PoStno iekoči račun št. 24.
St. 34."
Posamezna Stev. — 20 stotink.
V Gorici, due 19. avgusta 1920.
Letnik III.
Iafaaja v Gorici vsak če-
trtek »poludne. Velj« za
cek) leto 12 L, mesečne 1
L, za inozemstro 16 L. Na
naročila brez doposlane na-
ročnice se ne bouio ozirali.
Posamezne štcvilke stanejo
V razprodaji " 20 stotink
Urednišiv»: Ulica Vcttuzin
9, uprara    ul. Veünrini ö
jjLNB/^^       jflflM^fc.    HHB^.    HI  ^H^.   JH|   ^Hf'       MBft                     .dflMfck   ¦^¦¦¦[^b   m^^^^_       m^m      ^^^^^^^      ^^
Rokopisi se nc vračajo. Ne-
frankir*n<< pismd se ne spre-
jemajo. Oglasi, katere j'c
treba vnaprej plačati, se
računajo po dogovoru.
Fzdaja konsorcij »Qorisfce
Straže«.   Odgovorni   ured-
nik :   Franc Novak.
Tiska:  »Narodna Tiskar-
na« v Oorici, ulica Vet-
turini štev. 9.
Clen 92.
Mnogi naši rojaki se pritožujejo, da
morajo tako od strani sodezelanov italijan-
ske narodnosti,; kakor tudi v raznili uradih
poslusati očitanja radi njihovega politične-
ga mišljenja in narodnc zavesti, češ — sc-
daj je ta dežela pod Italijo in Vi se mcrate
temu podvreči. Narodna zavest našega
ljudstva se smatra ponckod naravnost za
izdajstvo in uporncst, ki ga je treba s silo
potlačiti.
Vse te svoje rojake in sploh vse, ki
imajc cpraviti zlasti z uradi, opozarjamo
na člen 92. saint-gennanske mircvne po-
godbe, sklenjenc dne 10. septembra 19I9
med cntentnimi državarni in Avstrijo. Ta
člen se glasi:
»Nobenega prebivaica ozemelj nekda-
nje avstrc-ogerske monarhiie se ne sane
vzneinirjati ali nadlegovati radi njegove-
ga poiitičnega zadržanja od 28. iulija 1914
do končiiega priznanja suverenitete na teh
ozemljih ali pa radi ureditve njegove dr-
žavne pripadnosti na podlagi te pogodbc«.
To pogodbo je podpisalo tudi zastop-
ništvo italijanske vladc, itaiijanski kralj jo
je ratificirat in italijanski parlament jo je
nedavno odobril.in dovotil njeno izvršitev.
Njcna veljava in obveznost je törej, zlasti
koiikor se tiče ltalije, ncoporcčna. ltalijan-
ska vlada in italijanske oblasti,so dolžne,
jo spoštovati in izpclnjcvati, cdo bolj ka-
kor Iastne zakonc, ker iastnc zakone lah-
ko premeni ali prekiiče italijanska zakoyo-
dajna obkust, kadar se ii zdi prirnernc', po-
godba pa se ne da cnostransko nc prcmc-
niti ne prcklicati. In ne samo oblasti same
jo morajo spoštovati, temveč one iinajo
tudi dolžnost skrbeti z,a to, da jo spoštuje
in izpolnuje vsnkdo, ki prebiva na ozem-
ljLi, katero upravljajo italijanske oblastt.
Saj se je vendar cela ententa skozi ceio
vojno sveto zaklinjala, da se morajci med-
narodne pogodbe. spoštovatj in da se ona
bojuje ravnc za to, da izsili ,od svojih so-
vražnikov to spoštovanje.
Nedavno je italijanski ministerskl
predsednik Giolitti priznal v zbornici, da
ts^vercniteta glede Julijske Benečijc še ni
urejena. To vemo tudi mi, ker nam je
znano, da je državna pripadnost naših kra-
jev še vedno sporno in neurejeno vpraša-
nje. Jasno je torej, da nam Slovencern na
Primorskem našega političncga obnašanja
ne snie nikdo očitati in oblasti imajo dolž-
nost, ščititi nas pred vsakim. tudi naj-
manjšim preganjanjein. — Kaj preganjati!
Niti vznemirjati ali nadlegovati nas ne
smejo!
Rcjaki! Sklicujte se vedno in povsod
na ta člen! Povejte njegovo vsebino vsa-
komur,, ki bi vas skušal nadlegovati radi
vašega slovenstva in vstrajajte vedno In
povsod na svcjih pravicah! Zdi se, da ita-
lijanska vlada ni še podučila tukajšnjih
uradov o vsebirii tega člcna. Povejte to
torej vi vsakomur, ki s svojim obnaša-
njem dokaže. da je ne pozna!
Prauica tu in tarn.
Prav zanimivo je in vredno, da vsak
bere, kar je napisala »Jugoslavijau letos
due 7. angusta. Cujte!
»V Trstu, Pulju in na Reki te vržejo
iz trgovine, iz gostilne in kavarne, Ce
spregovoriš in zahtevaš slovensko ali hr-
vatsko. Ce prides v ljubljanski hotel In
zalitcvas sobo v italijanščini, jo debis ta-
koj, če prosiš slovensko,. so že davno vse
zasedene. In če v kavarni ali gostilni spre-
gcvoriš laško, se ti bodo v hipu klanjali z
blüzcnim: si, si la prego, prego.
D'Annunzio na l^eki »nacijonalizira« gc-
sppdarska podjetja. To se pravi za Slo-
vencciii Hrvate, da morajo čez,noč likvi-
dirati svcja podjctja, jih skoraj zastonj
prepustiti verizniškiin oficirjem in dri'.gim
IVAnnunzijevim izvoljcnccm. V UuJ)l.Hini
evetejo in prospcvajo italijanske verižniške
firme pod raznimi naslovi, da je veselje, In
v Zagrelni sr.uje.lo kot konkurenco dorna-
čim 7.avarova!r.icp.m velifco zavarovalno
družbo s kapitalom veleitalijanskc »Ass!-
enrazioni generali«.
Kd'C' ie boli pameten ?
Italija skrbi na Koroškem za red.
Skrbno cuva, da se ne skrivi las nobene-
T7111 iirmskutarskomn izzivaču. Pod njenim
okriljem pa zažigaio in plenijo razbesneli
Italijani premoženje mirnih Jugcslovenov;
to pa je v redn in prav.
Kje je pravica?
Poročilo
Slovenskejja   kmetijskega   društva   rejj.
zadr. z o-m. j. v Gorici.
Ta zadrnga šteje sedaj 167 zadružni-
kev z 191 delcži. Ko bo vse pripravljcno,
se zadružnikom razpoSljcjo listi, na katere
vpišcio svcja naročila, ki sc po možnosti
izvršijo. Pod zadružno upravo sta tudi
Ooriško kmetijsko in Goriško vinarsko
drušivo. Za prvo je bilo iztcrjati 1. julija
1920 za prodano blago in obresti Kron
14.362.12 enako L. 8617.28 in na zastalih
letninah do 30. 6. 19p0, dokler ie društvo
delovalo, pa K 5420.70 = L. 3252.42, sku-
paj L. 11869.70, za drugo na upanjc pro-
dano vino pa K 23168.64 = L. 13901.18.
— Od teh zastahkov se je vplačalo do 15.
avgusta t. 1. za Goriško kmetijsko društvo
L. 1679.98, za Goriško vinarsko drnštvo
pa L. 1295.95. Dne \5. 8. l<?20 je tedaj se
ostalo za iztcrjati L. 22775.05. — Vsako
izmed treh društev pod eno upravo prev-
zamc eno tretjino upravnih troškov.
Nujno je potrebno za uspešno poslo-
vanje zadruge Slovenskega kmctijskcga
društva, da se dolžniki odzovejo terjatvam
Ooriškega kmet. in Goriškega vinar. dru-
štva in ne čakajo na izterjatev po sodnji-
ski pcti, ki bi povzročila novo delo, nove
izdatke in nove terjatve. Pri tem je vpošte-
vnti, da obe društvi že tako pri rednem
plačilu zastankov zaradi yalute pred voj-
no v primeri s   sedanjo   izgubiti   mnogo
prejšnje terjatve, ker je prej mnogo veL
veljala ena krona nego sedaj ena lira in ker
se sedaj šteje 1 krona na 60 stot. lire. Da-
lje je vpoštevati, da imajo Goriško kmet.
in vinar. društvo dolgove, katere je treba
pokriti z izterianimi zastanki, ker druga-
če bi morali redni zadružniki dokladati za
malomarne.
Najprimernejši način pristopa k Slov.
kn^et. društvu je, da v od Gorice oddalje-
nili občinah zupanstvc'ali Icdo drugi napiSe
one, ki želijo pristopiti k zadrugi, in pobe-
re od vsakega 5 lir za delež in 3 lire za
pristopnino ter skupaj dopošlje pobrane
zneske po poštni nakaznici na Slovensko
kmetijsko drtištvo, zadr. z om. j. v Gorici,
Via Ccntavalle 7, I. Ko društvo prejme de-
nar, potrdi prejern in pošlje pristopne liste,
ki se izpolnijo in vrncjo, na kar dobi vsak
zndriižnik potrdilo. da je vplačal delež In
pristcpnino in pa en izvod pravil.
Dokler se Slov. kmet. drustvo ne okre-
pi in ne premaga začetih tcžav, ki so rut-
stale vsled vojne, ne more izdajati lastne-
$0: lista; da pa naši posestniki in kineto-
valci ne cstancjo zapuščeni l^rez stanov-
skih poročil, naprosflo je nase načelstvo
urcdništvo Goriške Straže, T7aj bi isto od-
stopilo naši zadrugi v svojem listu eno ko-
lono.za priobčevanje kmetiiskih novic m
gospodarskili poučnih poročil. Ob encm se
je zadruga cbrnila s prošnjo na veščake
in strokovnjnke v kmetijskih zadevah, naj
bi blagovolili pogostoma oglašati se v
nam prepuščeni kcloni Gori^ke Straže.
Ker je za vsako pod jet je potrebna
prej ali kasnejo Instna strebn, namerava
se nakup ene hiše z akcijami. na katero
sc akcijonarji vkniižijo kot lostniki. io da-
jo zagrugi. ko pride do počreirne glavnlce,
v najem in odknp. — Zrno do zrna poga-
'v:a, knmen do kamena palača.
({' Slovensko kmetijsko drustvo v Gcrici.
6)  Pred vsako uporabo se mora   vsa
potrebna oprava dobro oprati.   Natega in
kozarci za peskusnjo morajo   biti   vedno
kristalno čisti, ker umazana natega in ko-
zarec zelo slabo vplivajo na vsakega kup-
ca. —
7)  Yse pilike se mora večkrat na leto
dobro izkuhati, da bi se uničile stem   vse
cctove (kisove) klice, ki   navadno   vsled
vlage na pilikah životarijo.
8)  Vsak sod se mora pred nalitvijo še
enkrat s čisto vodo izplakniti   in   ocediti
in potem še enkrat žvcpljati. M-cšt in prav
nilada vina naj se nalijejo sclc   tedaj,   ko
se je sod z zračenjem in vodo iznebil zvc«-
plene pare in duha!   Ako smo brali   tudi
gnilo grozdje, je potrebfio nalahko zažve-
plati sod, Pol zveplenega odrczka   zado-
stuje. Crna vina ni debro žvcplati, ker jim
zvqplo odvzamie lepo barvo.
9)  Stiskalnice ali preše.   plavniki    in
vsa cprava, ki je pri trgatvi bila v   rabi,
sc mora takoj opraviti.
10)  Da sc prepreči celc škodljivo ples-
nivost v klcti. je potrebno nekolikokrat na
leto v debro zaprti kleti zažgati žveplo. Pri
tern je potrebro 20 gramov zvepia za vs.-r-
kili 50 kubičnih mctrov prostcra. Klet naj
se na to 24 ur ne odpira.
Zlafa pravfla o umnem
klefarsfvu.
(sestavljena po Reckendorierju.)
1)  Enkrat na teden se mora klct   po-
mesti in podkladje, sode in vso drugo   o-
pravo obrisati.
2)  Enkrat ha teden se morejo vsa vi-
na z debrim in čistim vinom doliti.
3)  Vsi prazni sodi se morajo mesečno
enkrat zažveplati in dobro zabiti.
4)  Dobro zaprte kleti, v   katcrih   Jc
:zrak vlažcn in ncčist, m'Oramo ob   lepem
vremenu pri odprtih vratili in oknih   pre-
zračiti. Za časa vročih   letnih   in   mrzlih
zimskih dni mora biti klet dobrO' zaprta, Ce
tudi se notri dcla. To je zelo   važno,   ker
promena toplote zelo slabo vpliva na vino.
V vinski kleti ne smemo hraniti kromplr-
ja, še manj pa kislega zelja in repe.
5)  Izpraznjeni sodi se morajo takoj v
dveh do treh vodah izprati,; ocediti,   (osu-
šiti, zažveplati in potem dobro zabiti.
Doplsi.
Temnica. Velika nesreča se je pripe-
tila v vasi Novelo obč. Temnica dne 14. t.
nj. ob 10 uri predp. Pogorela sta dva po-
sestnika in sicer baraka Antona Masten
št. 9 in Ivan-a Durcik št. 10. Posestnika
sta si bila z veliko tcžavo sama pripravila
barake za svojo družino in živino, kar so
si ubogi ljudje prihranili po vrnitvi iz be-
gunstva, je sedaj spet izgubljcno, tako da
so danes so na slabšem, kakor v begun-
stvu. pred 4 leti. Skc/de je pri obeh čcz
50.000 Lir. Zgorcla jima je vsa obleka In
pohištvo in sploh vse razun živine. Ker
ni v vasi nobene liiše, ampak le barake in
ker je vse uničcno, vsled voine, se nima!o
ti ubogi ljudje skcro kam skriti pod stre-
ho. — Naproša se odprta sreai, da bi tem
ruvežem pomagala čim prei. Vsak dar
sprejme znpanstvo Temnica, katero bo
tudi v časopisu objavljalo darove.
Iz Baske doline: — (Nove doklade!)
Sedaj nekaj let se je prijavljalo prošnje za
davka prosto kulianje žganja brezplačno
pri finnnčni straži; dano je bilo posestni-
kom: zadosti časa na razpolago in tudi ob
nedeljah za to prijavo, ne da bi imeli po-
sebno pot in zamudo. Letos pa je občinski
sluga kar na svojo pest odločil dni, kedal
naj se za to pri njemu prijavijo prošnje in
to ob delavnikih in proti plačilu vsakö
priglasitve 1.20 lir.
Zahtevamo, da se nam da za prihexi-
nje na razpolago zato čas cb nedeljah,
i kakor je bilo nekdaj navada, da ne bomo
brez potrebe zgubljali delavnih dni, nc pa,
kadar se bo občinskemu slugi zljubilo in
za to še posebej plačevalo!
Več kmctovalcev občine Grahovske.
M. Planina:
Vaiicinium iehninense.
(Konec.)
(Naslednik Viljema I. ie bil sicer Fri-
derik III., a prerokba ga zamolči. ker Je
vladal !e 99 dni in bil vedno bolan, tako
da je faktično že tedaj vladal Viljem II.)
Mi vemo, da je nameraval Viljem II.,,
smrt nas Slovcncev, ker smo mu bili na
poti zavoljo vsenemških ciliev do Adrije.
Mi vemo, da bi neniška zinaga povzročila
poluteranjenje cclc srednje Evrope. Mi
Vemo tudi, da Viljem II. ni imel povsem
čistih rck glede sarajevskega umora ...
In kaj bo sedaj? Ali bo Viljem II. ka-
znovan s smrt jo? Prerokba lc pravi, da
jo zasluži. (Piandum.)
In kaj pravijo še naslednji in zadnji
verzi prcrokbe? (95—100).
Glasč se:
Et pastor gregem recipit, Germania rep^m.
Marchia cunctorum piMiitus oblit» malorum.
Ipsa suos ;iud^t foTore, hoc adrena j^audel;
Priscaque Lehnini sur^unt et tocta Chorini;
Et Teteri more clorus splcndescit honore;
Utt lupus nobili plus u.sidiatur orili.
Prestavljeno:
Potem bo dobil pastir svojo credo na-
zaj, in Nemčija bo dobila kralja. PoznanJ-
sko bo pozabilo popolnotna na vse presta-
no trpljenje. Ono se bo vesclilo,svojih, dosli
(?) pa se ne bo veselil. Lenin-ski samo-
stan bo sezidan na novo, kakor tudi so-
sedni. In v časti kakor prej enkrat se bo
svetil klerus, in volk ne bo vec zalezoval
slovečih ovčic.
Po preskušnji strašne svetovne vojne
in po notranji revoluciji bo prisla tore!
doba zopetne katoliške renesansc in Ncm-
čija bo dobila kralja. (Morda iz bavarske
rodbine Vitelsbahov?). Zadnji verzi (5)
slikajo novo veselo versko življenje v ožH
demovini preroka. Kdo je »advena«, §e
ne vemo. Lahko pa pomenijo tc beseele
tudi zopetno vstajenje pristnega slovan-
stva in katoličanstva v tisti markiv ter
tamkaj žalostni konec germanizacije, ki
io je razsirjal pruski haketizem, Bismar-
kov »Polenfond«, in »Ostmarkenpolitik«
Viljema II.
Vsekako sme biti prihodnjosti Slovan
in katoličan le vesel.
Interesantno pa je, kako so Hohenco-
lernci sukali in sukali preroške verze, da
bi se izognili za nje strašnih dveh verzov:
93. in 94. to je ravno verzov ki se tičejo*
Viljema II.
Njihovi teologični in neteologični dvo-
rni historiografi so leta 1871. tista dva
verza kar pregledali, zavrgli kot neprist-
na, itd. ter so dokazovali, da se spolnuje-
jo že sedaj zadnji verzi. Pa kako kunštno
so to naredili. Verz 95 (nov dušni pastir
dobi credo nazaj, in Germanija dobi kra-
lja-cesarja) so po svoje urcsničevali na
leto 1871. In so dne 18(. januarja, na dan
proklamacije Viljema I. za ncmškega cc-
sarja, podpisali v Versaillu tudi kraljevi
ukaz. da naj se restavrira porušena cer-
kev in samostan v Leninu! In Viljem I. Je
imel resno idejo spremeniti protestantl-
zem v »Starokatolicizenr«.
Tako so se utolazili'na hohencoler-
skem dvoru z usodcpolno prorokbo.
Pa prerokbe se ne dajo popravljatl,
zavijati^, ne po svoje parafrazirati in tol-
mačiti, ampak napovedani dogodki, prl-
dejo in se doživečim uresničujejo v grozni
resnici.
Viljem II., ki se je sam imel za naj-
večjega cesarja vseh časov in kraljestev,
je sedaj »ultimus« (zadnji na svetu), naj-
večji zlodej in vreden — smrtne kazni.
Cudno pa je še, da se sedaj bliža Pru-
si'ji poklicani maščevalec   pruskejja   im-
perijalizma Lenin, glava boljševižma, ki
ima isto ime, kakor zatrti samostan Le-
m'nj iz cigar razvalin se vzdiga kazen in
smrt Hohenzolercev.
Grozna šala svetovne zgodovine.
V začudenje vsega sveta si je pod-
jarmil Lenin vso Rusijo in stoji s svojimi
kozaki zmagoslavno na pragu zapadno
Evrope. Napoleon je prerosko zaklical: V
100 letih bo vsa Evropa ali republika all
kozaška. Najbrž bo oboje res. Ko sem bil
lansko leto v Rimu, so mi pravili pri ne-
kem omizju v nemSkem hotelu, da je v
Rimu že staro prerokovanje. da bodo en-
krat konji ruskih kozakov., jedli oves z
oltarjev rimskih cerkvä. No, konji ruskih
kozakov so Lenin-ove ideje, ki segajo že
tik do svetišča sv. Petra. — Kar prinese
še vsega bližnja prilicdnjost?
Na čem bo ozdravcla bolna Evropa?
Jezuit Krentmaier piše v zadnji Šte-
vilki »Stimmen der Zeit«, da je ves zapad
v rcligiozni kadenci, ter da regeneracije
zapada si ne morcmo misliti brez religioz-
nosti ruskega naroda!-------Največji slo-
vanski pesnik, Poljak Mickiewicz pn po-
jc, da pride rešenje stare poganske Evro-
pe iz mučeništva in katolicanstva poljske-
ga naroda.
Iz Loga pri Bovcu: Pretečen teden Je
umrl zadet od kapi najmlajši nadepoln
iiiož tuk. občine Ivan Marka. Poročen Je
bil komaj 2 meseca. Prišedši iz rudnika
šel je po seno. Zri spravljanju istega pade
na tla. ter obleži na lieu mesta mrtev; mc-
sto sena so njega pripeljali dornov. Ta no-
yica pretresla je vse tuk. prebivalstvo.
Na zadnji poti spremili so ga rudarjl
v svojih pestrih uniformah. kakor tudi dru-
gi prebivalci ter stem pokazali kakq je po-
kojnika vse ljubilo. Bil je res veličasten
podreb, kakor se jih malo vidi v tuk. kra-
ju. Ostalim zlasti pa inladi vdovi naše
iskreno sožalje na bridki izgubi, pokojni-
ku pa svctiki; večna luč!
Na Notranjskem nagaja susa. Otave
bo malo in jesenskih pridelkov. Sadje pa
nam obeta precej pridclka; v Kožanski in
Bistriški dolini so čcšplje tako polne, da se
drevje kar šibi.
Iz Kobarida. — Domači naši fantje in
dekleta saini so se oklenili zopet oživljene
Citalnicc in priredili preteklo nedeije sijaj-
no vspelo veselico ali še iz Gregorčičevih
časov nepozabljeno »Bcsedo«.
Mešani, samo ženski in samo moski
zbori ter igre so se vrnili nai prenovljen
oder naše Citalnice in oni, ki se spomnjajo
še Gregorčičevih, Pagliaruzzijevh in Vo-
laričevih dni, so vsaj v nekatcrih liipih mi-
slili, da so se vrnili ti trije naši uzorniki v
naš planinski raj in v naš Kobarid — nje-
govo po vojski nič ranjeno — prestolnico.
Domači, vstrajni pevovodja Uršič Je
lahko ponosen, da je združil naše mladen-
ke in mladeniče krog sebe in nam ž iijimi
uprizoril to krasno zabavo. ki nam je hla-
dila še vedno skeleče rane ncsrcčne voj-
skc in njenih posledic. Duševne hrane žej-
no ljudstvo je privrelo iz vsega planinske-
ga raja in bratske Benečijc» da se zopet
naužije krasnih ubranih glasov planinske-
mladine, ki so nas utrdili v osrečevalm
ljubezni do rodne grude. Bilo nas je mno-
go — skoraj eden milijon — ednega srea.
ednega duha. —
Veselica se jc pričela s Schwahovo
»Še ena«, ki je vspela izborno. Volaričeva
»Slovenskim mladenkam« je kar elektrl-
zovala naša vrla dekleta, ki se zavedajo
svoje rodoljubne easti in v njih sreih se Je
zopet vzbudila pesein. budnica. katero Je,
tudi vstvaril kobariški ueitelj Carli   pred
pel stoletjcm: »Jaz nisem------—«. Ni jlh
v našcm planinskem raju onih, katere je v
predzadnji »Straži« tako neusmilieno o§e-
škal nepoznan pesnik ravno s to preme-
njeno »Slovenskim mladenkam«. Naše de-
klice zanicujejo »L* a mere illustrate«. In
tako je prav!
Adamičeva »Zapuščcna«, Volaričeva
»Divja rožica«, Förstcrjeva »Ljubica« in
Vodopivčev »Poglcd v nedolžno oko« so
pretresali du šo vsem poslušalcem, vzbu-
jali so se srčni čuti in vsa naša mladina Je
vzljubila lepo slovensko pesen.
Večnolep Nedvedov »Nazaj v planin-
ski rnj!« se je razlcgal po prostorn^m
Žganovem dvorišču in odmevala je silna
ljtibezen iz srea v sree naših vrlih planin-
skih hčera in sinov. Planinski naš slavec,
Ti si naš in mi smo Tvoji, ker čutimo kra-
sne Tvoje speve v svojih dušah!
In Krilan? Poznamo jo tvojo »Ljubi-
co«. Med nami jih živi mnogo še danes;
ljubijo, molče, nikomur ne kaižejo svoje
ljubezni, skrivajo jo v svoji močni gorski
Iduši in tako silno ljubijo. da bi jini. poeüo
sree. Basi so bili presibki, premladi; a
žcnsko jezikovanje je bilo prav resnično
kobariško ob njegovem mrliškem odru.
O, te nnse dekiiee znajo!
In Volaričevi spevi! Oregorčič, Kri-
lan'. Volatrič! Vsi triic stc odmev naSega
gorskega srea! liarmonija gorske duše
ste! J^aši ste!
In Vodopivec, Ijudski skladatelj go-
riške okolice! Na vsakem ¦(¦¦dru ga bomo
imeli. Volarič II. ga bomo imenovali.
Aljazev »Na dan!« je zaključil ta naš
kobariški preporodni dan in glasno p-ove-
dal vsem, kaj hoče, kaj misli, kaj čut! na-
ti-fa gorska mladina. —
Z imenom moramo povedati, da Je
naše dekle Toneka Medvedova tako kras-
no pelo, da je naravnost očaralo vse po-
slušalce. Moenn, srebrnoeist je njen glas
in igrajc ti $ra tako Ijnbko spreminja v
vseh legah; da, poslušal bi jo s toliko sla-
dostrnstjo, ga bi res zasanjal o rajski ptici
zlato-kljunki: hip ncbcške glasbe in prete-
klo bi pol stoletja.
Ne smemo pozabiti tudi dramatične-
ga dela: 1. Bratranec. Tri zaljubljene go-
ske so se prav naravno zajokale in poke-
sale svoje prenagljene zaljubljenosti v
prefriganega zalumpanega studenta, ki pa
je bil naš fant z Vrhnike doma in nc iz
Kalabrije.
2.  »Prvo drugo in tretje   poglavjc« je
vzbudilo mnogo smeha, ker je spretni do-
mači prefriganeq (Ivančič) pripravil    na
tak lep način svejega mladega prijatelja k
zakonski sreči in   s   starim zaüubljcnim
vdoveem srečno prcskočil — »II. poglav-
je« — zapeljivo vdovo. No, zaslužil je vso
sreco s tretjim poglavjem in mi mu jo pri-
voščimo.
3.  »Vesela sodba« — komjčen trospev
<V"odnik, sodni sluga in, potepuh)  je tudi
dosegel svoj .namen.
Vesel pojav je ta veselica in to najbolj
radi dejstva, da so jo uprizorili domači
fantje in vrla dekleta sanü z iasuio niocjc-,
in jasno dokazuje vspehe Oregorčičevega,
Krilanovega in Volarieevega dela na ko-
bariškem odru s takrat združenimi doma-
la postopno in sama ob sebi toliko boli
srdita, kolikor so se večale težkoče pri re-
ševanju jadranskega vprašanja. V siova^ji-
skih krajih ne obstoje ne zakoni, ne svo-
boda, ne pravica: tarn je samo volja kra-
jcvnega poveljnika, občinskega komisarja,
čini inteligentnimi sodobniki. Kar je nek-
daj bilo možno samo inteligentoni, je da-
nes možno domaeemu fantu in našemu
priprostemu deklctu. Ljudska prosveta
med narodovo maso! To je znak zdrave
naše gorske duše in dokler inianio takšen
narašeaj se ne bojimo nikogar!
Nasa mladina jc zdrava v moralnem
in narodnem pogledu čila. Naša nada, naš
poncs! Le naprej po tcj poti zdravega de-
mokratizma in opravičen bode pridevek
našega planinskega slavca, da smo            ;
»Narod-poštenjak!«                   i
______________.______________                                                                                                                                                                                                                              ¦•
Še nekaj, kobariška Citalnica, je tvoja ;
dolžnost! Bil sem tarn pri sv. Lovrencu. '
üledal sem s solzjo v očesu grob, ki bi :
moral biti nam vsem riajdražji, najsvetejši. \
Sv. Lovrenc bi moral biti najsvetejša ro- j
marska pot vseh zaveanih Slovenccv! J
drob — pesnika preroka — našega naj- ;
boJjšega sina ni sicer znatno pcškodovan
vsled vojne vihre.a (sram me je) — zane- ;
rnarjen je. —                                             ;
Domačiiii Kobaridci in okoiičani ter
sploh vsi Gregorčičevi čestilci! Dajmo
vsak e d n o liro čitalniškcmu odboru v
Kobaridu, ki mora v oktobru t. 1. okrasiti
gomilo našega nepozabuega planinskega
slavca. Narod, ki ne časti spomina svojih
najboljših sinov, ni kulturcn narod. Cital-
niški odbor mora prevzeti 10 dolžnost, da
bo vzdrževal v redu sveti grob Simona
'Gregcrčiča za vse večnc case. V okto-
bru vsakega leta izlet k sv. Lovrencu! Za-
poj se njegeva pesen, deklamacija njego-
vih umotvorov, go vor nagrobni, molitev
v nebo, rožc na grol\ to n;vj bo dnevni red
tega izleta in Gregorčičevo ime ostanc
neizbrisano v sreih naših otrok. Igraje se
more udejstviti ta misel in, rejaki, prevze-
mite to dolžnost na svoje rame. Citalnica
na delo!
Naš zavedni trg. naprej v Gregorčič-
Krilan-Volaričevcm duhu!
Otalež. — Poročil se je tukaj due 9.
avgusta. Franc Močnik, posesfnik iz Lazca
z Marijo Zajc. Mlinarjevo iz Pluženj. Obl-
lo srece miedemu pavu! — ?.'^a\ ^n \^<^?,
ljudje v tem hribovitem kraju malo pride-
lali, da ne bo zadostovalo za preživljanje;
a še temu. pičlemu pridelku napovedujc
ital. vlada rekvizicijo! V zadnjem času s(\
odpcljali v tržaške zapore vee naših ljudinL
radi smešnih prestopkov, prav po bese'd'P*
lu: '1'atiče obešajo, - latovem. prizamša-
jo! Na tak način,se gotovo ne bodo priku-
pili ljudstvu. Sadje še precej dobro obeta;
tudi češpelj bo za petrebo v I.azcu in Plnz-
njah. Da bi le znalo naše ljudstvo ta sad
koristno porabiti: toda žal tu pri nas v
hribili ljudje preveč ljubijo žganje. Ali bo-
do sploh kcdaj spreglcdali. opustiü pü-m-
cevanje in začeli trezno živeti! Ne morl-
mo same sebe, ker zapit narod postane za-
bit in pcdlcže tujccvi peti!
Iz Pečin. (Izjava). Ker me ljudstvo na
splosno sLimniči, da sem jaz pisec dopisa
s Pečin v 31 štev. Gor. Straže, naznanjam
vsem tem, da s tem dopisom jaz nimam
prav nikake zveze ter bi obenem prosil,
da nie radi teera ljudje s svojimi jezički pu-
ste pri mini. Toliko v znanje.
Ign. Pisk, cerkovni^.
(Opomba ured. Priznanio, da tega Vi
niste pisali: pa saj je vendar spis dober
kot polivalen govor na grob vrlemu možu.
Čemn bi mogli ljudje pikati pisca tch
vrst?).                                        e
Poiüicni preglei
Krivice v zasedenera ozenilju pred
iUlljanskiin parlamentom. — Zadnji čas
sta socijalistično časopisje in ž njiin soci-
jalistična stranka zavzela glcdč Slovanov
v zasedcncm ozemlju bolj odkrito stališče,
zlasti odkar so razmcre Slovanov v tern
ozemlju postale naravnost neznosne. Dne
12. augusta pa je tudi italijanska zbornlca
slišaia nekaj rcsnice o dejanskili razmerah
v zasedenem ozemlju in sicer je o tem po-
ročal v državni zbornici socijalnodemo-
kratični poslanec Cosattini. Iz njegovega
govora podajamo tukaj samo odlomek,
kjer govori o preganjanju jugoslcvenskega
prebivalstva v zasedenem ozemlju. Rekel
je torej med drugim:
»Maša dolžnost je, tudi ne glede nato,
da si s tem naprtimo bcdasta nacijonali-
stična obrekovanja, da s tega mesta ova-
dimo še hujša preganjanja, katerih žrtev
je jujroslovensko prebivalstvo.
Naše oblasti so kazale nekaj časa go-
tovo neko širokosrčnost, katere so se SIo-
vani razveselili, toda bilo je veliko obljub
ki se niso izpolnile, in Slovan-i so se pri-
tožili. Tcda to je bi!o v ccntrumu vodilnih
in odtrovornih krojrov. Ti niso mogli do-
seči, da hi jih izvrševalni organi razumeli:
tako se ie v splošnem videl v vsnksm Slo-
vanu špiion, sovražnik. Vsled teira vsa po-
litika preganjanja in terorja, ki je postaja-
brigadirja, zadnjega orožnika. Ne prizna-
vajo se organizacije, prepovedujejo se sc-
stanki, prcganjajo se učitelji, izvršujejo se
neupravičene hišne preiskave in se dela
nasilje na vsakem jamstvu. Naredbe gle-
de neupravičene posesti vojaških predme-
tov, v deželi, koder je besnel vojni vihar,
dajajo izgovore za aretaeije v masali. Naj-
bolj barbarska nasilja orožnikov, ki so prl-
šla celo do neopravičljivega umora, so na
dnevnem redu. Medtem se širi, grozno
svarilo, neizprosljiva vaša obsodba, po
požganih istrskih gozdovih hajduštvo z
ropi, napadi in ropanjem.
Ce ne pristanete na predlog za samo-
ödlocbo, ki vam ga predlaga socijalistiC-
na sknpina, izogibajte se vsai ust\ arjanju
povodov za bodoči »iredentizem«. vir, žal,
neizogibne vojne! Uredite tako, da ostane
na tej strani čim manjše mogoče število
tujerodnega narocia, a onini. ki bodo vkl^i-
čeni v te meje, priznajte lcjalno in s pošte-
nimi namcni isto svobodo, kakor jo imamo
mi, pravico do gojenja njihovega jezika v
ljudskih in srednjih solali, do rabe njiho-
vega jezika pri sklepanju poslov in na so-
diščih, spoštujte jih kakcr sodržavljane.
In če hočete ugasniti rnržnje in res da-
li dokaz svojega obžalovanja zaradi stor-
jenega nasilja na življenju državljanov, za-
radi požiga in opleniive dcniov, zaradi u-
ničcnja knjižnic in organizacij — za SIo-
vane in za sciMjaliste, ki so bili žrlve, č?\-
te odškodnino za krivično škcdo, ki so jo
pretrpeli zaradi vaše nezmožnosti. Samo
na ta način boste ločili svoje odgovornost
od odgovornesti »fašistov«; samo na ta
način beste prenriaili v Trstu in drugoü,
da igra ne koristi nobenemu.«
Govornik je pozval ministrskega pred-
sednika Oiolittija, naj vzposuivi v zasede-
nem ozemlju kulturno življenje, naj razpl-
še občinskc vclitve, ki j-e.lahko izvrse, ce-
tudi ne pride do aneksije*, po demokratič-
nem avstrijskem volilnem zakonu, na/
zbrise spoinin na izjernno stanje, naj odre-
di amnestijo, če rcs hcčc dokazati, da se
ni varal, kdor je v njem videl obnovitelja
državc.
To je nekaj resnice o krivicah in pre-
ganjanjih, ki jih morajo trperi Jugosloveni
v zasedenem ozemlju, in nacijonalističnim
poslancem v zbornici je gotovo postajalo
vroče, ko so slišali to bridko poročilo. To-
da kaj šele, če bi bil poslanec Cosattini ve-
del za vse in sporočil zbornici vse krivice
in vsa nasilstva, ki jih tod trpi slovenski
rod! Tedaj bi morali zarudeti zidovi ita.Ii-
janske zbornice.«
Med francosko in angleško vlado Je
nastalo navskrižje z ozirom na politiko
nasproti Rusiji. Francoska vlada je nam-
reč kar na svcjo roko, ne da bi kaj vpra-
šala Anglijo, priznala v juzni Rusiji Wran-
glovo vlado.
General Wrangel, ki je v službi en-
tente in v njenem imenu vodi vojsko proti
boljševiski Rusiji, je v južni Rusiji dosegel
nekaj uspchcv ter zavzel vse tavriško o-
zcmljc in del Kersoneške pokrajine, tako,
da ima sedaj pod svojo vlado kakih pet
milijonov prebivalcev. O svoji vladi trdi,
da je predstavnica ruske državne ideje, ki
ima namen: csvobodüev od sedanjc dik-
taturc male manjšine in pridobitev pravi-
ce vsem ruskim narodom do samoodloč-
be. Toda kakor rečeno, je general Wran-
gel crodjc francoske politike v Rusiji in
zadnjc orožje v rokah entente, in vsled
tega nima prieakovati druzega, kakor da
bo ž njim pomela sovjetska danes zmago-
slavna Rusija. In vlado tega generala
Wrangela je Francija priznala nreko An-
glijc, svoje zaveznice. ki se jc takoj ogla.si-
la proti temu.
Francija je pokazala, da začenja dobo
nroste politike naproti Rusiji, vendar ne
kaže, da hi to imelo take poslcdic<\ da H
se ententa že zdaj razletela, dasi so; Jo
zadnji dogodki zrahljali.
Korak francoske vla'de je pa učinko-
val kakor udarec tudi na sovjetsko rusko
vlado y Mcskvi. Listi oorocajo, da je Ru-
sija priznanje Wranglove viade sprejela
ko nekak »cas^s belliV in pjše se celo. >¦'*-.*
ni izkliučcno. da Rusija napove vojno
Franciji. Safti.
AnglPškj ministerski predsednik Lloyd
George ie bil na svojo roko v pesebni notl
svetoval Poljski, naj sprejnie pogoje so-
vietske viade. in io opozoril. da se Angli'a
nc bo prav nie brigala za nadnljnji pofek
dogodkov, če Poljska ne sprejme teh po-
r-ojev. To je storil Lloyd GeCTjre. ne da bi
se bil prej posvetoval s francosko vlado v
Parizu, kakor je Francija na svcjo roko
priznala vlado generala Wranjrla. 13. t.
m. zjutraj je Francoska vlada priznala
Vs^ranq:lovo vlado v južni Rusiji kot pravo
vlado, pnpriudne pa ie šele dohila poroc!-
Io o Andeškem koraku v Varšavi. Tako
sta se Anglija in Franciia v ruski politikl
loeili. — »Agenra Havas« pišc, da bosta
aneleška in francoska vlada steril] vse.
mogoče, da nrideti pflede te zadeve do
sporazumn. Kar se na ti^e sovjetskc via-
de. bo Angliia nadaljevala svojo pot, ka-
kor bi Francija ne bila ničesar ukrenila.
Glede generala Wrangla je izjavil
Llcyd George, da ga Anglija ne bo pod-
pirala. Sporočila mu je, da bo sam odgo-
voren za svoje postopanje.
Glede mirovnih pogajanj med Rusijo
in Poljsko, ki se imajo vršiti v Minsku, se
doznava po ruskem odposlancu Kanieno»-
vu, da bo Rusija stavila Poljski naslednje
pogoje:
1.  Število poljske vcjskc se zniža na
50.000 mož, a štcvilo vojakov pri povclj-
ništvih in upravnih uradih na 10.000 mož;
2.  Demobilizacija se izvrši tekom ene-
ga meseca;
3.  Vse orožje, razen onega, ki rabi za
znižamo število vojske, se bo moralo iz-
reciti sovjetski Rusiji;
4.  Vse vojne obrti ustavijr; svoje de-
lovanje;
5. Ne vojaštvo ne vojni materijal se ne
bosta smela odvažati v inozenistvo;
6.  Rusiji se bedo dovolile olajšave za
trgovinski promet proti Baltiškemu mor-
ju in od Baltiskega morja, ne da bi se de-
lale kake ovire;
7.  Družinam v vojni pad lib vojakov se
bo dala zemlja;
z druge strani se bodo
1.  Umeknile ruske in ukrajinske čete
s poljskega bojišča;
2.  premirna erta   bo   ostala   »status
quo« in ne bo segala bolj vzhodno od erte,
ki jo jc določil lord Curzon; poljska vcj-
ska se bo uincknila 50 vrst od te erte   In
cona po sredi bo nevtralna;
4. Mcja pcljske neodvisne dr/ave bo
v splošnem enaka oni, ki je naznačena v
noti lorda Curzona od 20. julij.i, teda Polj-
ski se da vrhu tega še kos czemlja.
Listi poročajo, da so se mirovna po-
gajanja pričela 17. t. m. Trocky je tega
dne dospel v Minsk, in sicer se imajo ta
mirevna pogajania vršiti res s pn'vega
miroljubncga stalisča. Poliska je priprav-
Ijena sprejeti mir, toda le časten mir^ ki bl
ji zagotovil etnografične meje, to je take
meje, da bi po narodnosti pripndali Psijskl
vsi ljudje poljskega pckolienia in iTzikn,
torcj da bi Poljska ohranila popolno neoef-
visnost.
Med tem pa prihaja poročilo iz Vilne,
dr. je Vršava h'tiz I". t. sn, o<1 "R'.ssov vzet^,
in da sc torci dnnes Rusi gospodarji glav-
nega< mesta Poljske in torei tudi Poljske
same.
Zavzetje Varšavc pomenja polom Polj-
ske, pomenja pa še bolj polcm ententne
politike. in ves svet razume, da zmaga
Rusije ne pomenja samo poraz Poljske^
ampak da se po ruski zmagi nad Poljsko
z[i.vali po Evropi ves drug politični in so-
cijalni tok, ki bo prevrnil mirovne poged-
b<?. sklenjene v Versailles-u in drugod, ter
da bodo zmagoslavni imperijalisti pri mi-
zi mirovne konference sramctno se obri-
sali pod nosom ter morali spoznati, da na-
rodi niso papir, na katerega se piše mirov-
ne pegodbe, ampak da so narodi žive sku-
pinc, ki trgajo papir je, na katerih so plsa-
ne krivičnc mirovne pogodbe. Na mizo se-
danjc mirovne konference pljuvajo danes
vsi narodi, ki se čutijo krivično zadete, in
kdo ve, da ni ravno prej prezirana Rusija
poklicana, da upostavi v Evropi zopet mtr
in red. Ce velika krogla trei ob manjse
krogle, tedaj se morajo te zagibati, in nl-
hče ne ve, kje in kako se bodo zopet upo-
stavile. Upajmo, da vsaka na svoiem pra-
vem, upravičenem mestu. Narodi niso nc
kecke, ne keglji, da bi jih kdo svojevoljno
premikal; v zavesti pravice do samood-
Iočbe bo vsak narod naŠcl ali pa si pribo-
ril svoje pfavo in upravičeno mestr.
/^adnje dni so porocüa kar utihnila
?lcde mirovnih pogajanj med Rusi in Po-
Ijaki v Minsku. Vse je koncentrira.no na
veliko. bitko za Varšavo, In rcivic'no rrre
Rtisom zato, da dobe Var^avo v roke pre-
dno pride do kakega sporazuma s Poljakl.
Veeraj so listi poročali, da io VarS-0.-
va že padla, danes pa, da se tarn bijo veli-
ki hoji z vso srditostio. Vsekako pre/iv-
Ija VarSava svoje najtczie ure in tezko se
bo rcSila tesno sklcnjenega obroča, ki ga
je Rusija potegnila okoli nje.
Grski ministerski predsednlk Venize-
los jc bil dne 12. t. m. napadfji v   Parizu
od dveh grskih oficirjev. I>il je ra poti v
Marsiljo. Ko je dospel na trg pred postajo,
sta k njemu pristopila dva grška častnika,
ki sta izstrelila nauj več strelov iz svojih
revolverjev. Vcnizelos je bil ranien v levo
j roko in v desno stran.   Castnika sta bila
| na mestu prijeta in aretirana. Predsednika
Venizclosa so takoj prenesli v njege-vo sta-
j novanjc, kamor so takoj prihiteli zdrav-
I niki, da \v,u podele zdravniško pomo-č. Ra-
, ne niso nevarnc. Častnika sta pri zaslisa-
; nju izjavila, da sta storila svoio dolžnost
| in se*nato odterrnila vsaki nadaljni izpove-
j di. Ne goverita in ne povesta nič več. Tä
otentat jc vzbudil na Grškem in zlasti  v
Atenah veliko razburjenje in je   privedet
tudi do spopadov   med   raznimi člani ta-
mošnjih poiitičnih strank. Je pač res cud-
no, da je bil ta mož napaden od svojili Iju-
dij, ko je vendar tako neprieakovano   In
n^ečudno povečal  ozemlie svcje države.
Pa se ve. na krivičen način, in zlasti   na
racun Ro1<rarov.
Än&eii in Rusi so se spopadli v Per-»
ziji. Angleške čete so trčile skupaj z   ru-
skimi rdečimi četami med Menjel Gasvi-
nom in Ramajladadom. Ruske čete so bile
močiK) utrjcne na višini 1500 metrovin so
se tam branile s strojnicami. Pa so bile po
šestih urah premagane in angleške čctc so
zasedle njih postojanke. Boji se nadalju-
iejo. —
Kaf novega pri nas v Gorici In zlastt
Dri »Goj-iški Straži«? Zadnji teden, ko so
goriški Italijani ali prav za prav italijanski
Goričani po svoje praznovali obletnico
zavzetja Oorice po Italijanih dne 8. avgu-
¦sta 1916, je prišlo na to slavje v Gorico
tudi nekaj arditov izpod D'Annunzijeve
Made iz Reke. Seve, da so bili slovesno
sprejeti, kar je povzdignila njih pogum.
da so se za časa svojega bivanja v Gorici
čutili nekako gospodarje mesta. Stikali so
in prežali povsod, če narcdnemu slavju in
njim na čast vibrajo zastave. Pa so zapa-
•zili, da na kuezo -nadškofijski palači ne
vihra trikolora. Gorje! Kdo bi prenesel to
rnzžaljenje! In našel se je neki ardit, kl Je
udrl v poslopje kneza in nadškofa, pov-
darjal tarn na surcv način, da se takega
Preziranja italiianskega narc-dnega slavja
nc mere prenošati, zahtcval, da se mora
jtalijanska trikolora izobesiti in nato sam
izobesil trikoloro na1 balkonu knezonad-
skofjjske palace. Da ie bilo vse to n-isilje,
rnzume vsak pameten človek. — Zadnja
»Ooriška Straža« je to resno in odločno
'nograjala in obsodila.
In kaj je bil nasledek tega? Arditi so
se čutili užaljene, prišli so v npravo »Oo-
riške Straže«, poklicali še karabinirje na
Ponioc ter dosegiL da je bil odgovorni u-
Tednik »Goriškc Straze«, <r. Josip Vimpol-
Šek odveden v goriške zapore.
Ni čuda, da ie to nasilno ravnanje
vzbudilo vcliko ogorčenje mcd Slovene!.
Ali je tako- postopanje upravičeno? Od-
kdaj imajo D'Annunzijevi arditi sodnijsko
oblast v Gorici? Odkdaj stoje ti ljudje nad
Postavnimi sodišči? Ali ne smejo Slovcn-
ci povzdigniti svojega glasu proti nasil-
stvom. ko se ta ali oni Italijan spozabl
Proti miroljubnim domačinom? »Ooriška
Straža« ni napadla ne italijanske državc
ne žalila italijanske arm ade, če je obsodila
dcjanje ednega arditn. ki je nasilno nasto- 5
pil v knezo-nndškofijski pnlaei. Pograjnia !
in obsodila je le ta njegoV čin, ki je res 66-
scdbe vreden!
Odkod in čemu torej to. da se je zara-
¦dl tega zaprlo g. Vimpolšeka? Ali nai se
ftiolei k temu, da se reški izletnik-ardit v
Qorici dela gospodarja poslcpij tega me-
sta? Kar je obsodila »Goriška Straža«, to
s_o obscdili tudi vsi pravični in pošteni ita-
lijanski Goričani. Kaj ne zrečejo vsega
tem oblastnim arditom italianski listi, ki
Hh obkladajo z imeni in pridevki. katcrih
si mi ne upamo niti ponatisniti! In vendar
se ne nastcpi proti njim in se ne zaprc
fijih urednikov? Čemu se je tukaj pri nas
Postavila postavna oblast ra stran nasil-
flega ardita. ko bi pač morala prijeti njega
'^amega in ga poklicati na odgovoT? Ka-
*o to, da se brez zaslisanja in razprave !n
Drav za prav brez napovedi vzroka port-
?e g. Vimpolšeka v znpor? Knkoi fa. 'da
.'Hia pri postavnih italijanskih oblastih ta-
ko veliavo in moč uskok italijanske arma-
^e h D' Annunzjevi legiji na Rcki?
Ne italijanske države in ne njene ar-
.^adeni napadla »Goriška Straža«. ampak
¦e ednega človeka, ki je dovršil nasilen čln,
.^i danes v zasedenem ozernlju tudi po
'talijanskih določbah ni dovoljen.
Zato je zaprtje g. Vimpolška neopra-
vi5eno, in postavna oblast zadosti le pra-
^iČnosti in postavnim določbam italijan-
^ke države, da ga takoj izpusti na svobo-
¦^o. Saj se vendar italijanska država in
^^avica ne krije s kakim arditpm D' An-
^unzijeve legije, ki pride razgrajat v Go-
rico!
Sitnosti nam napravljajo ita. organi.
^čitelj službujoč v Jugoslaviji sem dobil
^ovoljenje obiskati svoje sorodnike v za-
?edenem ozemlju. Celih 6 mesecev se ml
ie dovolilo izostati. Ko pa licčem te dnl
nazaj, mi na kolodvoru v Logatcu karabl-
^ijerji ne dovclijo, da bi se odpeljal, če§,
tfa je bilo dovoljenje veljavno le za mesec
'^ni. a sedaj je že par dni čez eden mescc.
°dkar se mi je podpisalo. Zastonj sem u-
Sovarjal kazoč na izrecno dovoljenje 6
Mesecev, karabinjer se je skliceval na
Svoje določbe, in da se ni rabila braliijal-
^ sihi, sem se vrnil domu. Kaj hočcm sto-
riti, se pismeno pritožiti, je zastonj, ker se
0(lgovora ne dobi, hoditi h komisarijatom,
^ na vrsto ne prides. Res nam ni bilo v
.^vstriji z rožicami poslano, a vsaj red je
"Ü. Ce se ti je kaj odbilo, so ti bili navedeni
Vzroki, zakaj tako in ne drugače., citiral
Se ti je paragraf. Tu pa: pri vseh »ordini
Sllperiori«, nič ne opravis in nikamor ne
Cities in nič ne ves.
Pogunma tnladenka jc Justina Kodr-
P^c iz Pevme sedaj stanvijoča v Gorici,
^tera je dne 14. t. m. predpoldne prala z
^l^ijšo scstro v Snči ob Šoskem, mostu.
°koli 1414 se je prišel kopat neki vojak.
Gori omenjena ga je opozorila^ da nai
ne nodi y vodo ako ne zna plavati. Vojak
je šel v vodo v katerej je nekaj časa plaval
kar na enkrat se je začel potapljati. Po-
gunma mladenka je takoj skočila obleče-
na v vodo plavala k potapljajočemu, ko se
je pokazal na vrhu vode, mu je podala
pralno desko, katere se\je oprijei, pa nc
zadostno. Mladenka je plavala na breg,
vzela vrv, plavala zopet k potapljajočemu
se vojaku, hotela mu zvezati vry okoli
noge da bi ga potem vlekla na breg, pa se
ji zaradi globoke vode ni posrcčilo. To sta
videli neka gospa in neka gospodična, ka-
teri ste klicali cbupno na pomoč. Na klica-
njc je pritekcl g. J Makuc iz Pevme, sko-
čil v vodo, plaval k utopljencu^ ga spravil
na povrsjc vode in ga s pomočjo omenjene
niJadenke plavaje privlekel na breg.
Na brcgu so se s pomočjo prehitelih
okoli ZV- uri trudili, da bi ga pripravili k
zavesti, kar se pa ni posrcčilo. Zade! ga je
vsled prcpolnega želodca najbrže želodčni
krč.
Zahvala iz Kobarida. — Podpisani K.
Izvanredni Komisar za upravc- obč. po-
slov občine Kobarid, se tern potom iskre-
no zahvaljuje g. županu iz Livka pri Ko-
baridu za vposlanih L. 200.— v pokritje
trcškov nakupa orodja, na novo ustanov-
Ijcncga gasilnega društva, ktefö'zacne ta-
koj delovati, ko se nadomesti manjkujoče
orodje.
K. Izvanredni Komisar (C. de Angeüs).
Koncert Grapulin-Goerzer.   Dne   28.
julija se je vršil v Gorici koncert, v kate-
rem so že razni listi poročali. Priredil ga
jc komponist in koncertist Giuseppe Gra-
pulin, Goričan, znan pod ijnenom Reppo
Goerzer, s sodelovanjem tržaske pevke
Toinon Enenkel in violinista Sesto Divisi.
Zal nam je. da ne morcmo podati s svojc
strani strokovne ocene, ker nismo bili na-
tc pripravlieni. Ljudje, ki so se koncerta
udeležili, pravijo, da je bil zelo dobro ob-
iskan, razpoloženje občinstva je bilo tudi
dobro. Zdi se pa, da so bile Goerzerjeve
skladbe silno moderne, takö, da jc 'umlji-
vo, če niso bile prvikrat sprejete z večjim
navdusenjem.
Generalni civilni komisarijat za Julij-
sko Benečijo, da bi se v prihodnje zabra-
nile zlorabe, ki so se ponovno že zgodile,
spominja, da je lov določno dovcljcn sarno
posestnikom lova, najemnikom občinskih
lovskih revirjev in njih tovarišem. katcri
morajo biti opremljeni razun z dovolje-
njem lova in orožnim listom tudi z doku-
mentom, ki jim dcvoljuje pravico do lova
v gotovih lovskih rövirjjh.
Dr. Jušt Bačar, edini slovenski zdrav-
nik v Gorici je Lahom trn v pcti. Tri noci
zaporedoma so mu izrili tablo na hiši In
četrto noč onesnažili z raznimi »Ewiva«,
»morte« itd. vso na novo popravljeno In
pobeljeno hišo v ulici Treh kralfev štev. 9.
Hoteli so tudi udreti v hišo, in siccr Iz
dvorišča v katero so prilezli preko drugih
dvorišč in vrtov. Udrihali so s koli na
vrata, nekulturno pcčetje pa ni imelo vs-
peha, ker se vrata niso udala.
G. zdravniku ne kaže, da obnovi na-
pis, posebno ako upoštevano, da je ozna-
čcna ulica redno zastražena po orožnikih
(karabinirjih), in so se kljub temu imeno-
vana dejanja mogla izvršiti. Gotovo mu
nova tabla zopet izgine čez noč. Kdor išCc
g. zdravnika, vedi, da ga dobi v ulici Trcn
kraljev stev. 9. to je v najbolj onesnaženi
hiši v tej ulicii .
Za društvo vojnih o§kodovancev se je
nadalje ^priglasilo na Libušnjcm 250 eJa-
nov, v Števerjanu 215, pri Sv. Luciji 250,
na Vojsčici 36, na Banjšicah dczdaj 16., na
Dreznici 100.
Razno.
K umoru v Trstu v ulici   Ghega.   —
Sporočili smo zadnjič, da je bil dne 8. t. m.
v Trstu umcrjen neki 27 letni Remo Ma-
relli, uradnik tvrdke Verani. Umorjen jc
bil po noči v trgovini, kjer je vsako hoc
spal, da je varoval trgovino. — Oblasti
so dognalc, da je bil pokojnik črez noč v
skladišču v družbi z neko žensko. Sum je
padel na to žensko, da je ona izvršila u-
mor. Policiji se je tudi posrečilo dcgnati
njeno ime. Pozabila je bila namreč v skla-
dišču svojo listnico in nekaj razglednic,
naslovljenih na ime Bice Tornas. Po več-
dnevnem brezuspesnem iskanju te laliko-
živke se jo je posrečilo policiji aretirati.
— V ncdeljo zvečer ob 11. se je izprchaja-
la prav mirno po trgu Ponterossc Sla jc
tudi mimo kr. stražnika Angelja Delize. ki
je stal v družbi z drugimi stražniki na tr-
gu. Kar sc približatc k stražnikom dvc c-
lega.ntni žcnski ter cgovori.io Delizeja:
»Vidite ono tam? To je ona Tomas, katc-
ro že več dni iscete, ker je 'csumljena ti»
mora Marellija.« Po teh besedah je straž-
nik Dclizo naglih korakov hitel k rnimoi-
doči Tomas ter jo takoj odpelial na kve-
sturo. Na kvesturi jo je zaslisal komisar
dr. Krnss. Uspeh zaslišbe ni znan. ker o-
blast drzi stvar tajno. Tajno se držijo tudi
imena onih dveh žensk, koje so opozorile
stražnika Delizeja.
Aretirano Bice Tomas je zaslišal pre-
iskovalni sodnik dr. Rocco in kom. dr.
Manebrini. ubtoženka trdi, da je<7. t. m.
zjutraj bila odpotovala iz Trsta in se vrnl-
la par dni po umoru, o katerem je izvedela
iz časopisja. Odločno zanika^ da je bila
prisotna pri zločinu, ali pa da je bila v onl
usodni noči v družbi s pokejnim Marel-
lijem. Par najboljšim agentom je oblast na^
r&čila, da doženejo, ali jc res bila Tomas
v kritičnem večeru odsotna. Če je to res,
potem je bil deloma zastonj ves dosedanji
trud na tern potu.
Roparski napad v Brezovici. —   Ro-
parski napadi v Trstu in okolici se nada-
ljujejo. V torek je bil v sveji hiši v Brezo-
vici pri Trstu od šest okrinkanih banditov
napaden neki Franc Vatovec. Težko so ga
ranili na glavi ter odnesli blaga in denarja
za kakih 10 tisoč lir. Vatovca so prepelja-
li v tržaško mestno bolnico, o roparjih ni
do zdaj šc nobenega sledu.
Odlok glavnega komisarijata o var-
stvu mladoletiiih otrok. — Uradni list
glavncga civilnega komisarijata, »Osser-
vatore Triestino« cd 2. avgusta t. 1. ob-
javlja odlok o varstvu nedoletnih otrok, Iz
katerega posnemljemo sledeče najvažnel-
še določbe: 1. Kdorkoli žcli imeti pri sebi
mladolctne otroke izpod 18 let bodisi na
hrani, na vzgoji ali na dojitvi, si bo moral
preskrbeti tczadevno dovoljenie od občin-
ske blasti. Za to dovoljenje je treba prp-
siti ali pismeno ali pa ustmeno potom za-
pisnika v občinskcm uradu. V siljenih slu-
čajh, kjer se ne more odlašati, je trebal
predložiti prošnjo vsaj tretji dan po spre-
jetju mladolctnega otroka. Kdor bi imel
ob času, kot stopi v veljavo pričujoči oÜlok,
na hrani vzgoji ali dojitvi kakega nedolct-
nega otroka, bo mcral prositi za tozadev-
no dovoljenje v 14 dneh od dneva veljav-
nosti tega odloka. Prosta te obveze so jav-
na vzgojevališča in zasebne družine, k'i
držijo mladoietne na račun takšnih zavo-
dcv. 2. Dovoljenje daje županstvo dotične
občine... Vsako izpremembo stanovanja se
mora naznaniti županstvu v 24 urali... 6.
Premestitcv oziroma smrt mladoletnih, kl
so na hrani ali dojitvi, je treba naznantt
županstvu v treh dneh. Pri tem je treba
nznačiti v prvem slučaju osebo, katerl Je
bil otrok izročen in tudi natančen novi na-
slov. Kdor ne bi hotel nadalje držati nedo-
letne na hrani ali dojitvi, je dolžen takšen
svo'j sklep naznaniti v 24 urah županstvu
in povrniti svoie dovoljenje. — Odlolc no-
si datum 30. julija 1920. in stopi v veljavo
s 16. avgustom t. 1.
^Posebna poroka. — V mestu Envie,
v yovinciji Cuneo, je sklenil zakoti neki
Martin Marcellini, ki je slep na obe oči in
je izgubil obe roki. Vzela ga je ncka go-
spodična Mazza. Poroki je prisostvovala
v?lika večina domačinov. ki so bili zelo
ginjeni ob tej nenavadni poroki. Ljubezen
ni z«pa.
Bela Kun — prerokn?e. — Bela Kun,
ki je dispel v Petrograd, je glede na gla-
sove, da se bo Ogrska pridružila vojni
proti Rusiji, zatrdil, da sc to ne bo zgodi-
lo, ker nima Ogerska zadosti moči zato.
Glede revolueijonarnega gibanja v Evropi
je pa iziavil, da bo v kratkem izbruhnila
revolucija ne samo na Ogerskem, ampak
tudi Nemški Avstriji in na Čcsko-slcva-
škem.
Stoletnlco posvečenja obliaja letos
svetišče b. Tolažnice žalostnih v Barnasu
blizu Čedada, obiskovano »dai paesi della
Slavia e del Friuli«. (Sprazzi di luce 1920,
5). Pod »Slavia« misli Beneško Slovenijo.
Akademski dom v Ljubliani.
Slov. kat. akad. starcšinstvo je sklc-
nilo sezidati drustveni dom za kat. akade-
miena drustva in njih knjižnice. Pri iidej-
stvitvi tega sklepa se pa mora boriti z ve-
likimi težavami. Manjka denarja, manjka
materijala. Zidati se je že začelo, pa če
ne pride od vseh strani izdatna pomoč, nc
bo stal »Akademski dom« še leta in leta.
Če bodo pa vsi prijatelji kat. dijastva po-
magali, se bo ob začetku prihodnjega se-
mestra »Ak. dom« že otvoril. Zato apelira
slov. kat. akad. starešinstvo na vse za-
vedne katolike, da podprejo to velevažno
akeijo z denarnimi prispevki. Vsak Se ta-
ko majhen dar se hvaležno sprejme. »Ka-
men do kam na palača«___
Prispevke prejema iz prijaznosti
upravništvo »Goriške Straže«.
P. Jernej Bassar (Bačar?), duhovnik
družbe Jesusove je izdal 1. 1734 v Ljublja-
ni »Pridigc is bukviz imenovaiiih »Exerci-
tia« sv. Ozheta Ignazia, sloshene na vsako
Nedelo zhes lejtua. Na drugi strani ima
sledečc gcslo: Populis populariter est lo-
qucndtim: ommibus nccessaria dicenda
sunt more omnium naturalis lingua clara
simplicibus, doctis dulcis. S. Chrysost. —
Po naše: »Lljudstvu je treba ljudsko go-
voriti: Kar je vscm potrebno, moramo
povedati na vsem razumljiv način. Doma-
či jezik je drag preprostim, sladak pa u-
čenim. Zlatoust« Ali ni ta pobožni in uče-
v\ sin našega naroda, ki se ga sedaj spo-
minja še komaj kak starinoslovec. že pred
davnim časom bolie razumel narod.no«-^no
vprašanje, kot marsikak modern učenjak?
Darovi. — Za »Sklad Goriške Straže«
daruje preč. g. Jos. Likar na Srpehici 10
L. Neimencvani v Gorici 10 L. — V znak
protesta proti dogedkom v Trstu in dru-
god darujejo Soski Jugosloveni ža »Sol-
ski dom« 36 L. G. Silič za zgubljeno stavo
2 L. gospa Makuc iz Vipolž dodala še 3
L, skupaj 5 L. za »Šolski dom«.
Županstvo v Cerknem pošilja 50 L,
za podružnico sv. Cirila in Mctoda v Go-
rici, mesto nagrobnega venca in v poča-
stitev spomina blagopokojngea ;obč. u-
prav. Ivana Mlakar. —
Lokavska šolska mladina za Stritarja
52 L, nabrala gdčna uč. Ernesta Skočir.
Za ranjence iz Prvačine se ie nabralo
dne 5. julija tck. leta 4?2 L. 90 v. — Vsem
darovalcem srčna hvala!
Za šolske namene je bilo dne 5. julija
nabranih v Dornbergu (dalje):
Josip Šinigoj, 5 L, Franc Pcjavec, 1 L, An-
ton Zorn, 1 L, Milia Žorž, 2 L, GregoriC,
(Prvačina), 1 L^ Olga Vončina, 3 L, Adolf
Sinigoj, 1 L, Alojzij §inigoj, 1 L, Ivan Ri-
javec, 2 L, Anton Mozetič, 1 L, AndreJ
Mozetič, 2 L, Franc Bavccn, 2 L, Marija
Stemberger, 5 L, Jožef Čotar, 2 L, Marija
Brce, 20 vin., Josip Vodopivec, 1 L, Marija
2orž, 1 L, Viktcrija Pavlica, 1 L, Ana
Aircvlje, 1 L, Marija Kavčič, 2 L, Aleksan-
der Zorž, 3 L,, Franc Mozetič, 5 L, Tere-
zija Brcc, 2 L, Jožcfa Brce,. 2 L, Mozetič
Frančiška 2 L, Karlina Mačič 2 L, Karlina
Berce 1 L, Franc Šinigoj 2 L, Vodopivec
Pavla 1 L, Antonija Žorž 5 L, Jožcfa Sini-
goj 5 L, Josip Rvjc 2 L, Josip Zorz 2 L
•Mariia Kralj 2 L, Franciška Šinigoj 3 L,
Josipina Cotič (št. 165) 1 L,e Cotič Jcsipi-
na (list. 154) 2 L, Milka Pahor Prvačina 2
L, Franc Saksida, Prvačina 3 L, Josip
Cerne, Prvačina 2 L, Alojzij Rudo, Prva-
rina 1 L, Danila Cotič 1 L, Možetič Jože-
m 2 L, Jožefa zinigoj 5 L, Ivan Brce 2 L,
rranc Mozetič 4 L, Josip Paulica 2 I Iv
Mozetič 2 L, Anton Rojc 10 L, Andrcj Vo-
dopivec 1 L, Učiteliica Jelšik 10 L, Ro-
mančioti 5 L, Tajnik Harej 10 L, Anton
Vodopivec 10 L, Josip Cotič 2 L.
(Dalje prihodnjič).
Vprssanla In odgovori.
M. S. Livek. pri rednih podporah se
doplačuje 20% povišck od decembra 1919
dalje pri pristojnih davenih uradih, ne da
bi bilo treba uložiti za to posebne prognje.
J. B. Bodrež. Kakor hitro ministerskl
svet v Belgradu ugodno reši vprašanje
izmenjave tistih bankovcev, bo »Straža«
pravočasno opozorila vse interesente.
Gozd. Pred letom, pravite, je trgovec
posekal in odpeljal iz gozda kupljeni les
Sedaj hoče odpeljati odpadke. Do tega nl-
ma^pravice. ker bi se bilo moralo zgoditi
to se v isti sezoni.
Za kralck ens-
Oba sta isto povedala, pa sta vsak
svoje mislila.
A.: Zdaj je v nasi 'deželi veliko mul.
B.: Pa res, zdaj je v nasi deželi res
veliko »mul«.
Ona mu je namignila.
A.: Gospod Posrebal, tukaj Vam pred-
stavljam gospico Mašo.
Gospica Maša: Jaz sem jezna na Vas,
gospod Posrebal.
Gospod Posrebal: Kako to vendar,
gospica? Pfosim! Zakaj bi bili name jeznf,
ko si vendar doslej nisva bila niti prcd-
stavljena?
Gospica Masa: No, ravno za+o sem
jezna, ker Vas nisem že poprcj poznala!
TEDENSKI KOLEDAR.
Avgiist.
22.  Nedelja, 13. pobink., Tlmotej,
23.  ponedeljek, Filip Benicij;
24.  torek, Jernej, apostol;
25.  sreda, Ludovik, spoz.;
26.  četrtek, Cefirin;
27.  petek, Natalija, Gebhard;
28.  sobota, Augiištin.
Izjava*)
Podpisani izjavlja, da Jožef Pavšič,
bivši frančiškanski brat-lajik, fr. Agnel, ne
pripada več frančiškanskemu redti, nima
torej več pravice nositi redovne obleke m
red ni plačnik morebitnih njegovih dolgov.
P. Albert   Pirc,
gvardijan franč. samostana na Kostanjevici
pri Gorici.
*)  Za  članke   pod    tcm   naslovom   odgovarja
uredništvo le toliko, küükor inn veleva zakon.    Ur.
Jnečh braiiMta in posojilnica v Otaleft"
registrovana  zadruga z  neomejeno zavezo
Tabi na
: REPHi ob(ni zbor :
ki se yrii
ˇ nedeljo, dne 29. avgusta 1920.
ob 12. nri dop. v OTALEŽU
v   uradnih   prostorih   s   sledečim   dnevnim
redom :
1.  Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.  Predložitev računskega zaključka za leto
1915, 1916, 1917, 1918 in 1919.
3.  Dopolnilna izvolitev načelništva.
4.  Dopolnilna izvolitev nadzorništva.
5.  Slučajnosti.
Načelništvo.
Ako bi bil občni zbor ob določenem
času nesklepčen, vrši se glasom zadr. pra-
vil na istem prostoru in z istim dnevnim
redom črez pol ure drug občni zbor, ki bo
sklepal brezpogojno, ne glede na število
navzočih članov.
Proda se takoj, ^"a
vsake   vclikosti, pri FR.  REPIČ-U
¦    Ajdovščina.   =
Išče  se  mlinar
—    za   mlin  v   VIPOLŽAH.    —
Oskrbovati mora  tudi  motor. — Plača po
dogovoru.  —  Pojasnila   se   dajo  istotam.
Dva dobra
-: Crn^iarska poičia:-
sprejme za stalno delo VUK JURIJ, Mircn.
Razpis službe.
V Št. Petru na Krasu, okraj Postojna,
je razpisana služba
orpista in obč. tojnik^.
Prednost iniajo oženjeni in zmožni itali-
janskega jezikp. Kot organist ima prosto
stanovanje. Plača po dogovoru. Prošnje je
ulagati do 30. avg. t. 1. na županstvo v
Št. Petru na Krasu. Službi je nastopiti 10.
septembra. Želi se, ako mogoče, osebne
predstave.
DnA/1f   c/3>   krasen> nov HARMON1J
rrOCl^; O15 amcr. sist. z 12 reg. -
Pripraven tudi za manjšo cerkev. Ogleda
si ga lahko vsakdo pri tvrdki Iv. Kacin,
—   Via S. Antonio 24 — Gorica.   —
Ukradena kobila, ^mfZ
Banjšicah s paše ukradena kobila — last
Valent. Žbogar št. 105. Stara 12 let, barve.
sivo-bele in na prednjih plečah nekoliko
ranjena. Kdor bi zanjo zvedel ali našel,
je naprošen, obvestiti gori imenovanega
gospodarja, kjer dobi primemo nagrado.
TJgodna prilika!
Na prodaj so drva dveh bukovih
gozdov. Gozdova se eventuelno tudi pro-
data. Oba se nahajata pri cesti. Drva se
izvažajo lahko z avtomobili. — Natančneje
se izve pri g, Iv. Štibilj, Renče.
Turdka flnton Kušfrin.
S prvim septembrom otvori zopet
svojo trgovino špecerijskega - kolo-
nijalnega  blaga  in  deželnih pridel-
kov v lastni hiši, ul. Carducci št. 25 (prej
Gosposka ulica.) — Priporoča se slavnemu
občinstvu v mestu in na deželi, ter zago-
lavlja solidno in pošteno postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Kuštrin,
lastnik.
Pozcr! Čas Je zlafo!
Radi odpotovanja prodam pohištvo
obstoječe iz: 12 omar, 12 postelj, 24 sto-
lic in 6 miz. Krasen Češki izdelek — cene
nizke. —   Redka prilika, Čas samo 8 dni!
Na ogled pri g. Ferdinandu Žagar, na Sr-
penici št. 42.
Svefli in zračni proslori
z vrtom v mestu, pripravni za mizarsko ali
drugo obrt  se oddajo v najem.  Vcč se
izve   v   knjigarni   Kat. tisk. društva  (Mon-
tova hiša), Gosposka ulica št. 2.
sioriska Ijudsta posüjilia
vpisana   zadruga   z   omejenim   jamstvom :
BKF"    v CORICI    "WB
posluje v lastni kiši, Corso verdi St. 37,
pritličje desno, vsaki dan dopoldne razun
nedelj in praznikov.
Sprejema hranilne vloge ter jih obre-
stuje od 1. julija 1. 1. po čistih 4V2f/»-
VeČje stalne hranilne vloge pa po
dogovoiu.
Dovoljuje posojila na vknjižbo in po-
roštvo, pod ugonimi pogoji.
Potnike io tajras zastopnite   -»¦
pod ugodnimi pogoji sprejme gosp. DRAG.
STAREC, glavni zastopnik „Vzajemne zava-
rovalnice" v Barkovljah.    : :    ::    : :    ::
ZOBOZPRAVNIŠKI ATELJE  - -
PAVEL NETZBANDT
ustanovljen leta 1900.
SPREJEMÄ   0P   9--i;;    IN    OP   2-5
V siORICI, VIA PÄNTE ŠT. 12.
Drašček Fanny, Gorica
Via Rastello St. 1
trgovina    s    kolonijalnim    in   meäanim   blagotn   n*
drobno in na deb^lo. Dobra moka bcla in koruzna.
fižol, jei^Smen itd. Blago svež«. Friporoöa se za obilcn
obisk. — Postrežba dobra. — Cene zrneine.
LEOPOLP ZAKRAIŠEK
D               CORSO VERDI 13-               (
Znlogii in Irgovina na drobno in
debelo ksikor: porcelane, glaze-
vine, galanlcrie, lončene posode,
igrace itd.                                       —
Zraven tudi VELIKA ZALOGA
cigaretnega papirja vseh vrst po^
sebno znamke  >ABADIE.a    =*
(Dligin» Eat Tisk. Onštia
::    GOTIICA, Montova h'isa   ::
Zatoga na debelo in na drobno.
Cigaretnega papirja „Abadie" „Ex-
celsior", „Union" i. t. d. ::::::
Stročnice za cigarete „flbadie", „Ex-
celsior" ::::::::::::::::
Slike z okvirji in brez okvirjev : : :
f^ožni venci, Svetinje i. t. d. : : : : '
Uradni papir vseh vrst :::::::;
Šolski zvezki ::::::::::!:::
Svilnati papir razne barve za rože,
in druge pisarniške potrebščine : : :
Zaloga   pomnoževainih  apaatov.
Sprejemajo  se miročila  pečatov.
Trgovina se odda v najem;
zraven skladišče, klet, javna teht-
nica stanovanje. Dogovor pri gosp.
ANTONIJI ŠAPLA. *™^ÄÄ
AndrejMavriö.X'fcS-
na Travniku, se najtopleje priporoča slav.
občinstvu v mestu in na dežt-li, posebno
pa preč. duhovščini, za obila naročiia, ka-
tere izvršuje točno  in po znižanih cenah.
HfiipreU! BeonncI!
Oglejte si obnovljeno zalogo rav-
nokar došlega različnega  pohištva   pri
ANTON BREŠČAKU
GORICA - Via   CARDUCCI - GORICA
:: BRIVNICA :i
Ludv ¦¦,    Coter, Gorica, Piazza Grande 17.
—   se priporoča slavnemu občinstvu.   —

BDRIG9, ul. CoFdocci (neKd. Bospodsfta ui.) 19
(v dvoriscu).
Edina založnlka kmetljskih
strojey In plugov, iz zname-
nitlh Geškihtovarn, se prl-
poročata  slav.   občinstvu.
0. BRU66MfliiER *J?2Si,,.
=====   Prodejalna mrtvašklh predmetov.   —
VELIKA ZALOGA KINČA ZA RAKVE VSAKE VRSTE.
Lastna delavnica za rakve in vence iz suhih cvetlic; obleke
in črevlji za mrtve, vsakovrstni žalni predmeti, sveče iz pra-
vega voska; pajčaioni, venci in šopki za neveste, binnunce
in za prvo sv. obhajilo.
VSAKOVRSTNE SUHE CVETLICE.
z- : Ceca izven vsake konkorence :__
c.> prejciiisico   tudi   posebna naročiia.
ZOBOZPRAVNIŠKI  ATELJE
Dr. J. Bačar in V. C Hansen
zobptehmik
uHoa 24 Ma^gio (prej ulica Tre R6) št^v. 9
(v bližini kapucinske cerkve)
ordinirata   od  8V8  do   6  ure -;-   ob  nede^ah   od  9  do   1   ure.
Brezbolestno   izdiramje  in   plojüabiranje  zobov.
^=   "Dmetni zobje po  najnovejši  tehniki.   ^=^
----------999----------
Dr. Bačar izvrinje ravnotam »vojo splošno  acdravniško prakso«
TRGOVINA            i
TEOP. HRIBÄR - ^^Hm =
BflT     Corso Verdi st. 32.     ~W!
S^   prlporočajo slavnemu  cbčinstvu v
mestu  in  na  deze'i  za   obilen   cblsk.
0LÄGO SOLIDNO.
CENE ZN3ERNE.
E. KIESSNER (p^) pwu. »
Nunska ulica 10 — GORI A — Nunska ulica 10
nasproti WBELEMU ZAJCU".
VELIKAfZALOGA
«nrtvaških rakev, nagrobnih
vencev, trakov, umetnih cve-
tlic; posebnih vencev za ne-
veste, cvetlic za cerkve, palm,
vencev za novomašnike in
poroke, mrtvaških oblek.  itd.
papirja in drugih potrebščin za okrašenje rakev, zlatih črk voščenih sveč itd.
CENE BREZ KONKURENCE.
Podružnica Ljublj. Kred. Bänke y Gorici
Corso Verdi „Trgovski Dom,"
Obrestuje vlojge  na vknjlžbe   po 3 J2 °o,  na  daljšo  odpoved
vexane vSoge po dojiovoru.
N*kup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Nakazllä v Jugoslavs
in iiiozemötvo po dnevnem kurzu.                             !
i