MEDNARODNO SODELOVANJE VIRTUALNA EVROPSKA KNJIŽNICA Dragocene zbirke nacionalnih knjižnic skupaj združene v enotno evropsko "nacionalno" zbirko Nova virtualna knjižnica, ki bo omogocila študentom, šolarjem in ostalim prebivalcem Evrope iskanje po digitalnih katalogih ter dostop do servisov in digitalnih polnih besedil iz zbirk evropskih nacionalnih knjižnic, je zacela postajati resnicnost. Tridesetmesecna gradnja tega panevropskega servisa se je uradno zacela v Ljubljani, v organizaciji Narodne in univerzitetne knjižnice. NUK je v casu od 10 – 12. junija 2001 gostil predstavnike nacionalnih knjižnic sedemindvajsetih držav, ki so se zbrali na seminarju, katerega osrednja tema je bilo vprašanje, kako naj spletne strani nacionalnih knjižnic oblikujejo skupno knjižnico Evrope. Seminar s štiridesetimi udeleženci je potekal v predavalnici Oddelka za kemijsko izobraževanje in informatiko Naravoslovno-tehnicne fakultete na Vegovi 4. Vizionarski in ambiciozni projekt virtualne združitve kulturno in znanstveno najpomembnejših knjižnic, z uradnim naslovom "TEL – The European Library", se zacenja z nacionalno knjižnico Velike Britanije, Nemcije, Nizozemske, Finske, Švice, Portugalske, Italije in Slovenije. Projekt financira Evropska skupnost. TEL kot globalna mreža želi zrcaliti dobro tradicijo sodelovanja med evropskimi nacionalnimi knjižnicami, zato je bil glavni namen seminarja pritegniti še ostale evropske knjižnice. Te že vrsto let uspešno sodelujejo na skupnem spletnem informacijskem portalu imenovanem Gabriel (www.nuk.uni-lj.si/gabriel/) NUK je na seminarju predstavil projekt Digitalizacije zbirke portretov znanih Slovencev, ki prinaša približno 10.000 portretov slovenskih pisateljev, pesnikov, igralcev, znanstvenikov in ostalih uglednih osebnosti. Vec o Evropski knjižnici najdete na spletnem naslovu www.europeanlibrary.org Karmen Štular Sotošek, NUK SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE PREDŠOLSKA BRALNA ZNACKA NA VICU Branje je skoraj edini vir smisla in vrednot v tem degradiranem svetu. Skoraj edino zdravilo zoper lažno akademskost. Henry Bloom Knjižnicarji so cutimo soodgovorne za bralno kulturo, zato z veseljem podpiramo starše in vzgojiteljice pri navduševanju najmlajših za brskanje po knjigah, ker se zavedamo, da branje spreminja stanje. Spreminja stanje duha, vzbuja cudenje in navdušenje in pomaga, da znamo tudi biti, ne samo imeti. Pomaga nam (kot tisti mladostni upornici v Zijalu) spoznati, da nam nekatere knjige pomagajo živeti, druge nam pomagajo zajeti sapo in tiste najboljše nam pomagajo oboje hkrati. Vsi, ki verjamejo v moc pravljice, vemo, da bo njeno sporocilo o moci dobrega spremljalo otroka tudi na poti v odraslost, da ga bo pomagalo obvarovati lažnega blišca filmske in reklamne industrije, ki nas hoce prepricati, da nekaj veljaš samo, ce si mlad, lep in suh, ce malikuješ svoje telo, kot da clovek ni tudi duhovno in razumsko bitje. A v glavo se pac ne vidi in ni važno kaj (ce sploh kaj) je v njej. Obenem pa tudi samo znanje brez modrosti ni "tisto pravo", napaja samo možgane in nic našega duha. Viški knjižnicarji imamo o Slovencih kot bralcih najboljše mnenje in se nikakor ne strinjamo z mediji, ki nas hocejo prepricati, da Slovenci ne beremo. Gre seveda (kot povsod) za povprecje, nikdar vseh stvari ne bomo poceli vsi ljudje, zato pa tisti, ki beremo veliko, to pocnemo še za ne-bralce. Podatek, da smo leta 1999 vse slovenske knjižnice izposodile 26 MIO enot knjižnicnega gradiva, bi moral prepricati medije, ce bi se našla kje odgovorna oseba, ki bi jo vecno ponavljanje o ne-branju dovolj motilo, da bi se javno oglasila. Reklame knjižnicarji torej ne rabimo, prav pa se nam zdi, da s to akcijo vzpodbujamo k branju tudi tiste družine, ki predšolskim otrokom sicer ne bi brale. Posebej poudarjamo pomen glasnega branja, saj vemo, da je šele cas televizije prekinil lepo navado glasnega družinskega branja in otroke ob zacetku samostojnega branja prepustil same sebi. Kako enostavno je prepreciti odpor do obveznega šolskega branja, ki ga poznamo celo pridni bralci, ce starši priskocijo na pomoc in preberemo kakšno stran! Strašljivo debela knjiga takoj postane tanjša, obenem pa ji visoko poskoci cena, ker starši pokažemo zanimanje zanjo. Cas bi spet bil, da branju odvzamemo predznak samotarske dejavnosti. Na Vicu imamo ob podeljevanju priznanj še eno dejavnost: v goste povabimo osnovnošolske lutkovne in dramske skupine iz obmocja nekdanje obcine Vic, da pokažejo svoje delo in znanje, obenem pa imamo tudi razstavo mladih likovnikov. Ker je letos dobilo priznanje kar 532 mladih bralcev, smo jih morali razdeliti v deset skupin in podeljevanje je potekalo od 8. maja do 6. junija. To zahteva ogromno organizacije, želimo pa, da se dogaja v knjižnici kot osrednji kulturni ustanovi. Letos smo prireditve preselili tudi v novo knjižnico na Grbi, lepo urejen prostor, ki smo ga slovesno odprli na Dan knjige, vrtce z rudniškega konca pa smo povabili v nove prostore knjižnice v Strelišcu. Nastopajoci: OŠ Bicevje z igrico Hiša, OŠ Horjul z lutkami Gospod Petelin, OŠ Kolezija z igricama Telicek Rjavcek in Trbuc in razbojnik, OŠ Livada s prizori iz igrice Pet pepelk, OŠ Preserje z igrico O drugacni Pepelki in OŠ Vic z lutkami Zakaj kace nosijo ocala in igrico Najmocnejši fantek na svetu. Zaradi velikega števila podelitev so nekatere skupine nastopile veckrat. Slovesnost še polepšajo razstavljene risbice mladih bralcev, kar zlasti budno spremljajo starši. Mislim, da se lahko pohvalimo z zglednim sodelovanjem vrtcev, šol in naše knjižnice. Je pa število nagrajencev že tako visoko, da bomo morali razmisliti o drugacni organizaciji prireditve. Marija Mazi, Knjižnica Prežihov Voranc 9. BOLOGNA PO BOLOGNI Letos sta Knjigarna Konzorcij (z založbo Mladinska knjiga) in Knjižnica Otona Župancica (enota Pionirska knjižnica in Slovenske sekcije IBBY) pripravili že deveto prodajno razstavo Bologna po Bologni. Bila je v tednu od 22. do 26. maja 2001, v prostorih Knjigarne Konzorcij na Slovenski 29 v Ljubljani. Slavnostni govornik na otvoritvi razstave je bil Tone Partljic, predsednik Bralne znacke, gibanja za branje, ki letos praznuje 40-letnico. Navzoce je pozdravil tudi Milan Matos, direktor založbe Mladinska knjiga, razstavo pa je predstavila Tilka Jamnik, bibliotekarka iz Knjižnice Otona Župancica. Sicer pa so bile v casu razstave - podobno kot vsa leta doslej - vsako dopoldne strokovne predstavitve za knjižnicarje, v cetrtek popoldne pa ura pravljic za otroke. Na razstavi je bilo okrog 380 knjig in 80 cedejev razlicnih svetovnih založb, najvec v anglešcini in nemšcini, potem v francošcini, italijanšcini in španšcini, nekaj posamznih knjig pa tudi v drugih jezikih. Na prvi pogled je to zelo skromen izbor glede na vse, kar se je dogajalo na letošnjem 38. mednarodnem sejmu otroških knjig v Bologni, kjer je sodelovalo okrog 1400 založb iz 75 držav z vseh kontinentov. Po drugi strani je pa res, da na naši razstavi Bologna po Bologni informiramo celo o tradicionalnih osrednjih razstavah ilustracij iz leposlovnih (naslovnico kataloga je narisal Andersenov nagrajenec Anthony Browne!) in poucnih knjig, posredujemo informacije z razstavnega panoja Mednarodne knjižnice iz Münchna in predvsem Mednarodne zveze za mladinsko književnost. Vedno znova se potrjuje, da je naša razstava potrebna; ocitno s strokovno informacijo in tržno pronicljivostjo zmoremo takšen izbor in nacin predstavitve, da je dobrodošla v slovenskem prostoru. Na razstavi Bologna po Bologni smo si lahko ogledali vecino knjig, ki so bile nagrajene na sejmu v Bologni. Nadalje knjige igrace (v obliki živali, košcka torte itd.); slikanice znanih avtorjev in ilustratorjev ter z znanimi junaki v vedno novih zgodbah; slikanice za vsakdan in pomoc pri odrašcanju, med katerimi so nekatere že prav biblioterapevtske; leposlovno-poucne slikanice; slikanice, ki so zaradi zahtevnosti sporocila namenjene pravzaprav odrsalim. Opozorili smo na knjige, ki spodbujajo k razlicnim aktivnostim (z dodatki, npr. za urejanje pricesk, vrtnarjenje itd.). Za mlade bralce smo imeli izbor najboljših knjig razlicnih žanrov. V mednarodnem prostoru je mnogo serij za razlicne ciljne skupine: klasiki, grozljivke, kriminalke, ljubezenske zgodbe, zgodbe o popularnih ljudeh itd.; že na zunaj se te serije locijo po barvah (veliko je rozne, rdece in crne). Morda je bilo malo manj vedno novih prepesnitev vecnih pravljic in priredb kanonskih besedil, z novimi ilustracijami; tudi na bolognskem sejmu namrec opažamo vedno vecji prenos klasikov v multimedijske projekte, ki želijo pritegniti sodobne bralce k branju literarne dedišcine. Na razstavi Bologna po Bologni smo imeli tudi vse nagrajene cedeje. Na bolognskem sejmu se razstavni prostor cedejev (t. i. New media Arcade oz. Multimedia Pavilion) vse bolj širi, letos so jim že petic podelili nagrade. Vse razstavljene knjige in cedeji ostajajo v Knjigarni Konzorcij in jih je mogoce kupiti še vse leto oz. narociti tudi druge. Obisk letošnje razstave Bologna po Bologni in zadovoljstvo obiskovalcev potrjujeta, da jo bomo pripravili tudi drugo leto in sicer bo – že zdaj si lahko rezervirate cas! - 10. Bologna po Bologni od 21. do 25. maja 2002! Tilka Jamnik, Knjižnica Otona Župancica PREDSTAVLJAMO VAM OBISKALI SMO POTUJOCO KNJIŽNICO V MUNCHNU Slovenski potujoci knjižnicarji, v okviru Sekcije ZBDS za potujoce knjižnice, smo se v petek , 20. aprila podali že na našo tretjo skupno strokovno ekskurzijo. Spomladi 1999. leta smo obiskali salzburško mestno knjižnico in si ogledali njihov bibliobus ( je edn izmed treh, ki delujejo v Avstriji), nato smo si ogledali še zanimivo splošno knjižnico v Rosenheimu. Naslednje leto smo skupaj obiskali kolege, potujoce knjižnicarje v Zagrebu (tam imajo dva bibliobusa), letos pa smo se spet podali malo dlje. Ob vseh pisnih in osebnih stikih, ki slovenske ”potujocnike” že dolga leta povezujejo s kolegi iz vse Evrope, pa iz Avstralije in ZDA, stikov z nemškimi potujocimi knjižnicarji do sedaj še nismo uspeli vzpostaviti. Preko interneta smo zasledili, da v Munchnu deluje pet bibliobusov, Munchen tudi ni dalec, pa smo se odlocili in ogled tega sistema vkljucili v svoj delovni program za 2001. leto. Pred glavno stavbo centralne munchenske mestne knjižnice, kjer ima svoj sedež bibliobusna služba, smo prispeli ob dogovorjenem casu. Ob 15 uri nas je na parkirišcu pricakal prijazni bibliobusni vodja, g. Henning Prien in nas takoj povabil v garažo ter nam tam razkazal tri bibliobuse, od ostalih je bil eden v popravilu, drugi pa na svoji redni službeni poti. Vozila so na zunaj vsa enaka, izdelana 1995. leta na avtobusnih nizkopodnih podvozjih. Njihova zunanja podoba je dokaj konvencionalna, bibliobusi niso opremljeni s klima napravami, v nobenem vozilu nimajo toaletnih prostorov (kot jih premore vsak naš bibliobus). Notranjost munchenskih bibliobusov pa nas ni presenetila le s tehicnega-avtobusnega pogleda, pac pa tudi s profesionalnega, saj nobeden od teh bibliobusov ne premore informacijske tehnologije, poslovanje ne poteka avtomatizirano, torej izposoja in vracanje še vedno temeljita na arhaicnih listkih, prav tako kot še v nekaterih slovenskih bibliobusih (tudi v našem). Gospod Prien za bibliobuse ne nacrtuje nabave racunalniške tehnologije, z uporabo gradivnih listkov so on in njegovi kolegi prav zadovoljni, pravi. Notranja oprema je skrajno preprosta, na policah je videti precej dvojnic. Na vprašanje, kako munchenska mobilna knjižnica deluje, je gospod Prien povedal: v petih bibliobusih je poleg njega zaposlenih še 31 strokovnih in tehnicnih delavcev. Terensko delo se odvija v dveh izmenah, v posameznih postajališcih postanek traja tudi ves dan. Dva bibliobusa sta namenjena samo odraslim in na tri tedne obiskujeta 26 oddaljenih revnejših predmestij Munchna, trije bibliobusi, imenovani “Bibliobus junior” pa že od 1956. leta dalje vsakih 14 dni obiskujejo 100 šol, od tega 75 osnovnih, nekaj srednjih šol in vrtcev, vasi ali posebnih sredin pa ne obiskujejo. V Munchnu osnovne šole nimajo svojih knjižnic, to nalogo zanje opravljajo trije bibliobusi, kar je na prvi pogled razvidno že iz njihovega sklada. Bibliobusni delavci zato v osnovnih šolah vodijo tudi pogovore o knjigah, uvajajo bralno kulturo, v šole pripeljejo razlicne avtorje (pisatelje, ilustratorje, glasbenike). Za te ure privzgajanja bralne kulture, kot jih imenujejo in so del rednega pouka, ko v šolah vzbujajo ucencem veselje do branja, jih sezanjajo s knjižnicami in knjigo, je veliko zanimanja, saj se zanje ucenci lahko sami odlocijo, oz. jih izberejo, in se , po besedah g. Priena, tako izognejo, npr. uri matematike…. Iz vsega povedanega je bilo torej razbrati, da ti bibliobusi nadomešcajo manjkajoco mrežo manjših podružnicnih javnih knjižnic in v Munchnu popolno odsotnost šolskih. Vsak bibliobus ima svoj fond, skupno imajo 150.000 enot knjižnicnega gradiva (od tega je najvec knjig, ostalo pa so casniki in casopisi, stripoteka, a & v gradivo) Statisticni podatki za 2000: vpisanih je bilo 17.000 rednih clanov, ki so si izposodili 700.000 enot knjižnicega gradiva. Pogovor o statistiki je pokazal, da si munchenski kolegi s kakim prav posebej natancnim ali podrobnim beleženjem podatkov oz. z izdelavo obsežne statistike ne delajo težav. To je zanje le okvirna informacija o opravljenem delu, zato tudi nimajo natancnih podatkov o številu obiska uporabnikov, niti o njihovi strukturi po spolu, starosti, poklicu. Mogoce je vzrok za to situacijo dejstvo, da finaciranje bibliobusov priteka iz razlicnih virov in z njim nimajo težav. Veliko pozornost v munchenski potujoci knjižnici posvecajo promociji mobilne knjižnice. G. Prien je vsem razdelil licne in ljubke plakate, razglednice in bralna znamenja, kjer so na šaljiv in duhovit nacin obeležene razlicne dejavnosti njihovih bibliobusov. Sicer pa ima munchensko potujoce knjižnicarstvo eno najdaljših tradicij v Evropi. Že leta 1927 so s tramvajem z uspehom obiskovali razlicne predele mesta , zacetni fond je takrat štel okoli 3.000 knjig. Kasneje nam je g. Prien razkazal še zares ogromno centralno mestno munchensko javno knjižnico – Munchner Stadtbibliothek am Gasteig - , zgrajeno 1984. leta, ki ima po vsem mestu še 26 glavnih podružnic, le-te pa še vsaka nekaj svojih. V centralni knjižnici imajo uprabniki na voljo preko milijon knjig, najvecjo nemško glasbeno zbirko, enega najvecjih nemških filatelisticnih oddelkov, tam so tudi glavna skladišca za vse njene podružnice. G.Prien nam je opisal tudi delovanje posebnih bibliotecnih služb, ki niso del potujoce knjižnice: posredovanje knjig obolelim na dom, pa specialno mobilno izposojo v sedem bolnic in v sedem domov za ostarele, na koncu pa je obširno predstavil vso pestrost kulturnih dogodkov, ki se odvijajo v tej orjaški knjižnici in so potencialno nemenjeni vsakemu od milijona in pol Munchencanov. V knjižnici smo se zadržali dlje, kot smo nacrtovali, od prijaznega gostitelja smo se poslovili šele okoli 19. ure. Obisk je bil zelo zanimiv in z mnogo vidikov zelo poucen. Naslednji dan pa se zaradi izredno hladnega vremena in snega nismo mogli povzpeti na Hitlerjevo Orlovo gnezdo, kot smo nameravali, zato smo se z malim vlakcem zapeljali le v rudnik soli v Berchtesgadnu, nato pa se sicer vsi zasneženi, a v dobrem razpoloženju, odpravili proti Sloveniji. Nika Pugelj, Knjižnica Otona Župancica, Bibliobus OKROGLA MIZA O HRVAŠKIH POTUJOCIH KNJIŽNICAH, CAKOVEC, 9.5.2001 Na okrogli mizi “Kdo potrebuje bibliobus?” smo izvedeli zanimive podatke o hrvaških potujocih knjižnicah. Na srecanju je bila podana izcrpna analiza stanja in zelo dober nacrt potreb. Prisotni so bili vecinoma ravnatelji knjižnic iz vse Hrvaške, ki so se v daljši rapravi zedinili, katere regije naj bi imele prednost pri zahtevah za nove bibliobuse in kje bi bilo potrebno mobilno knjižnico šele uvesti. S tem nacrtom bodo priceli široko akcijo za pridobivanje sredstev: bodisi od države in od lokalnih skupnosti pa tudi na najrazlicnejše druge nacine (pri sponzorjih, prošnje za mecenstvo nameravajo nasloviti celo na štirideset najbogatejših sodržavljanov). Knjižnica iz Koprivnice sredstva za nakup novega vozila že sedaj zbira s prodajo majic s podpisom enega izmed hrvaških slavih mož, Frana Galovica. Zgodovina potujocega knjižnicarstva na Hrvaškem sega že v zacetke prejšnjega stoletja, saj so v Karlovcu že leta 1911 knjige razvažali in jih izposojali s kocijami. Ta tradicija se je nadaljevala z modernizacijo transporta. Na zacetku sedemdesetih let pa so potujoce knjižnice na Hrvaškem doživele pravi razcvet, ko je država to dejavnost intenzivno vzpodujala in razvijala. Po vsej Hrvaški je delovalo 18 bibliobusov. Zdaj je vecina teh vozil odpisana, deset bibliobusnih služb je bilo sploh ukinjenih. Ostalo je le še 7 vozil, od tega je le eden bibliobus nov, preostali imajo povprecno po 25 let in so v vseh pogledih zastarela vozila, ki komajda še opravljajo svoje delo, a jih zaradi finacnih težav ne morejo zamenjati z novimi. Na trgu pred cakovsko knjižnico smo si ogledali tri “old – timerje”: iz Koprivnice, Cakovca in iz Bjelovara. Bibliobus iz Karlovca je tako zelo “utrujen”, da ni mogel oditi na to “dolgo” pot, bibliobus iz Reke pa je bil ravno v popravilu. Vendarle pa se je v vsem sijaju, ob bibliobusih-starckih na srecanju blešcal novi bibliobus iz Zagreba, narejen na podvozju Volvo. Za to edino novo vozilo hrvaškega potujocega knjižnicarstva so sredstva zbrali iz razlicnih virov pomoci, ki jo je Hrvaška pridobila po vojni. Vsi hrvaški bibliobusi skupaj premorejo 115.743 enot knjižnega gradiva, ob letni nabavi 6.633 enot. Obiskujejo 206 postajališc, kjer jih redni clani obišcejo 84.158 krat in si letno izposodijo 205.090 enot knjižnega gradiva. V sedmih bibliobusih je zaposlenih 23 delavcev, od tega 16 strokovnih (8 pomožnih knjižnicarjev, 2 višja knjižnicarja in 6 bibliotekarjev), ki vecinoma delajo v eni izmeni in postajališca obiskujejo najveckrat na 14 dni. Bibliobusi so letno odprti za obiskovalce povprecno 9101 uro. Na programu srecanja je bilo, poleg pogovora na glavno temo “Kdo potrebuje bibliobus?”, še zanimivo predavanje ravnateljica Knjižnice dr. Frana Galovica iz Koprivnice, ki je obširno in zanimivo predstavila IFLINO konferenco v Jeruzalemu ter svojo študijsko pot po Nemciji, s poudarkom na ogledu nemških bibliobusov. Svoj delež k okrogli mizi v Cakovcu smo prispevali tudi iz Slovenije. Na srecanje hrvaških potujocih knjižnic je bila povabljena ekipa novega murskosoboškega bibliobusa z ravnateljem, J. Vugrincem in kot predstavnica sekcije ZBDS za slovenske potujoce knjižnice tudi Nika Pugelj. Najnovejši slovenski bibliobus, izdelan na Mercedesovem podvozju, parkiran med hrvaškimi, je vzbujal veliko pozornost. S svojo zunanjo podobo in z racunalniško opremo ter z domiselno izrabo prostora v notranjosti je predstavljal zares velik kontrast hrvaškim bibliobusom. Knjižnicarji in mimoidoci so si ga ves cas srecanja ogledovali z velikim zanimanjem. Na okrogli mizi sta s prispevki sodelovala tudi J. Vugrinec, ki je predstavil zgodovino njihove mobilne knjižnicne službe in tehnicne podrobnosti bibliobusa, Nika Pugelj pa je podala kompleksni prikaz delovanja slovenskih potujocih knjižnic: zgodovino, sedanjost in vizije. Zanimanje za murskosoboški bibliobus, za slovensko potujoce knjižnicarstvo in za sodelovnje z nami je bilo ves cas srecanja veliko. Hrvaški kolegi so nas v Cakovcu zares zelo lepo sprejeli. Udeležba na tem srecanju je bila koristna za obe strani: mi smo veliko izvedeli o hrvaških potujocih knjižnicah, v Slovenijo pa smo se vracali zadovoljni tudi zato, ker bodo na Hrvaškem prav po našem modelu v kratkem priceli postopek za ustanovitev sekcije za potujoce knjižnice v okviru njihovega bibliotekarskega združenja. Nika Pugelj, Knjižnica Otona Župancica, Bibliobus MEDNARODNA SRECANJA 10 let BOBCATSSS-a Mednarodni simpozij BOBCATSSS 2002 Slovenija - Portorož, Januar 28–30, 2002 BOBCATSSS je mednarodni simpozij iz podrocja knjižnicarstva in informacijske znanosti organiziran s strani evropskih univerz. Deluje pod okriljem EUCLID (European Association for Library and Information Education and Research). Ciljne skupine BOBCATSSS simpozija so informacijski specialisti, ki delujejo v podjetjih in v družbenih dejavnostih, ter študentje in profesorji ustanov, ki jih izobražujejo. Ime BOBCATSSS je akronim. Sestavljen je iz imen evropskih mest, kjer so bili simpoziji sprva organizirani: Budapest, Oslo, Barcelona, Copenhagen, Amsterdam, Tampere, Stuttgart, Szombately, Sheffield. Scasoma so se v mrežo prikljucile še clanice iz drugih evropskih držav, tudi Slovenija (Ljubljana). Vsako leto simpozij BOBCATSSS organizira druga evropska država. Simpozij ima poslanstvo izboljšati izmenjavo izkušenj, znanj in raziskovalnih rezultatov na podrocju knjižnicarstva in informacijske znanosti. Podpira srecanja in komunikacijo med predstavniki evropskih univerz in tudi tistimi, ki zaposlujejo njihove diplomante. Vsebina simpozija ne odseva le trenutno stanje strokovnega podrocja pac pa nudi možnost razvoja. Na simpozij so posebej povabljeni ugledni strokovnjaki in profesorji iz Evrope, Združenih držav Amerike ter ostalega sveta. Prijavljeni referati so kriticno selekcionirani in objavljeni v posebnem zborniku. Praviloma gre za Zbornik s 50 prispevki. Pricakujemo okoli štiristo udeležencev. BOBCATSSS 2002 v Portorožu Izjemna cast gre tako slovenskim predstavnikom bibliotekarske stroke in Oddelku za bibliotekarstvo, Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, da se bo tako pomemben mednarodni dogodek v okviru svoje desetletnice odvijal ravno v Portorožu. Zato bo pri organizaciji bo sodelovalo tudi Združenje bibliotekarskih društev Slovenije, kot krovna organizacija, ki povezujejo bibliotekarje v Sloveniji. Organizacijski odbor je sestavljen z predstavnikov Oddelka za Bibliotekarstvo, Filozofske fakultete (Ljubljana) in Hochschule für Bibliotheks- und Informationswesen (Visoke šole za bibliotekarstvo in informacijske vede) iz Stuttgarta. Vsebina simpozija spodbuja raziskovalno dejavnost pomembno za trenutne in bodoce informacijske družbe, ki se hitro spreminja pod vplivom informacijske tehnologije, procesa globalizacije, digitalizacije… V ospredju simpozija se nahaja clovek in informacijska družba, ter znanja, ki bodo nujna za delovanje v takšni družbi. Teme Bodoca strokovna znanja, usposobljenost in družbeni položaj odsevajo znanje in mnenja o informacijskem specialistu in vlogi le tega v informacijski družbi. Simpozij BOBCATSSS 2002 v Portorožu predstavlja pomembno priložnost povezovanja Slovenije tako z Evropsko unijo kot z ostalim svetom tudi na podrocju knjižnicarstva in informacijske znanosti. Simpozij je tudi predstavljen na svetovnem spletu in sicer na naslovu http://www.bobcatsss.org POZIV ZA ODDAJO REFERATA Clovešk@ bitja Cloveška bitja postajajo bolj in bolj pomebni del informacijske družbe, ki je karakterizirana s spremembo razvoja tehnologije, globalizacije in virtualne resnicnosti. Število novih ugotovitev in raziskav v znanosti in tehnologiji narašca iz dneva v dan, saj je informacijska mreža že sedaj preobremenjena. Ravno to znanje in proces izmenjave informacij ustvarjata nove izzive in zahteve generalnemu cloveštvu. Cloveška bitja so za preživetje prisiljena absorbirati vse vec informacij na cim hitrejši nacin. Za ucinkovito delovanje tako v vsakdanjem življenju kot v službi je potrebna predvsem informacijska pismenost. Kako cloveška bitja izražajo potrebe v razlicnih vsakdanjih in profesionalnih situacijah? Ravno zaradi takšnega skokovitega razvoja imajo informacijski specialisti veliko odgovornost. Njihova poglavitna naloga je pomagati cloveštvu, da se ne izgubi v ogromnem virtualnem svetu, ter da spoznajo koristnosti globalne mreže in njene priložnosti.Vprašanje, ki se postavlja je, kakšne sposobnosti potrebujejo informacijski specialisti, da zadovoljijo takšne potrebe, kakšna izobrazba je potrebna, kakšna znanja morajo osvojiti študentje kot bodoci navigatorji v informacijski družbi in nenazadnje, kakšen status imajo informacijski specialisti v naši družbi? Razpisane podteme: Bodoca strokovna znanja - Internet inženirji, zaslonski oblikovalci in mrežni strokovnjaki – nove možnosti zaposlitve? - Bodoce vloge in zahteve - Kdo je idealen informacijski specialisti? – Vizije. - Informacijski specialist: ucitelj, psiholog, trener? Usposobljenost - Informacijski specialist med novimi informacijskimi orodji in kanali - Vseživljenjsko ucenje: zahteve poklicnega izobraževanja informacijskih specialistov v sodobni družbi - Medkulturne zahteve – mednarodno izobraževanje informacijskih specialistov Družbeni položaj - Informacijski specialisti kot arhitekti virtualne resnicnosti in mednarodnega omrežja - Udeleženost informacijskih specialistov v razvijajoci demokraticni in informacijski družbi - Pravni standardi za informacijske specialiste - Kako promovirati vlogo in servise informacijskih specialistov Nagrada bobcatsss 2002 Deseta obletnica BOBCATSS-a je odlicna priložnost za razpis nagrade simpozija BOBCATSSS 2002. Nagrada naj bi motivirala študente k pripravljanju referatov za oblikovanje filozofije simpozija BOBCATSSS, ki bi spodbujala razprave, komunikacijo in interkacijo ter mednarodno izmenjavo idej in vizij glede razpisane teme. Prijava referata Ce želite z referatom sodelovati na 10. Simpoziju BOBCATSSS-a pošljite naslov in povzetek vašega referata (200 besed v angleškem jeziku, MS-Word File) skupaj s prijavnico na elektronski naslov: Abstracts@bobcatss.org ali na poštni naslov: Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za bibliotekarstvo Aškerceva 2, 1000 Ljubljana Slovenija Zaradi lažjega razumevanja in razporejanja povzetkov vas prosimo, da v povzetek vkljucite še informacije o raziskovalni metodologiji, ki jih boste uporabili pri pripravi referata. Referat naj bo napisan v angleškem jeziku in naj ne presega 10 tipkanih strani. Referati, ki bodo prispeli po predpisanem roku za oddajo, ne bodo natiskani v Zborniku BOBCATSSS. 2002. Predpisani roki: - Rok za oddajo povzetka 15. september, 2001 - Obvestilo o odobritvi referata 15. oktober, 2001 - Rok za oddajo referata 15. december, 2001 NOVE PUBLIKACIJE SODELAVEC PRI SPREMINJANJU PODOBE KNJIŽNICE Narodna in univerzitetna knjižnica je dopolnila vrzel v pomanjkanju strokovne knjižnicarske literature s podrocja gradnje in opreme knjižnic z izdajo prirocnika o gradnji in nacrtovanju knjižnic: Novljan, S. & R. Potokar & R. Slokar: Nacrtovanje gradnje in opreme knjižnic. Sannwald W. W.: Premišljeno nacrtovanje knjižnicne zgradbe. - Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2001. Str. 167. Avtorji prirocnika so se vsi, ceprav po strokovnosti, obsegu in uspešnosti razlicno, ukvarjali s problematiko nacrtovanja prostora in opreme knjižnic, teoreticno in v praksi, vsak s svojega zornega kota ter poklicne usmeritve in nalog, a vsi s prepricanjem, da je za dobro delo knjižnice potreben dober prostor. Nacrtovanje knjižnice je zanje ustvarjanje, pri katerem sodeluje veliko ljudi, ki si izmenjujejo mnenja in tehtno oblikujejo odlocitve. Tudi prirocniku namenjamo vlogo sodelavca, ki bo v oporo pri: - nacrtovanju knjižnic, tudi knjižnicnega programa, - uveljavljanju kakovosti, ucinkovitosti, varcnosti, - izboru najboljšega idejnega nacrta, - zbiranju, analiziranju in vrednotenju informacij, nacrta ali prostora, - uveljavljanju knjižnicarjevih strokovnih zahtev in želja, - ovrednotenju nove knjižnice po koncani investiciji: s fizicnega in socialnega vidika ter odnosov med njima, - dopolnjevanju in spreminjanju standardov za knjižnice, - izobraževanju strokovnjakov, svetovalcev, - uveljavljanju življenja z vso naravno kompleksnostjo, - promociji knjižnic. Prvi del prirocnika Nacrtovanje gradnje in opreme knjižnic so napisali domaci avtorji: - Rajko Slokar: Analiza okolja knjižnice in potreb uporabnikov, Analiza delovanja knjižnice za nacrtovanje prostora; - Silva Novljan: Program za prostorsko oblikovanje knjižnice, Nacrtovanje prostora za knjižnicno dejavnost v lokalni skupnosti, Program razvoja knjižnicne dejavnosti: splošna knjižnica, Program razvoja knjižnicne dejavnosti: šolska knjižnica; - Robert Potokar: Nacrtovanje gradnje in opreme knjižnic. Besedila uvajajo bralca v nacrtovanje od poglavja o analiziranju potreb, preko zapisa programa knjižnice do procesa izvedbe nacrta. Pomagajo razumeti organizacijo knjižnice in prispevajo k celovitejši podobi nacrtovalnega procesa in tudi s prakticnimi primeri opozarjajo na odgovornost nacrtovalcev, da gradijo in urejajo zanimive, prijazne, estetske, dobre knjižnice za potrebe svojega okolja. Drugi del prirocnika je prevod dela Checklist of library building design considerations, avtorja William W. Sannwalda, ki ga je leta 1997 že tretjic ponatisnila American Library Association. V obliki vprašanj, ki s podrobnostmi zajamejo vse stopnje nacrtovanja, od izbora lokacije do slovesnosti ob odprtju nove knjižnice, ponuja avtor temeljito oporo nacrtovalcem knjižnicne zgradbe. Priporocamo, da ga nacrtovalci knjižnice pregledajo v celoti, saj dobronamerna vprašanja ponujajo v razmislek marsikatero podrobnost, ki bi jo mogoce drugace spregledali, in se odlocijo, katere informacije bodo uporabili. Prirocnik pa bo marsikomu proces nacrtovanja olajšal tudi z izbrano bibliografijo, ki jo avtorji ponujajo v dopolnilno branje in uporabo. Uporabniki tega prirocnika: knjižnicarji, arhitekti, izdelovalci in prodajalci opreme, lokalne in državne upravne službe, študenti knjižnicarstva, arhitekture, oblikovanja, tudi nacrtovalci drugih javnih prostorov (prirocnik jih opozarja na vse posebnosti nacrtovanja javne zgradbe za potrebe funkcionalno oviranih ljudi) bodo radi segli po kakšnem dopolnilnem branju, ker, kot pravi urednica prirocnika, kar vemo o nacrtovanju prostora knjižnice ni nikoli toliko,da bi ne morali vedeti vec. Prirocnik lahko kupite v Narodni in univerzitetni knjižnici. Jelka Kastelic, NUK CESTITKA Ob letošnjem obcinskem prazniku je "Znak obcine Krško za leto 2001" prejela tudi direktorica Valvazorjeve knjižnice Krško ga. Ida Merhar, "za uspešno organizacijsko in strokovno delo na podrocju knjižnicarstva v obcini Krško in razvoj te stroke v Posavju". Sodelavki še enkrat iskreno cestitamo! Kolektiv VK Krško OBVESTILA IŠCEMO KNJIGE Narodna in univerzitetna knjižnica potrebuje za svoj fond naslednje knjige : - Košir, Martin: Zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozašciti. Ljubljana : Uradni list SR Slovenije, 1983. – 184 str. - Karlin, Pavel: Nemšcina ni težka : ucbenik za odrasle zacetnike. – Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1969. – 6.izd., 277 str. - Šifrer, France: Matematika. – Kranj : Višja šola za organizacijo dela, 1970. – 4. izd. - Virant, Jernej: Preklopne funkcije, strukture in sistemi : temelji odlocanja, pomnenja in prenove v racunalniških strukturah in sistemih VIII. – Ljubljana : Fakulteta za elektrotehniko, 1985. - 2. pregledana in popravljena izd. - Jurcic-Zlobec, Borut: Zbirka nalog iz matematike II. – Ljubljana : Fakulteta za elektrotehniko, 1986 (1987). - Accetto, Bojan: Osnove internisticne propedevtike. – Ljubljana : Medicinska fakulteta, 1987. – 391 str., ilustr., 25 cm, popravki - Rismal, Mitja: Vodovod in kanalizacija. – Maribor : Višja tehniška šola, 1971. – 2 zvezka, ilustr., 4 o, strojep. avtogr. - Bracic, Rudi: Monter vodovodnih naprav III. – (Maribor) : Šolski avtomehaniški in kovinarski center, 1974. – 130, IV str., ilustr. 4 o - Kirst, Hans Hellmut: 08/15 v stranki. – Maribor : Obzorja, 1982. – (Moj roman ; 82) - Šimac, Pavel: Na divjih rekah Bolivije. – Ljubljana : Borec, 1984. – 356 str., 16 str. pril. : ilustr., 21 cm - Besenicar, Jure: Geodetski in izravnalni racuni 1. – Ljubljana : Tehniška založba Slovenije, 1986. – 131 str., 23 cm - Dular, Janez: Slovenski jezik II. – Maribor : Obzorja, 1987. – 155 str., 3. natis - Cibej, Jože Andrej: Matematika : kombinatorika. – Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1988. – 4. natis, 55 str., graf. prikazi. – (Srednje izobraževanje) - Bohanec, Francek: Književnost 4. – Maribor : Obzorja, 1988. – 229 str., ilustr., 24 cm - Mohar Bojan: Programski jezik Pascal. – 1986. – (Knjižnica Sigma; 41) - Vidav, Ivan: Višja matematika I. - Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1973. – 4., nespremenjena izd. – 477 str., graf. prikazi, 25 cm. – (Zbirka univerzitetnih ucbenikov in monografij; 6) Vse, ki morda imate odvecen izvod prosimo, da obvestite ga. Cvetko Destovnik, telefon 200-12-06 ali po elektronski pošti cvetka.destovnik@nuk.uni-lj.si ODMEV "Knjižnica: prostor, kjer vec kot jemlješ, vec ostaja." Ciril Zlobec na otvoritvi novih prostorov Knjižnice Maksa Samsa v Ilirski Bistrici, 2.6.2001 KNJIŽNICA SE PREDSTAVLJA KNJIŽNICA SE PREDSTAVLJA Ker menimo, da se med seboj še vedno premalo poznamo, da ne vemo, kaj in kako delajo naši kolegi v drugih knjižnicah, hkrati pa smo prepricani, da tudi drugi ne poznajo nas in naše knjižnice, dragocenosti, ki jih hranimo, smo se odlocili, da uvedemo z novo rubriko Knjižnica se predstalja. Prosimo vas seznanite kolege z vašo knjižnico, z novostmi, ki ste jih uresnicili in na katere ste ponosni. V pomoc vam ponujamo nekaj opornih tock in vas prosimo, da za odgovore porabite najvec 2 tipkani strani. 1. Naslov, elektronski naslov, domaca stran na internetu 2. Osnovni podatki o knjižnici za leto: ____________ - število knjižnicnega gradiva (od tega neknjižno gradivo) - prostor v m2 - število vseh zaposlenih - % vclanjenih potencialnih uporabnikov - število obiskovalcev - število izposojenih enot knjižnicnega gradiva - število PC za uporabnike 3. Posebnosti v zbirki ali v uporabniškem servisu 4. Zakaj naj bi vas obiskali 5. Razvojni projekti 6. Vaše priporocilo drugim knjižnicam Poskusite, boste videli, da je tudi v vaši knjižnici veliko stvari, ki so zanimive tudi za druge knjižnicarje. PRILOGE 1. V prvi prilogi objavljamo razpis za podelitev Copovih diplom in Copovih priznanj 2001. Svoje predloge lahko pošljete Komisiji za Copove diplome in Copova priznanja do 8. septembra 2001. 2. V drugi prilogi objavljamo prijavnico za vclanitev v Stepišnikov sklad. 3. V tretji prilogi objavljamo pregled splošnoizobraže-valne knjižnicne dejavnosti na obmocjih osrednjih knjižnic v letu 1999, ki ga je pripravila dr. Silva Novljan. DEŽURNI KNJIŽNICAR NOVICE IZ KNJIŽNICE PREŽIHOV VORANC SLIKARSKA RAZSTAVA ANE MLEKUŽ-VIŠNAR "MELODIJE ŽIVLJENJA" Ana Mlekuž-Višnar izhaja iz umetniške družine z bogato slikarsko tradicijo in je svoja otroška leta in mladost preživela na Jesenicah. Njen ded Lojze Višnar je bil leta 1946 eden izmed soustanoviteljev likovnega kluba Dolik na Jesenicah. Družinsko likovno tradicijo je nadaljeval njegov sin Alojz, ki je smisel za tovrstno umetnost prenesel na svoji hceri Ano Mlekuž-Višnar in Ljubico Intihar. Ana Mlekuž-Višnar je od leta 1983 clanica likovnega društva Dolik iz Jesenic in DLS Ljubljana. Za njeno likovno ustvarjanje so najbolj znacilni pokrajina, tihožitja, miniature in portreti v oljni tehniki. Ana Mlekuž-Višnar vkljucuje v svoja likovna dela predvsem elemente simbolizma in nadrealizma. Njeno likovno ustvarjanje je prežeto s prepletenostjo realnega sveta in domišljije tako, da so njeni liricni motivi in figuralika razpoznavni in hkrati neobremenjeni z realno izkušnjo. Ana Mlekuž-Višnar je sodelovala na vec kot sto skupinskih razstavah, slikarskih kolonijah in extemporih doma in v tujini. Imela je tudi šest samostojnih razstav po vsej Sloveniji. Odprtje razstave sta glasbeno obogatili flavtistki Ksenija Kohek in Tina Pangeršic. Spremne besede k razstavi je imel France Zupan. Odprtje fotografske razstave Ane Mlekuž-Višnar je bila v ponedeljek 11. junija 2001 ob 18. uri v galerijskem prostoru Knjižnice na Trzaski 47/a. Razstava bo odprta do 7. julija 2001. Ogled je mozen vsak dan od 8. do 19. ure (ob sobotah do 13. ure). Vljudno vabljeni Marko Lakovic POCITNIŠKI PROGRAM KNJIŽNICE A. T. LINHARTA junij–september 2001 KNJIŽNICA A. T. LINHARTA RADOVLJICA 11. 5.–18. 6. "Cebelica Maja in njene pustolovšcine" Kot spremljajoco prireditev k razstavi, ki je od 11. maja odprta v Šivcevi hiši, smo v knjižnici pripravili razstavo knjig in videokaset o cebelici Maji, ki so jo s svojimi izdelki popestrili otroci iz Vrtcev radovljiške obcine. 19. 6.–31. 7. "Triglavska likovna galerija na obisku" Razstava izbranih likovnih del, ki so nastala na doslej osmih mednarodnih Triglavskih slikarsko-kiparskih taborih na Pokljuki in jih hrani Triglavska likovna galerija Društva ljubiteljev triglavske likovne dejavnosti in prijateljev Triglava Bled. 1. 8.–31. 8. "Razstava likovnih izdelkov" Oglejte si likovne izdelke, ki so jih pod mentorstvom likovne pedagoginje Marjete Kristan iz društva Triona izdelali otroci, udeleženci likovnih delavnic v Knjižnici A. T. Linharta. 1. 6.–30. 9. Otroška ilustracija meseca V sodelovanju z Galerijo Šivceva hiša smo pripravili razstavo originalne ilustracije in knjig ilustratorke Mojce Cerjak. KNJIŽNICA BLAŽA KUMERDEJA BLED 11. 5.–18. 6. "Cebelica Maja in njene pustolovšcine" Kot spremljajoco prireditev k razstavi, ki je od 11. maja odprta v Šivcevi hiši, smo v knjižnici pripravili razstavo knjig in videokaset o cebelici Maji, ki so jo s svojimi izdelki popestrili otroci iz Vrtcev blejske obcine. 19. 6.–31. 7. "Triglavska likovna galerija na obisku" Razstava izbranih likovnih del, ki so nastala na doslej osmih mednarodnih Triglavskih slikarsko-kiparskih taborih na Pokljuki in jih hrani Triglavska likovna galerija Društva ljubiteljev triglavske likovne dejavnosti in prijateljev Triglava Bled. 20. 6.–31. 7. "Razstava izdelkov kreativne likovne delavnice" Z izvirnimi izdelki se predstavljajo mlade likovnice Kreativne delavnice Bled: Nika, Ana, Špela, Eva in Mateja pod vodstvom Anamarije-Nuše Mulej, v sodelovanju Atelje ANM–Obcina Bled–Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled. 1. 8.–31. 8. "Poslikava panjskih koncnic" Razstava panjskih koncnic, ki so jih poslikali ucenci blejske in radovljiške obcine ter šol s prilagojenim programom iz Kranja, Škofje Loke in Jesenic. Letošnja likovna delavnica na temo narobe svet je potekala v sodelovanju OŠ Antona Janše Radovljica in Lions cluba Bled. Otrokom so pri slikanju pomagali: likovna pedagoginja Tadeja Rozman ter slikarji Rene in Nadja Copi, Melita Vovk in Zvone Papler. 1. 6.–30. 9. Otroška ilustracija meseca V sodelovanju z Galerijo Šivceva hiša smo pripravili razstavo originalne ilustracije in knjig ilustratorja Petra Abrama. KNJIŽNICA BOHINJSKA BISTRICA 19. 6.–31. 7. "Triglavska likovna galerija na obisku" Razstava izbranih likovnih del, ki so nastala na doslej osmih mednarodnih Triglavskih slikarsko-kiparskih taborih na Pokljuki in jih hrani Triglavska likovna galerija Društva ljubiteljev triglavske likovne dejavnosti in prijateljev Triglava Bled. 1. 6.–30. 9. Otroška ilustracija meseca V sodelovanju z Galerijo Šivceva hiša smo pripravili razstavo originalne ilustracije in knjig ilustratorja Marijana Amaliettija.