). ali pa v digitalni (rač1mski) obliki (koordinate), · Izdelava ortofotoplanov in ortofctokart v sred11jih merilih se je v zadnjih 5-letih izred110 razvila in razširila, Tova:t.'ne, ki izdelujejo geodetske in fotograrnetrijske instnunente so izdelale in poslale na tržišče najrazličnejše instrum:-11te in pribore, s katerimi rnore:_:o izdelovati ortofotoplane in ortofotokarte. Počasi prehajamo od pooasnih in dragih načinov izdelave nač:r:bov in kart na avtomatsko proizvodnjo načrtov in kart z vključevanjem ortofotografije. Inozemske i~lmšnje kažejo, da se je ortofotografija pokazala celo kot mejnik (prelonmice.) v zgodovinskem razvoju fotogrametrij\ , Ortcifotoka1-ite; so za določene poti~ebe irt uporabe neprekosljive. V drugih pri- merih so pa ort;ofotokarte vsaj primerno nadomestilo, kjer ka1-it sploh ni, ali pa so zastarele. Končno je pa velika prednost ortofotopostopkov pri vzdrže--· vanju obstoječega kartnega gradiva. · ·V predlogu srednjeročnega programa geodet sldh del na območju SR Slovenije za obdobje 1971-75 smo v poglavju 4 tiDolgoročna orientacija.izvajanja geo- detskih deln zaradi tekooega vzdrževanja obstoječega (grafičnega) zemljiške-- ga katastra zapisali sledečo ugotovitev. · - 31 - - Obstoječi zemljiški kataster kot osnovno prostorsko evidenco je potrebno ažu- rirati za vsa območja republike, kjer ne pristopamo k obnovi z novo izmerit- vijo. Ažurire-11je bomo izvedli z aerofotosnemanjem in ortofotonačrti najkas- neje do leta 1978, kar predstavlja snemru1j e iz zraka na površini približno 1,800.000 ha. P0 stopek bo potrebno ciklično ponoviti vsakih pet let. V poglavju 6 "Program srednjeročne etape 1971-75!1 smo pa postavili sledeči program: AŽURIRAi'\fJE ZEMLJIŠKEGA KATASTRA Ker je obnavljanje zemljiškega katastra dolgotrajno delo, je potrebno obstoje- či grafični zemljiški kataster ažurirati, da bo lahko služil kot osnoV11a evi- denca o zemljiščih. To nalogo je možno najhit:reje izvesti z aerofotosnemanjem in ortofotonačrti. V etapi 1971-75 bomo ažurirali zemljiški kataster na povr- šini 849.000 ha. · 2 • RAZVOJ POSTOPKOV Il-T. PRIBOROV Idejo o 11 diferencialnem i~edresi:ranjLJ. je že dal T.Scheinpflug (leta 1908). O redresiranj Ll neravnih terenov v pasovih z majhno režo pa že leta 1916. poroča Horn. Leta 1929 je D.Lacma:rm ta postopek razvil. R.Ferber je pa leta 1933 ta postopek še izboljšal. V letu 1959 je R.Bean patentiral prvi praktični instru- ment za diferencialno red1°esiranj e imenovan 11 ortofotoskop 11 • · Prof. Gigas je konstruiral p:ri tvrdki Zeiss Oberkochen instrLJment, imenovan Ortoprojektor GZ-1. Tvrdka Zeiss Oberkochen nudi zato danes sledečo sestavo instrumenta:rija za gospodan10 izdelavo ortofotoplEmov in ortofotolca:ct: tri stereokartirne apar2,te s pomnilniki (shranjevalniki) ter en čitalnik z orto- projektorjem GZ-1 v skupini. Naprave lahko uporabljamo v"on-line 11 (ci::."ektiem) postopku, ali v 11off-line 11 (posrednem) postopku, Pri on-line postoplm je ste- rokartirni aparat (stereoplanigre,f C-8 ali planimat D-2) direktno priključen za ortoprojektor GZ-L Pri off-line postopku je pa na stereokartirni aparat priključen pomnilnik (shranjevalnih:) v katerem se resti tuirani profili gra:.. virajo na plošče, Te JJlošče prenesemo v napnwo čitalnik, ki je direktno po- vezan z ortoproj elctorj ern GZ-1. V po~onu se izdela avtomatično ortofotokarta posebej in višinska predstava pravtako posebej. Naprava, s katero moremo izdelovati tudi ortofotoplanka.rte, je tudi takozvani: orto.:..3 - projektor od• iste firme. Tvrdka Zeiss-Jena nudi sistem "stereotrigomat" in topokart ze. ortofotom in oragrafom. Omemba vredno je, da je mogooe stereokartirni aparat II. reda ste- rornetrograf priključiti v on-line postopku na ortoproj ektor G-Z l. Tvrdka Wild je predstavila dosedaj stereomat A 2000; v izdelavi pa ima orto- fotonapravo za stereokartin1i aparat Wild A 8, s katero se bodo lahlco izdelo- vale ortofotoplanlcarte, višinska predstava se bo pa morala •izkartirati še na dosedanji način - z restitucijo. Francoska tvrdka s.F.O.M. (matra) je izdelala napravo ortofotograf 693 s pre- ureditvijo Kelsh-plotterja in uporabo utripalne metode za pridobitev stereoe- fekta. Italijanska tvrdka OMI-NISTRI nudi OMI-Parenti ortoprinter. - 32 - 3. ORTOFarOGRAFIJA IN ORTOFOTOGRAMErRIJA Aeroposnetel< prikazuje fotografir2J10 zemljišče v centralni p1°ojekciji in sicer s približno vertikalno slikovno osjo„ Če imamo aeroposneto ravno zem- ljišče, tedaj odpravljamo z metodo redresiranja napako nagnjenosti aeropos- netka in izdelamo fotokarto v določenem rneril 11 · --Redresiranje približno ravnih zemljišč opravljamo do taldh višinskih razlik na tere1m, dokler ne preseže~jo O 1 5 % letalne višine. Aerofotogrametrično po:c:netg hribovita zemljišča pa na ta način (z metodo re- dresiranja) ne moremo več korigirati. Pretvorbo iz centralne projekcije v or- togonalno projekcijo nam v tem primeru ornogooi 17 ortofotopostopek11 • Pri ortofotopostoplm se opravlja pravtalrn :redresiranje aeroposnetkov in to samo ndife:rencialno 11 , to je na izredno majhnih pov1°šinah naenkrat; opravlja se tra11.sformacija izredno malih delov slike iz cent:ralne projekcije v orto- gonalno projekcij o o.b konstantnem merilu. Najmanjši diferencialni element po- vršine strogo vzeto 1Ji bila točkai p:mJctiono je pa velikost reže okoli 0,5 mm x 2 mm, lahko tudi več ali manj , To pomeni, da se napake v situaci~i, ki jim je vzrok v nagnjenosti aeroposnet- ka in zaradi višinskih razlik zemljišča, kompenzirajo. Diferencialno redresi- ranj e nrun omogoča zato izdelavo pravilnih fotografskiD situacijskih načrtov - ortofotoplanov. Diferencialno redre siranj e 01Jravlj amo po profilih z osvetljevanjem skozi majlmo režo, V poveze,vi s stereokartirnim aparatom, v katerem imamo pravilno orientira11. stereomodel. (in v ortoprojektorju istočasno enako pravilno orientiran nega- tiv), dvigamo in spuščamo po profilih projekcijsko ravnino ortoprojektorja talca kot vodimo mersko markico po terenu v stereomodelu~ S pravilno orientira11im negativom smo odp1°avili napalm nagnjenosti aeropos- netka; z dviga11.jem in spušča11jern projekcijske mize na ortoprojektorju pa od- pravljamo napako zaradi višinskLJ razlik na te:renLl - merilo ortofotonačrta nastavljamo neprekinjeno in odgovarjajoče posameznim nadmorskim višinam terena. 4. ORTOF0rOMETODA ZA DOPOllTJEVAIITJE ZEMLJIŠEEGA KATASTRA Izvajanje sprememb (objektnih, kultur itd,) v katastrskem operatu, bi se opravljalo po sledeoem redu: - Področje, ki ga želimo urediti, bomo prec.'lhodno. aerofotogrametriono posnelL 1\/Iei"ilo snemanja naj bi biJ o določeno v za,visnosti od fonYlata obstoj eoih katast1~skih načrtov in ob pogoju, da bo en aeroposTietek prekril en katas- trski list. Osi letov bi morale potekati po sredint lmtastrskih listov v smeri sever- jug in aerosnemanje se bi moralo opraviti z 80 % vzdolžnim preklopom (p) 0 Pri merilu snemanja Ms := 1:10000 bi ·bil prAoni preklop 21 % (q) in letalna višinah:= 1520 m nnd terenom, Pri tej letalni višini bodo mogoča .(in tudi kvalitetna) 1:1.erosnemru"ja pri visoki oblačnosti, Pred aerosnemanjem bi bilo umestno opraviti fotosignalizacijo vsaj obsto- ječe geodetske mreže (trig. in niv, mreže) in nekaj mejnikov. - 33 - - Orientacija stereomodelov po višinah za izdelavo ortofotoplanov v merilu 1:2880 (faktor prenosa bi bil 3.50) bi bila lahko (posebno v višinskem pogle- du, če ortofotoplani ne vsebujejo nobenih višinskih informacij) dokaj pri- bližna. Višinska točnost oslonilnih točk bi zadoščala do :1:: 2 m. in bi se lahko prevzele višine oslonilnih točk iz obstoječih topografskih kcrt 1:25.000, - Na izdelru1i ortofotoplan v merilu katastrskih načrtov (1: 2880) bi polagali oleate- na katerih lJi 1)il že izrisana vsebina katastrskega načrta. To oleato bi priorientirali na ortofotoplan, vrisali na njej meje sprememb: nove ob- jekte, kulture itd. ter opravili ves nadaljnji postopek izvedbe v katastr- skem operatu, Ortofotonačrti, ki bodo izdels.ni za potrelJe ureditve zemljiškega kata~tra, se bodo koristno lal1ko upo:mbili z malimi dopolnitvami še za sledeče potrebe: - naložitev katastra cest, - bonitiranj e zemljišč 1 - komasacije in druge agrarne operacije, - melioracije zemljišč, - zazidalni (naselitveni) načrti, - inženirska dela, - poljedeljske statistične obdelave • .2_. VZDRŽEVANJE OSNOVNE DRŽAVNE KARTE Z NIBTODO ORTOFOTOGRAFIJE Vzdrževanje kart je pomembna nalo~a geodetske dejavnosti. Še posebno v sedanji dobi, ko so spremembe tako hitre in obsežne, da ta1°ta že v nekaj letih zasta- ri in s tem izgubi na vrednosti. Dosedani predpis o vzdrževanju· kart (ob istooasnem vzdrževanju katastrskih na- črtov in dostavljanju sprememb ZGU) se ni obnesel. Zamišljen je bil idealno, ker je predvideval 11 zelo poceni 11 vzdrževanje, in pa računal 11a časovno razpo- tegnjenost, Na področjih mest se je v SR .sloveniji že opravila obnovitev osnovne državne karte: - z generaliziranjem novih topogro.fsko-katastrskih načrtov (npr.Nova Gorica), - s ponovnim aerosnemanj em in dokartiranj em novega stanja v založniške ori- ginale (npr. Novo mesto). Ugotavljamo, da izdelani listi osnovne državne karte sčasoma zastarevajo in ne izkazujejo več soglasja s stvarnim stanjem na zemljišču. Izhajajoč iz ugo- tovitve, da. se spreminja v gla.vnem le vodoravna oblikovitost zemlji_šča, iz- redno malo ali sploh nič pa navpična oblikovitost, tedaj je ortofotografski postopek izredno primeren za vzdrževanje osnovne državne kart,e. Postopek bi bil sledeč: Področje, kjer nameravamo dopolniti in obnoviti osnovne državno karto, moramo aerofotogrametrično posneti. Iz aeroposnetkov izdelamo ortofotolmrto področja v merilu obstoječe osnovne državne karte. Na 01°tofotokarto položimo založniški original za situacijo in ga predelamo po vsebini ortofotokarte. Ta kartografska obdelava je še dokaj zamudna in draga, toda še vedno naj- rentabilnejša. - 34 - Dragan Honzak ST.Al"\JJE KATASTRSKE KLASIFIKACIJE ZEMLJIŠČ Katastrska klasifikacija, po kateri so razporejene parcele v vrednostne raz- rede, je podlaga za določanje katastrE1kega dohodka in s tem tudi za izračuna­ va11je davka od dohodka iz zasebne kmetijske dejavnosti, prispevka za kmečko socialno zavarovanje, določanje odšlcodnine za razlaščeno zemljišče in druge odločitve. Pravilna razvrstitev parcel v katastrske razrede zaradi tega močno vpliva na pravičnost številnih odločitev. V bivši Avstro-Ogrski, kamor je tedaj spadalo tudi slovensko ozemlje, so kla- sificirali zemljišča od 1870 c1.o 1882 leta. Glede na talne, klimatske in gospo- darske pogoje so določili v vsakem posameznem katastrskem okraju za vse ka- tastrske kulture do osem razredov, v katere so razporedili vse parcele. Kata- strsko klasifikacijo, ki so jo tedaj naredili, uporabljam0 še sedaj. Ko so pred sto leti klasificirali zemljišča, so delo za tedanje pogoje kar dobro opravili. Metodika, ki so jo pri klasifikaciji uporabljali, je bila za takratne razmere in možnosti primerna, ni p2, več sprejemlji.va za sedanji nivo znanja, ki je v zadnjih sto letih i,.,redno napredovalo. RazporejevBJ1je v raz- rede po stari Avstro-Og:eski metodiki je premalo točno in zanesljivo, pa tudi premalo pregledno. Pomanjkljivost te metodike je tudi v tem, da po njej ne moremo videti kakšno težo imajo pri razporeditvi parcel v določen razred po~ samezni elementi, na katerih sloni klasifikacija, to so rodovitnost tal, klima in posamezni gospodarski dejavnikj_, To nam dela težave pri reviziji klasifikfr-- cije, ko zaradi sp1°emenjenih pogojev na novo določamo razrede. Stara klasifika- cija je bila postavljemi predvsem zaradi izraČLma davčnih obveznosti in je ne-. primerna za kakršnekoli go spodars1':e odločitve. V se to so razlogi, zaradi ka- terih je dal Izvršni svet Geodetski upravi SR:'3 nalogo, da orgBJ1izira boniti- ranje in.klasifikacijo zemljišč po novi sodobni metodiki, po kateri bi dobili vsestranski pregled nad kmetijsko vrednostjo ze:'1ljišč v Sloveniji. To boniti- ranje nebi rabilo le kot podlaga za izraČLmavanje kah,strskega dohodke., tem- več tudi za številne .gospodarske odločitve. Delo naj bi bilo konČ8J1o v petnaj- stih letih,' Do takrat pa bomo uporabljali še vedno staro klasifikacijo, pri ka·~ teri pa je treba odpraviti vsaj groba nesoglasJa z dejanskim stanjem. V času, odkar so razporedili parcele v katastrske razrede, so se že precej spremenili elementi, ki so jih pri klasificiranju upoštevali. Spremenil se je način pridelovanja in gospodarski pogoji nasploh, v nmogih pl'imerih pa se je spremenila tudi rodovitnost zemlje. Zaradi tega stara klasifikacija ne pred- stavlja niti približno.več dejanskega stanja. Mnoge parcele so razporejene celo za dw· razreda previsoko ali prenizko. Občinski upravni organi za geodet- ske zadeve, ki so zadolženi za vzdrževanje katastra so. skušali odp1°aviti groba nest.:.-razmerja, ki so nastala tekom· desetletij, z revizijo katastrske klasifika- cije. Revizija·je do sedaj zajela 1368 ali 46 %katastrskih občin. V ostalih katastrskih obč_inah pa so razredi takšni, kakor so bili določeni pred sto le- ti, oziroma je stanje še slabše, kerso pri spremembah kultur določali razr~- de geometri, ki za to delo niso bili dovolj usposobljeni. To je stanje še po- slabšalo. Razredi v katastrskih občinah, v katerih še ni bilo revizije, so zato močno pomanjkljiva osnova za izraČillTavanje katastrskega dohodka in za druge odločitve. - 35 - lifa reviziji katastrske klasifikac:_je df:ila le 5 agronomov, ki imajo svoje sedeže pri geodetskih upravah v Mariboru, Celjll, Kranju, Novem mestu in Novi Gorici ter naj bi deleli za področje več upravnih občin. Delo poteka počasi in ne sistematsko, ker ni odvisno od dejm1ske :)otrebe, temveč od večje ali manjše zninteresiranosti in vplivnosti lokalnih Činiteljev v posameznih ka- tastrskih občinah in od pripravljenosti občin, ki nosijo stroške revizije. V nekaterih občinah kot n.pr. Tolmin, Radovljica, Id1~ija, L0gatec, Cerlrnica, Sežana, Ilirska Bistrica, Crriomelj, Metlika, Slovenj Gradec, Ravne na Koroš- kem, Radlje ob Dravi in drugih, ni bilo v tem pogledu storjenega ničesar ali pa zelo malo, čeprav spada revizija katastrske klasifikacije med obvezno vz- drževan~e katastra. Način, po katerem določamo parcelam razrede, je primerjalen. Kot osnova so okrajne vzorčne parcele, ki jih je določila komisija za vsak posamezni kate,- strski okraj. S prlmerjavo z okrajnimi vzorčnimi parcelami pa so nato določi­ li občinske vzorčne parcele in končno razporedili v odgovarjajoče razrede še ostale parcele. Že pri bežnem pregledu okrajnih vzorčnih parcel smo ugotovili, da se je stanje naj!Ilc'lllj pri 20 % vzwrčnih parcel od takrat ko so bile postav- ljene, toliko sp-rernenilo, da ne morejo več predstavljati vzorca za razred, za katerega so bile določene. Vzorčne parcele imamo le za tisti del Slovenije, l:i je pripadal stari Jugoslaviji, medtem, ko jih za del, ki je bil pod Italijo, nimamo. Opisi okrajnih vzorčnih parcel, ki so bili narejeni pred sto leti po tedanjem poznanju pedologije, so pomru-1jkljivi in si iz njih ne moremo ust-• vari ti predstave o rodovitnosti tal, IG.imat ske in gospodarske lastnosti, ki ravno tako vplivajo na določitev razreda, pa pri vzorčnih parcelah sploh niso opisane. Iz navedenega lahko vidimo, da, bi bilo treba napravi ti pred revizij o katastr- ske klasifikacije najprej revizijo vzorčnih parcel. Brez tega je naša klasi- filmcija na trhli osnovi. Pri reviziji vzorčnih parcel bi bilo treba tla ob- ravnavati po sodobnih pedoloških metodah in poleg talnih lastnosti ugotoviti in oceniti tudi ostale lastnosti, ki vplivajo na klasifikacijo. Talne, klimat•- ske in gospodarske lastnosti vzorčnih parcel morajo biti zabeležene tako, da si iz z'.Jranih podatkov lahko ustvarim0 sliko o kakovosti parcel in da jih lahko primerjamo z ostalimi parcelami. Vse to je zahtevno delo, ki ga ni mož- no op.l.aviti v kratkem oasu in z majhnimi stroški in ga zato kljub :rrlljnosti že desetletja odlagamo. - 36 - 'romaž Banovec KARTA WIIICROSEIZMIČNE RAJONIZACIJE IJUBIJANE V torek 1.2.1972 so na.ljubljanskem magistratu obravnavali mikroseizmično rajpnizacijo ljubljanskega območja. 'Nalogo so na1'0Čili skladi za urejanje zem- ljišč in je bila namenjena p1~edvsem podrobnejši rajonizaciji posameznih obmo- čij glede na stopnje možnih potresov. V zvezi s tem bodo uredili predpise o potresno varni gradnji. Naloga v katero so razni financerji vložili precej si'edstev, kje kljL1b zakasnitvi za 12 mesecev omogočila podrobnejšo potresno rajbnizacijo. Ugotovili so, da so za nekatera področja dosedaj p1°ičakovali premočne potrese in v zvezi s tem tudi gradnje preveč dimenzionirali. Tako bodo lahko v bodoče ponekod nekaj prihranili (letno tudi do 60.000.000 ND). Avtorji raziskovalne naloge so v bistvu sestavili karto p0dročij„ V dveh urah so dobro razložili metodologijo, pričakov1;1nja ter rezultate. Delo je bilo izrazito interdisciplinarno. N.avzoči so postavili različna vprašanja. Dve so postavili geodeti: l. Ali je z. nivelmanom ugotovljeno dvigova11.je oziroma poseel.anje pri nalogi uporabljeno? isto vprašanje je postavljeno .tudi za deformacije v smereh X in y, Odgovor (Dr.Ribario): Na podatke nivelma11a se niso mogli zaneuti·, ker ne vedo katero višinsko točko bi vzeli kot s-babilno. V bodoče bi lahko v daljšem času to tudi upoštevali. Poleg tega so kot kaže nezaupljivi do starih nivelrnanslcih in trig, merjenj. 2. Kdo bo registriral cca 2600 geoloških vrtin in kaj bo z vrtinami v bodoče·:• Odgovor: Verjetno bodo to nalogo posvetili GU Ljublj1.:111a, ki bo pl'ir;ravila poseben kataster v1°tin. Poleg tega smo navzoči tudi ocenili kartografske materiale kot pravo kartog,,af. sko bedo in predlagali naj Ljubljana že vendar enkrat dobi načrt za planiran~c k0:t je to primer v Maribo:ru. Tomaž Banovec GEODETSKA SLUŽBA časopis za geodezijo, kartografijo in kataster zemljišč Izšla je dolgo prioakovana l. številka lista Geodetska služba, ki so jo srbsld kolegi obljubili že v prejšnj err, letu. Izhajala bo trikrat letno in služi Geo•• detski upravi SR .Srbije kot strokovno glasilo. Izdaja jo Geokarta. Glavni tlrP · nik je prof. ing. Ilija Živkovic. Letna naročnina za posameznika 20 ND, za praV11e osebe 60 ND. Prva številka ima 86 strani. Cirilica. - 37 - Urednik v uvodu opisuje nnmen publikacije in veliko pričakuje od vseh sodelav- cev, posebej pa od bodoČ1h magistrov in sedanjih doktorjev. Naslovi pa so: Java.novic: I zraV'' f.-i trigonometrične mreže z merjenimi st ra- nicami. Mihaj lovic: Vključevsnj e lu.lmlnih mrež v državni sistem. Begovic: Ena od variant preračuna natančnosti označevanja centrov stebrov mosta z me- todo presekovanja smeri. (urezo;vanje). Marijanac: Geodetske, dela na III. delu avtoceste Bratstvo :in Edinstvo. Dr. Živkovic: Smernice razvoja v aerofotogra- ' metriji. Pe.vičevic: Cilji bonitiranja zemljišč. Trinki: Dokazovanje skupnega gospodinjstva v upravnem sporu_. Živkovic: Posvetovanje o vzdrževanju izmere in katastra zemljišč. Muminagic: Poročilo iz kongresa v Wiesbadenu., Trinki: Vprašanja in odgovori. Po naslovih in prebranem je težko dati oceno in že zaslutiti smer v katero se bo list v bodoče razvijal. Kot kaže bo remično "strokoven" saj glede opiso- vanja člankov ter izvleolcov (abstraktov) ni nobenih prizadevanj. Mogoče bi večino slovenskih bralcev zanimalo poročilo o posvetovanju v Ohridu za katerega je prof. Živkovic naredil kratke izvlečke, vsakemu referatu je po- svetil en odstavek. Tako lahko v kratkem razčlenimo posvetovanje in se šele kasneje spustimo v posamezne izbrane problematike. Zelo zanimiva je tudi kom-- pilacija o načinih in postopkih bonitiranja zemljišč v drugih državah, ki jo je pripravil Dr. Pavičevic. Verjetno bo vsakdo našel še v ostalih člankih ve- liko zanimivega. Priporočamo vsem Članom, da se naroče osebno ali preko svoje delovne orgrmizacije. Naročnfr10 je treba plačati na raČLJn: 608-3-328-2 Geo- karta, Beograd. Na položnici je treba pripisati 11 za časopis Geodetska služba11 • Urbanistična zveza Jugoslavije Urbanistična zveza Jugoslavije se v zvezi s posvetovanjem Zvez urbanistov Ju- goslavije (Budva 22.23. oktobra 1971) in na osnovi zaključkov tega posvetova- nja obrača k jugoslovanski javnosti in ustreznim družbeno-političnim organi- zacijam s sledečim odprtim pismom: ODPRTO PISi\/fO Vsestransko izkoriščanje pi:ostora. vodi tudi na področju Jugoslavije do vedno resnejših motenj odnosov v človekovem okolju. To je že postalo, nli neposredno preti, da bo postalp eno od usovnih vprašanj nadaljnjega razvoja naše družbe in·to na njenem najširšem področju.., Vprašanja, ki to obravnavajo, obsegajo: - vedno večje rušenje skladnega odnosa prirodnih dejavnikov življenja in c1o- vekovega vplivanja s posegi v naravo, -. 38 ... - trajno in vse resnoj še ogrnžai."'1.j e velikega bogastva naše zgodovinske in kulturne tradicije in nj0nih lk samo spomen:i.Ških, temveč tudi estetskih vrednosti, - splošno poslabšanje življenjskih pogojev v večini mestnih stanovanjskih skupnosti, - vse večje spoznanje o pomanjkanju vode odgoyarjajoče kvalitete za človekovo uporabo, - visoka stopnja hrupa,ld ogroža posebno urbanizirane stanovanjske skupnosti, itd. Urbanistična zveza Jugoslavije ocenjuje in opozarja, da je riašr družba soočena z .izredno 1·,-;,snim vprašanjem n2,daljn~ega razvoja in z vprašru1ji, ki se nanašajo nfi. medsebojne odnos~i clovelc in nawwa ter kulturno okolje in da se tej posameznosti družbeno-gospodarskega_razvoja ne daje nikakršen ali dru- gorazredni pomen. RB,zmeroma hi ter gospodarski razvoJ 111 to tiste posameznosti tega razvoja, ki prihajajo do izraza skozi spremembe namenskega razporeda prostora, bi lahko vodile in tndi vodijo do resnejših motenj in to na Škodo ngodnosti v Človeko- vem okolju, kot v njegovem osnovnem Življenjskem prostoru. · Urbanizacija dobiva v tem skl~pLl vprašanj poseben pomen i,n težo v kolikor se temeljnim in trajnim interesom podrejujejo trenut:r1e koristi in prednosti. Zato napori in vlaganja v družbeno-gospodarski razvoj ne morejeno-političnega reda. Naša družbena ureuitev je zasnovana na samoupravljanju vseh irn:;titucij družbenega Življenja in razvoja, na vse- strenski vlogi občine kot osnoV11e samoupraV11e skupnosti prebivalstva. To po- meni, da morajo biti spoznanja o interesih skladnega razvoja in zaščite Člo-. vekovega okolja povsod prisotna in to ne kot ukaz oblasti in odločb organov višje stopnje, ampak kot vedno prisotna zavest, da je to v lastnem interesu, RaV110 v tem so razunme orn1ove, da vsalm orn1ovna skupnost prebivalstva in vse oblike njenega združevru1ja lahko najdejo slmp::ii jezik za uresničenje takih višjih-Človeških principov razvoja. Urbanistična zveza J•J_goslavij e ob opozarjanju na odprta vprašanja v• zvezi z razvojem Človekovega okolja, predlaga in poziva vse dejavnike družbenege življenja in razvoja na aktivni odnos, posebno v zvezi s .Jledecimi vprašanji: 1) Smiselna ureditev in razwnno izkoriščanje prostora se lahko v sodobnih pogojih zavaruje samo z usklajenimi in dogovorjen:.mi napori vseh uporab- nikov dru1ega prostora. Veclr10 številnejši koristniki prostora in pogosta nasprotjB.,, tako njihovih medsebojnih int_eresov, kakor tudi interesov Člo­ veka, katerega vitalni, fizični in humai1i odnosi morajo biti v danem p'rostoru zasigura11i, zal1teva prisotnost stalne skrbi družbe za človekovo okolje in to na vseh stopnjah njene organiziranosti. Družba mora utrditi, potrditi in izpeljati principe trajnega, neposrednega, vsestranskoga in učinkovitega v1Jliva na vse tokove razvoja, ki usmerjajo pogoje življenja v Človekovem okolju. 2) Skrb o skladnih oclnosih in odgovarjajoči z-~-1.ščiti Človekovega okolja wora biti trajno prisotna v vseh aktih samouprnvnega dogovarjanja in odloča­ nja, kakor je to povezsno z odnosi in pogoji življenja v danem ožjem ali ~ .39 - širšem prostorskem okolju. Glede 11& vsebinsko vsestranskost in prostorno vseobsežnost navedenih vprašanj, morajo biti os11ov;.1i kriteriji in principi zaščite Človekovega okolja tretirani in izdelani na odgovarjajočih zakon- skih osnovah. Družbi je treba na vseh stopnjah odločanja zasigurati stva no osnovo za normativno in regulativno deja 111ost in vključi ti tudi možnost uporabe sile, kadar je vprašanje o vitalnih interesih določene skupnosti prebivalstva ali družbe v celoti • .3) Napo1~i za zašoi to Človekovega okolja bodo postali učinkoviti samo, če se bo vsak upo1°abnik prostora, tako posameznik kot njegove asociacije zavedal pomena tega vprašanja. Spoznanje o pogojih in posledicah aktivnosti in posegov, .ld urejajo pogoje življenja Človeka v danem okolju, mora biti prisotno na vseh področjih vzgoje in družbenega življenja_ Taka spoznanja morajo biti sestavni del z2vesti o celovitosti in 11erazdeljivosti posamez- nih in splošnih širših-gospodarskih in ožjih-človekovih interesov in kori- sti.. Urbanistična zveza Jugoslavije in njene organizaciJe se bodo s polno družbe- no odgovornostjo zavzele za Širjenje spoznanja, o interesib in oblikah zašči­ te Človekovega okolja s poudarkom, da je to nedeljiva komponenta našega družbeno-gospodarskega razvoje, in naj Širši družbeni interes. Urbanistična zveza Jugoslavije s tem poziva javnost in vse dejavnike družbe- no političnega življenja, da y tem skupnem naporu aktivno sodelujejo. Majcen Stanko USTAVNE SPREI\IIEI'IIBE V SR SLOVENIJI IJ\T GEDDEZIJA Že v zadnjih številkah "Biltena" je bilo govora o določenih spremembah v zve- zi z urejevanjem geodetskih zadev na nivoju federacije, kot tudi v predlaga- nih spremembah v republiških ustavnih amandmajih. Prav tako ·smo pisali o konfliktni situaciji glede pristojnosti in obstoja Zve?ne geodetske uprave glede na to, da je z zveznim ustavnim zakonom ukinjen temeljni zakon o izme•·· ritvi zemljišč in zemljiškem katastru in je s tem prenešeno to področje sklad~· no z zveznimi ustavnimi amandmaji v republiško pristojnost, Upoštevajoč neka- tera stališča zveznih institucij o neusklajenosti zveznega zalrnna o organi-· zaciji in delovnem področju zveznih upravnih organov in zveznih organizacij glede pristojnosti in obstoja zvezne geodetske uprave z zveznimi ustavnimi amandmaji in zveznim ustaimim zakonom, j.e redno pričakovati, da bo v kratk.em odpravljena ta konfliktna situacija. · · - 40 - Tik pred koncem 1arske[~a letµ :30 bilj_ v SH Sioveniji sprejeti republi,ški usto.v- ni amandmaji od y:;;_y do LII (Ur.L SRS št .52./71) za geodetsko službo vsekako1~ najintere:::antnej ši ama.11~ltaa XLIII, ·r katerem JE1 navedena tudi izmera zemljišč in izdelava zemljiškege katastre" in sicer v tem smislu, da tudi na navedenil, področjih geodetske službe sprejema SkL1pščim1. ~•R Slovenije zakone v okviru pravic in dolinasti repL1blike. S tem sicer niso v celoti upoštevani predlogi Geodetske uprave SRS in Zveze GIG ~'.lovenij e za dopolnitev predlogov amand- majev, toda kljub temu rnoc'amo bititudi s tem zadovoljni saj je tako prvič sploh, da je kakršnokoli področje. ,"'.;eodet ske službe. navedeno v ustavi. z ustavnim zalrnnom za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do LIII k ustavi J3R Slovenije (Ur.1. SRS št. 51/71) pa je v posebnem poglavju urejena tudi veljav- nost nekaterih·zveznil1 ~akonov in zveznih predpisov na obm0Čjl1 SR Slovenije, med ostaJim tudi glede zveznih geodetskih predpisov. Tako je v 13. Členu med drugim določeno, da se v SR Sloveniji uporabljajo posa- mezne določbe temeljnega zakona o izmeritvi zemljišč in zemljiškega katastra, kot določbe repnbliŠlcega zakona, dokler navedeni temeljni zalcon ne bo usklajen z ustav11imi amandmaji oziroma naj dalje do 31.12.1972, to je do roka ko morajo biti navedeni zakoni usklajeni z ustavnimi amandmaji. Skladno z določbami ust~':/•· nega zalrnrn:'.. naslednje določbe temeljnega zalcona o izmeritvi zemljišci in zem- ljiškem katastru: l. do 3. Člena, tretjega in četrtega odstavka 4. Člena, 5. člena, 6. Xlena, 11. člena prvega in d1ugega odstavka 13. člena, 14. do 16. Člena ter 19. do 23. Člena. Določbe navedenih členov ss v SR Sloveniji ukinjene, ker je materija iz teh r:1enov urejena že v republiškem zakonu o geo- detski službi oziroma obrav11ava zadeve, ki so urejene v drugih predpisih, kot n.pr. izdajanje kartografskih publikacij je urejeno v zakonL1 o narodni obrambi. Tudi temeljni zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka (Ur.l. SFRJ št. 52/64) se uporablja kot republiški zalcon 9 do uskladitve z ustav11imi amandmaji, oziro- ma najdalje do 3Ll2.t.l. S 16. 0lenom ustavnega zakona pa je načelno doloXeno, da se zvezni izvršilni predpj.si, ki so bili izdani na osnovi zakonov, ki se s tem ustavnim zakonom proglašajo kot repL1bliški, upor9,bljajo še naprej kot republiški predpisi, dok- ler repL1bliški organi ne izdajo ustreznih novih predpisov. Ne glede na to splošno določbo pa je v z,akonu določeno, da z dnem ko začne veljati ustavni zakon prenoLajo veljati med drugimi tu.di naslednji zvezni geodetski predpisi: - uredba o hrambi in uporabi podatkov izmeritve in zemljiškega katastra (Ur. list SFRJ št. 29/69): - pravilnik o daja11j u izmeri tvenih podatkov na vpogled in o načinu in postopku za njihovo uporabo (Ur,l. SFRJ. št. 28/68); - pravilnik o razg:::"nitvi podatkov izmeritve in katastrske klasifikacije zem- ljišč (Ur.l. .SFRJ št. L,c7 /69); pravilnik o metodah in načinu dela pri izmeritvi podzemnih instalacij in objektov (Ur,l, SFRJ št, 48/69); navodilo o načinu dela ne, listu načrta, na katerem so dimenzije spremenjene (Ur.l, SFRJ št. 3/70); - pravilnik o izdelavi in vzdrževanju katastrskega opera ta (Ur. l. SFRJ št .11/70). Razen tega se ukinjajo tudi posamezne določbe še drugih zveznih geodetskih predpisov, in sicer: - 41 - - iz uredbe o izdelavi izmeritve in zemljiškega katastra ter o njw_1em vzd:rže- vanj u (Ur.l, SFRJ št. 44/67) prenehajo veljati določbe: 1,Člena, 21.in 22. Člena, drugega stavka p:rveg2, odst2,.lm 28, olena, 41. in 42. >ilena; . ' - iz pravilnika o katastrski klasifikaciji in bonitiranju zemljišč (Ur.l. SFRJ št. 37 /69) prenelmjo veljati členi od 48. do 54.; - iz pravilnika o telmičnih predpisih za izdelavo izvirnikov načrtov in za do- locenj e ·površin parcel pri izmeritvi zemljišč (Ur.l. SFRJ št. 8/70) nehajo veljati določbe: prvega odstavka 3. člena, prvega do tretjega odstavka 4. člena, drugega odstav.ka 5. Člena, šestega do osmega odstavka 9. Člena, tret- jega odstavka 11. Člena, drugega do devetega odstavka 12. Člena, 13.člena, četretega odstavka 22.člena, 24. do 28. Člena_, 39. člena, 41. Člena, 60. do 62. Člena ter prilog l. do 27. Razlogi, ki so narekovali popolno ali delno ukinitev zveznih izvršilnih predpi-- sov je predvsem v tem, ker so te zadeve že urejene v republiških zakonskih ozi- roma izvršilnih predpisih, ker obravnava pristojnosti zvezne geodetske uprave, kar pa je v nasprotju z zveznim ustavnim zakonom oziroma ker obravnavajo nmte- rijo, ki je Čisto strokovno priročniškega značaja. Ostali izvršilni zvezni predpisi, ki so bili izdani pred j zidom temeljnega za- kona o izmeritvi zemljišč in zemljiškega katastra za formalno pravno neveljav- ni že od uveljavitve navedenega temeljnega zakona. Ustavni zakon pa tudi določa, da je do 31.12. t.l. uskladiti z ustavnimi amand-· maji tudi naslednja republiška geodetska predpisa: - zakon o geodet slci službi (Ur. l. :sRS št. 21/70); - zakon o katastru komunalnih naprav (Ur.l. SRS št. 27 /68). Iz navedenega lahko zakljuoimo, da bo v tekočem 1972 letu s sprejemom novih zakonov s področja izmeritvee zemljišč, zemljiškega lcatastra, katastra komunal- nih naprav delovanje geodetske službe in drugih določena osnovna srner razvoja geodetske službe. Vsekakor bo morala Geodetska uprava SRS dati v tem letu mo- "':.an poudarek zakonodajni dejavnosti, če bo hotela, da bodo do konca leta spre- jeti ustrezni republiški predpisi. - 42 - Peter Šivic PRVI SMUČARSKI DAN GEODETOV 3L0VENIJE 11. marca 1972 je Geodetski zavod SRS organiziral prvi smučarski dan geodeto-;r Za pokroviteljstvo je na.prosil direktorja Bi1°oja za regionalno prostorsko pla-• hiranje ing. Milana Naprudnika, ki je pokroviteljstvo prijazno sprejel in pu- . vabil na sprejem in razgovor še republiškega sekretarja za urbanizem ing. Bor.i:::·s Mikoša. Sekretar se je opravičil, ker je bil ne. dan tekem zadržm1, udeležil pn se je sprejema, na katerem so bile• dogovorje:ie giavne oblike in izvedba tekem, dalje pa je v prijetnem in sproščenem razgovoru tekla beseda tudi o nekaterih aktualnih problemih in usmeritvah geodezije. Sprejema.so se poleg republiškega sekretarja· Borisa Milwša, direktorja Milana Naprudnika, pomočnika direkto1°ja. Gecdetske uprave SRS Stanka Majcna in direktorja Geodetskega zavoda SRS Teo-- balda Belca udeležili še direktorji Geodetske uprave Celje, Geodetskega zavo- da Maribor in Geodetskega zavo