St. 9.
V Mariboru, vtorek 23. januarja
V. tečaj. 1872.
SLOVENSKI NAROD.
l/.liaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter velja po pusti prujoinan. aii v Mariboru s pošiljanjem na tlom. za celo leto 10 jr<>l<t.. za pol leta 5 £ol<1., za četrt leta 2 gold, 60 kr. — Za oznanila le plačuje od navadne SetirietOpne vrste 6 ki. če so oznanilo enkrat tisk«, 5 kr. če se u'vakrat in 4 kr. č.-' se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj z;i 30 kr. — Dopisi naj se izvole tVankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220.
II p r a v n i 8 t v n, na. ktero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne n/i. je v tiskarni<i: F. Skaza in <lr.. v koroški uiici hišn. it. 229
*lov4'ii<-i i n ftrzrtvni ilior.
O tej reči smo prejeli od moža, ki slavno dela na javnem polji slovenske politike, že odkar se je počelo ustavu«* življenje v Avstriji, sledeče uazore:
„Ne brez 7.a(v,ndenja smo čuli, da so naši poslanci v državni zbor vstopili. Kaj jih je neki napotilo k nezvestobi proti svojim lastnini sklepom proti volji naroda in proti solidarnosti s Cehi, ktera bi imela sedaj biti edino ravnilo V Lahko bi bili za to, da vsa opozicija v delavnost stopi, pa ker seje Cehom nalašč udeleževanje nemogoče storilo, nismo mogli mi niti za trenutek dvomiti, kako se imamo vesti. Izgovor na druge federaliste je, najmilišo rečeno, lahkomiseln. Ako se bodemo vedno bali razpuščenja deželnega/.bora in direktnih volitev ter se tako izogibali boja, tedaj smo že pri kraji. Kaj je za to, ako po direktnih volitvah kak ustavoverec več v državni zbor pride
preparirajo za „velikoM do kranjskih jftt5Tm do hrvatskega Velebita segajočo Italijo, za Viktor Ema-nuela in (»aribaldija, vedno bude v svHjil? bralcih ncnvstrijsk duh in liujskajn na nas vedno monarhiji in dinastiji zveste tržaške in primorske Slovence iu Slovane sploh. Koliko je v tem že ..CHtta-dino" storil! Ali ti časniki nemnjo konfiskacij, nemajo političnih pravd, teniuč c. kr. oblastnije protežira jo to divjanje. Komaj pa se je slovansk listič v Gorici upal eukrat proti temu duhu ostro pisati, že so mrežo nanj vrgli, že ga progaujajo !
Naš cesarski namestnik je imenovan za finančnega ministra. Mi ne izgubimo s Pretisom nič, tudi od novega namestnika ne pričakujemo nič, saj vemo , da v tej dobi ne moremo drugačnega pričakovati kot taecga, ki bode nas tržaške Slovenec utiska) v laške klešče in laško krivico. — Berem denes v dunajskem listu ..O. und W." iz Gorice dopis, da si tam žele znanega P in o-ta iz Bukovine,   da bi prišel  in  zavzel namestniški stol
Ali morejo naši  poslanci upati. da bodo stvari,' Kdo si nek želi Pino-ta, kteri je v Bukovini
ktero se na Dunaji nameravajo, ustavili ? Ali morejo strpeti nevredno ravnanje večine z nami ako ž njo ne hodijo? Ali ne vedo, da na Dunaji samo ustavoverne blaznjake hočejo in nas ne marajo, kar dokazuje razpuščenje kranjskega deželnega zbora? Čemu se usiljujemo? Kuspuščenjc je bilo n a p a d tudi na n a h na r o d in poskus, spraviti tudi pri nas večino v umetno narejeno manjšino. Ali smo izgubili že vso inoe notranjega srda in nevolje? (<cmu se damo rabiti v slavo in podpOro one vkupe zbobnane družbe, ktera nas hoče v helote ponižati! Ali morebiti ni res, da en tak korak narodovih zastopnikov, kterega spoštovanje Batnega sebe prepoveduje,-narod bolj kompromitira in mu vce in bolj škodovati more, kakor jc mogoče s silo škodovati mu? Kaj hočemo tam, kjer nemajo srca ne spoštovanja, ne razum* ljenja za pravico, temveč kjer so kakor bi bili pijani od enega ekstrema v drugega zaletavajo iu kjer so dosledni samo v spodkopavanji vseh trdnih podlag države? Kaj t*> dobili narodi za vse resolucije, peticije, in adrese? Drugo meščansko ministerstvo in še hujše zatiranje! Kaj hočemo tam, kjer jud in samokorist vladajo in kjer nevredno tlačenje občeškodljive klike trpe, ktero so si sami izredili? Kaj hočemo tam, kjer je samo zasramovanje in zaničevanje narodov in in si neinškoliberalni postopači popularnost nabirajo z napadi na cerkev.
Vse lahko prenesemo, samo ne izgube časti. Napuh ustavovernih bogov se bode uda!, kadar naša slabost in hlapčevanje neha. Zato proe iz Dunaja, kteri ie mrtva glava države. vrnimo se vsi na trdna in sveta tla domovine iu čakajmo, da nam dostojno naproti pridejo!"
Dopisi.
Iz Trstu. 21. jan. [Izv. dop.J Mi primor ski Slovenci dobivamo od mačehe Avstrije šibo, ker smo jej vselej zvesto služili, naši protivuiki pa se širokoperijo. Edini list, ki ga Primorci imamo je goriška „Soča." A dva lista sta bila že kon fisciraua, gotovo zato ker jc list slo ven s k. Pa si pogledimo italijausko liste, ki izhajajo v Trstu in Gorici ! Leta in leta polnijo svoje predale z veleizdajo,   dan   na   dan primorsko italijanstvo
povsem svetu razgnanim pafevanjem in vladnim t 'rorizmotn federaliste podrl in sebe s šestimi c. kr. okrajnimi glavarji narodu za zastop usilil ? Gotovo v vsem Primorji samo njegov nekdanji partizan . urednik srečno zaspalega prvega slovenskega vladnega lista „Domovine", ki jc po vsej sili hotel s seboj vred Pino-ta Slovencem za po-slanca usiliti. Mi se bojimo tacih gladkih jegulj kakor je Pino, bojimo se bolj protivnika, ki pride v prijateljski koži, nego golo nastopajočega vraga.
Predpnst  tudi  naši   Slovenci   precej časte. Temu  so  priče  lepi   plesi v tržaški  in rojanski italnici.
Od mnogih primorskih krajev se čuje da bolezen, koze. hudo razsajajo. Tudi v Trstu so seže pokazale, da si „Triester Ztg." dementira, da ni „epidemije."
Železnica prihodnja iz Trsta v Nemčijo zanima tu vse kroge. Zmagala jc dozdaj ona stranka, ki hoče da gre železnica črez Loko, in dovolilo je naše mesto žo 10.000 gld. zato, da se delajo prva dela v tej stvari.
Iz Ci r!l<l<*tl. —a— 17. jan. [Izv. dop.] Tukajšnjim meščanom že priljubljena plesna zabava, ktero daje vsak pust „Slovanska beseda", bila je tudi letos, kot „venček" sijajna in velika Puntigamska dvorana napolnena. Slavuoznana godba slovanskega polka Leopold je svirala za uvod Kje dom je moj*' in „Hej Slovani" tako čutljivo, kakor je le slovanskim umcteljuikom mogoče. Četvorke (ipiadrille) so bile z večine sestavljene iz naših narodnih napevov. Dvakrat se je vršil češki ples „besedau. kterega se CJradčani ne morejo nagledati. Veselico je končal naš „Naprej". Dekoracija s slovanskimi barvami in nadpisi, kakor navedena godba, kazali so v resnici slovansko zabavo. Došli so nam tudi trije pozdravilni telegrami iz Češkega in eden iz Zagreba.
Iz ■■r*lK"«', 20. jan. [Izv. dop.] Pri nas na Češkem zdaj nemarno drugega dela nego po trpljivo čakati, da se osoda, kteri naši protivuiki ne uidejo, izpolni. Zato Vam pa tudi posebnih novic poročati nemam. Potrpljivost, ktero tudi včerajšnji ,,1'okrok" Čehom priporoča ter opominja, da tudi uzroka ni pričakovati prav nagle spre membe, je nam pa tem lažja, ker vidimo, da je protivna stranka v dunajskem rahjsratu tudi sama
v sqbi razpadla iu da jej na podplatih vise svinčen^ krogle svoje lastne bornosti, tako da se jej godi, kakor onemu, ki ga v sanjali divja zver preganja, pa ne more ni bežati ni na pomoč klicati.
Ko smo tu čuli. da slovenski poslanci pojdejo v držami /.bor. od početka nismo verovali. Ko jc pa ta vest resnica postala, ne morem tajiti, da sem so bal, kako bodo Cehi o tem koraku sodili. Povsod sem namreč zapazil in čul, da imajo Čehi do nas Slovencev velike simpatije, ker uvažajo po dejanjih , da smo jim mi, kar se delavne kreposti prostega naroda tiče, najbolj duševno sorodni izmed vseh avstrijskih Slovanov. Posebno zadnje hrabro držanje slovenskega naroda na Kranjskem jc tu imponiralo. — Kot Slovenca me veseli, da morem povedati, da so Čehi romanje naših poslancev v l.eč še precej mirno vzeli. Razumejo namreč naše notranje razmere in naše zdajne politikarjc precej dobro, in tako vedo, koliko se jc denes v našo politiko zanesti. Vsi češki listi pak so z zadostenjem citirali grajo ..Slovenskega Naroda" v tej zadevi, in tako jc slovensko javno mnenje s Čehi, ne z rajhsratovimi oportunci. Tako se t idi upa, da Slovenci ne bodo dolgo v dunajski lcscnjači ostali, tenmč ob pravem času zopet hrbet pokazali.
Vsi naši časniki se bavijo s hrvatskim vprašanjem. Iz njih člankov jc videti, da žc prej niso zaupali v državniško modrost Magjarov, temne da so te translajtanskc „ustavnverec". ki tirajo enako brezmiselno in pogUbnd politiko narodnega zatla-čevanja, ki morajo vso Ogersko poinagjariti, dobro poznali. Sicer se pa pri nas nikakor ne obžaluje, da se je hrvatsko-ogersko ..pomirjevaiije** razbilo, kajti ve se dobro posebno pri nas, da Slovanstvo more v strogi opoziciji do kreposti in do tiste sitnosti priti, ktera nas bode vse dozorila, da bo-demo vsi zajeno podrobili verige suženstva in postavili si zdrav temelj lepše slovansko bodočnosti !
Ker jc ustavovernim Nemcem glavni trn v peti naše novinarstvo, ta glavni faktor, kteri je oživil in okrepil česko narodnost k tej zavednosti na kteri je Nemcem v strah denes, — govore zdaj zopet, da se bodo porotne sodbe odpravile, ali pa da bodo samo nemški porotniki česke novine sodil i. Ali naši novinarji se tudi tega novega beta ne boje. „Pokrok" misli, da se tudi nemški državljani ali občani uc morejo ponižati do be-ričev.
Iz Ztl3?r4»lftll. 20. jan. [Izv. dop.] Kar sem žc v svojem telegramu povedal, to tukaj še enkrat ponavljam : naš sabor jc razpuščen, ali bolje rekoč raztepen. Samo četiri in pol dne vihrala je narodna trobojnica na županijski hiši, v kterej je saborska sobana. V istej sedniei, v kterej je sabor svojega predsednika, svoje podpredsednike in bilježnike izbral — malo trenotkov potem ko se je kot konstituiranoga proglasil, bil jc tudi žc razpuščen. Človek ne ve, ali bi to za resno delo vzel ali za pobalinsko igranje in predpustno norčevanje. Denes je celemu hrvatskemu narodu očito, da jc bilo vse od konca do kraja izdnbaua komedija. Dogovarjanja na Dunaji in v Pešti, odpiranje sabora, celo „teđeum,* skterimsejc sabor začel, vse je bilo od konca do kraja komedija, kajti razpuščajoči reskript jc od 11. januarja datiran, tedaj četiri dui pred odpiranjem sabora !
Nekteri bote v tem videti prve začetke boja
med gennansko-magjarskim in slovanskim svetom, ter slute uektero skrivno zvezo med Andrašijeni in Bismarkom, ktere uanien je, da se najprej slovanstvo habsburške monarhije ubije, in potem Rusom zobe pokaže. Faktum je, da nas Slovane ta-in onkraj Litavc z veliko palico lepo.
Kakor sem že v svojih pejšnjih dopisih večkrat napomenfl, ni imelo naše občinstvo že i/, prvine nobenega zaupanja v povoljen vspeh započetih dogovarjanj. Nekaj je viselo v zraku, kar ni nič dobrega pomenjalo. Dasira vno smo pa bili duševno na vse pripravljeni, vendar nas je zavraten razpust našega sabora kakor strela iz vedrega neba presenetil. Dasiravuo moremo reči: „peiora jam passi sumas", vendar uismo mislili, da smo sovražniku v zasedo padli.
Mladcj hrvatske j .stranki in Starce vičjaucem padel je z razpustom saborskim kamen s srca, češ zdaj smo odvezaui vseh tistih obljub, vseh tistih koucesij, ki so jih voditelji narodne stranke Magjarom naredili. „Uuija", v pripoznanje ktere ko privolili, se bode v prihodnje od našega naroda bolj nckala, kakor kodaj poprej. Naš prihodnji sabor bode imel svobodno roko, kajti izven tabornice se ne bodemo več v dogovarjanja vpu-ščali.
Nam je Ostalo samo eno orožje se, in to orožje je samo javno mnenje. Naj drugo orožje V kasarnah iu arzcnalih „špogajo", kolikor jim je drago, mi za to vrsto orožja ne maramo« Žive besede nam ne, more nobeden vzeti, nobeden izviti, nobeden skrhati. Živa beseda seka globljejšo rano. nego orožje iz železa skovano. Naše besede bodo padah; kakor zdravo klilno seme med naš narod in kakor žveplo in ogenj na naše protivnike. Pred 23. leti odločil jc meč med uami iu Magjari, denes bo odločila beseda, in ta beseda se bo glasila: ne! Kaj so se Magjari drugega bali, razpustivši naš sabor, nego naše besede I Napoleona ni sunilo prusko orožje iz cesarističnega prestola, ne: sunila ga je beseda opozicije. Od seh mal bode cela naša dežela sabornica. Vsak Hrvat bode narodni zastopnik, in beseda: ne! bode šla od ust do ust. kakor parola v Scliillerjevej ..uachtliche hecrsehau".
Med skrajno frakcijo narodne stranke pod vodstvom dr. Makanca, iu Starčevičjanoi sklopila se je fuzija. Dr. Aute Starčevič je rekel narodnoj stranki: ,,Čo hočete Vi dob'o za narod, jaz se Vam priklopim. Raji čem biti uajzadnji član Vaše stranke, nego voditelj nečimurue stranke. Če pa Vi nočete dobro za narod, eto mene kot vodjo stranke , ki hoče dobro za narod. Stopite na mojo stran!" Nasledek tega je bilo stiskavanje rok. Prihodnje volitve in prihodnja politična akcija našla bode narodnjake iu Starčev ičjanec v istem taboru, in t«) ima veliko pomembo,
K., reskript uaglašuje zlasti „tvrdokornost" narodne stranke, prosijo pri zadnjih volitvah od njene strani in izjavo 20. septembra, ter saboru neka, da je v njem pravo javim mnenje zastopano. Ogcrska vlada, predloživša ta reskript kralju na podpis, ni ravnala v interesu previšnje naše dinastije. —
Reskript sicer obeta skoršnjc nove volitve, pa ker se je uaše zaupanje do zadnje kapljice izsrkalo, ne verjamemo, da se bo naša vlada v tem prenaglila. V ravnokar razpuščenem saboru imela je vlada, kakor je glasovanje pri izboru saborskega predsednika pokazalo, med 64 nazočih poslancev, 8, piši: osem glasov, za svojega kandidata velikega župana Kuševiča. .">:) glasov dobil je narodui kandidat bivši dvorski kancelar Ma/ii-ranić, ostali trije glasovi so se pa raztepli. V prihodnjem našem saboru vlada, ako bog da, niti mršavih osem glasov ne bo na razpolaganje imela. Zelo nepotrebno jc pa bilo, da sta na dan saborskega razpusta dva tnagjarska bataljona ,,iibungs-marsohe" po mestu delala, in da je na večer vse polno pandurjev po mestu Čižine brusilo. — Naše orožje je beseda. —
Od seh mal se bodemo ex privata diligentia zlasti s statistiko zanimali.  Brojili bodemo, koliko
je nas Slovanov; računili bodemo, za koliko se naš narod na leto pomnožava, koliko ima Rusija zlatih rudnikov, za koliko što milj ima vsako leto več železnic in še več takih nedolžnih stvari.
Iz l*n I hi. 20. jan. [Izv. dop.) Slavna zmaga avstrijskega mornarstva nad preširnimi Lahi v uamorski bitvi pri Visu jc občno pozornost na bojno ladjestajo našega, doslej nepomenljivega hrodovja obrnila in Polju dostojno veljavo dala; srečen vspeh 20. julija 1866 je avstrijsko pomorstvo iz mrtvila zbudil, ga z junaškim pogumom ponosne samo/.vcsti navdihnil in takrat je še le Avstrija spoznala važnost svoje, popred maločislanie pomorske moči in sprevidela potrebnost te varne straže na pustem obrežji jadranskega morja ter se s celo skrbijivostjo na ta trdni jez zoper sovražne napade latinskih plemen ozrla.
Od te dobe se razvija in napreduje veselo naša pomorska moč in vedno narašča število boj" nih ladij: vse v starem brodarstvu, še. le v tej sloveči vojski spoznane nerodnosti, so odstranjene
iu z novimi, za moderno vojskovanje pripravnejimi
sestavami nadomeščene; velikanske oklopljcnc fregate in dični parobrodi se stavijo in sicer po načrtih modernega brododclstva; njihove zunanje in in notranje uravnave so terjatvam sedanjega časa primerjene.
Mnogo si vlada prizadeva, svojo mornarsko moč ojačiti in svoje bojno pristanišče zagotoviti« veliko milijonov je potrosila, tukajino pusto obalo za velikanske stavbe in poprave svojega bojnega hrodovja pripravno storiti , svojemu pomorstvu varno zavetje in ugodno stanovanje podariti in njegovo materijalno in dušno blagostanje v tej tužni puščavi poboljšati; veliko skrb obrača na izobraženje mladih mornarjev, za katere je izvrstno učilnice ustanovila in za razvitje njihovih sposobnost mnogovrstne vadbe smislila in se trudi, na ta način svojo moruarstvo na zvišano stopinjo na predka povzdigniti, iz ktere pomorstva druzih držav zanimljivo na avstrijsko, dosihmal zanemarjen« brodarstvo gledajo in se našim neotesanim, neiz
vodenim in neomikanim pomorcem rogajo; — in skoraj se bodejo mogli naši brodovi z ladovjeni druzih moči meriti, ponosno po nezmernem morji jadrati in tujim narodom večno, jim od njihovega noumerljivega poveljnika, Togetthoffa podeljeno diko oznanjevati. — Pomorci — Slovani!
Iz l> II mi. j ll. 21. jan. |Izv. dop.] Dasiravuo  so Slovenci,  Tirolci itd.  tudi  v državnem zboru ,   vendar propast tega novorojenega deteta veselo  napreduje.    Kakor je   prej   bilo začasno umrlo na mori vsega federalističnega tuborja, tako je videti, da ga bode zdaj enkrat za vselej zadušilo zdravilo, ktero mu dajejo njegovi nemški zdrav niki-iuazači,   namreč  poljsko  vprašanje.  Po eni strani Poljaki   vendar  niso  tako  na  glavo pali kakor smo  se drugi slovanski smrtniki bali, — kajti magjarski ,.Naplo" žc nemiljeno toži, da so Poljaki   ..strastni"   postali   in da  so   na tem. d; odidejo.  Po drugi strani se jc veselo kavsanje ii ravsanje vnelo med ..starimi" in ..mladimi" usta voverei, t. j. med onimi, ki bi Poljakom vse dali da bi potem nas drugo dušili, in med onimi, ki hi Poljake z istim namenom sicer radi zadovolili ali samo v teoriji, samo na papirji.
Izvrstno je, da je poslednjih ogromna večini dozdaj, da je ravno vlada pri njih. Zagovarja njih največje tukajšno vladno glasilo ,,N. fr. Prcssc In v včerajšnjem članku Poljakom tako od kritosrčno pove, da iistavoverccin tlako delajo in ustavoverstvu prazno slamo mlatijo, da Poljaki na posled morajo izpregledati, kljubu stari politični mreni, ki jim je na očeh zrasla. ,,N. fr. Prcssc Poljake podučuje, da ne bodo nič več dobili, nego kar „celota" države prenaša. Kaj se iz ust centra lističnega lista to pravi, to ume jo tudi Poljaki. — Na dalje taji ,,N. fr. Pr." vsak naroden interes temue poudarja samo avstrijskega, se ve, svojega Tudi to je jasno, kaj ta list in njegova strank pod Avstrijo (,,ktero so Nemci osnovali in mor torej nemška biti" kakor so tolikrat povedali) ra
zumeva. Koncem Poljakom ljubeznjivo na srce po-klada, da nemajo nobene zgodovinske pravice, da so i orožjem od Avstrije osvojeni; ako se torej ne podade, inga jim z direktnimi volitvami. To je dosta jasen govor.
A se  več!   Precej  denes je vidno,  da je N. fr. Pres.se." res glasilo ministerstva,  kajti v ustavnem odboru" je minister Auersperg Poljakom naravnost povedal. da se njih resolucija ne sprejema ,  da se   neče  „država v državi" — vse to kakor znano, stara fraza UStavovercev proti vsem federalističnim prizadetjam.  Torej smo dvoje dosegli:  Poljaki  spoznavajo da  ne d;.bodo od teh novih prijateljev ničesa , in nam so ui bati, da bi njih dobili  v porabo proti nam. Tako bodemo morda vendar kmalu doživeli, nov ,,izgred" fede-alistov iz rajhsrata. Veselo je citati, kako se tega dunajske novine že boje, a vendar ustavoverci ne edo kaj bi.
Politični razgled.
V adresnom odboru je m ini s te rs t vo odkrilo nekoliko svojega programa. Auersperg je tu izrekel, da vlada neč? sprejeti cele Poljske resolucije, da pa jim hoče dati posamezne koncesije, dalje, da hoče z ,.volitvami za silo" državni zbor napolnid in še le kasneje z direktnimi volitvami i državni zbor od deželnih zborov osvoboditi. »
O razpušeenji hrvatskega sabora govore vsi časopisi. 1\: nemških in magjarskih uovinah se trosi mnogo neresničnega in bedastega; tako n. pr. je neumno, ako se kot razlog razpuščenja navaja to, da hi bili „radikalni" (Makauee iu dr.) „desauirali" one može, ki so se z Lonyay-cin dogovarjali. Saj je reskript, s kterim se sabor raz-pušča, od 11. t. m., brv. poslanci so se sešli sto-prv 15. januarja. — Ravno tako jc krivo, kar se o notranjem razdoru narodne stranke piše, kajti nasproti Magjarom bode vsa narodna stranka tako edina, kakor so ogerski Deakovci in levičujaki edini proti Hrvatom.
V ogerskem zboru jc Srb Mile ti č iuter-peliral hrvatskega ministra zarad razpuščenja hrvatskega sabora. — Ob enem je nasvetoval naj se vsa vojna granica provincijalizira in ua hrvat-
kem saboru o svoji upravi sama določuje. Ta predlog, seveda, Magjarom ni bil po volji, torej od njih enoglasno odbil.
Kako velika Rusija napreduje tudi v državnem gospodarstvu, med tem ko druge države kopičijo dolgOVQ in njih proračuni kažejo deficite, vidi se iz ruskega budžeta za leto LS72. Rusiji za letne stroške nič ne z m a n j k a, t e m u č še gotovina jej ostane, dasiravuo samo za popravo in pomnoženje vojske izda v I. 1S72 celih J">0 milijonov goldinarjev (torej več nego naša Cislajtanija za vse potrebe skup na leto dobi). Dohodkov ima Rusija V letu 1872 nič menj. nego 497,107,803 rubljev, stroškov pa 495,813.681 rubljev. Med stroški nahajamo lepo svoto, ki se bode izdala za narodno izobraževanje (šole) 11,285.687 rubljev. In naši Nemci ne nehajo govoriti o ruskem barbarstvu!
Na Francoskem so prestali novo krizo. Predsednik republike Thiers je hotel naložiti davek od surovih pridelkov , ki bi bil zadel posebno obrtnike. Narodna skupščina tega davka ni privolila. Za to jej jc Thiers pismeno naznanil da On in njegovo ministersKo odstopi od vlade. V tej zadregi je narodna skupščina k njemu poslala deputacijo, ki ga je v imenu narodne skupščine prosila, naj obdrži svojo oblast. Thiers je potem svojo odpustuico oporekel, ter torej ostaue.
Raziie stvari,
* (Vabil o) slovenskemu učiteljskemu društvu s sedežem v Ljubljani. Učiteljsko društvo za Kranjsko je — ravnaje se po svojem uačelu „v združbi je moč iu napredek" —v zadnjem občnem zboru v Ljubljani   27, sept.   preteč. 1. enoglasno
sklenilo, da naj so učiteljsko društvo za Kranjsko spremeni v slovensko učiteljsko društvo, da naj se v ta namen prenaredč društvena pravila in predlože v višje poterjenje. Slavna c. k. deželna vlada v Ljubljani je z določbo dnč 17. nov. 1. 1871, s St. 7901 , ta pravila potrdita in z novim letom 1872 oživelo je novo slovensko učiteljsko društvo z namero: združevati vse slovenske ljudske učitelje na Kranjskem, Koroškem. Štajerskem in Primorskem , da duševno in materijalno napredujejo in da se slovenske ljudske šole v teh pokrajinah vsestransko boljšajo. - Naravna postava je: ..Kar je komur mar, to tudi ljubi, iu kar ljubi, za to tudi žrtvuje." Nam slovenskim učiteljem mora biti naj bolj pri srcu domača šola in pedagogika; njo moramo tedaj živiti iu ljubiti in po svoji dnini in dj unski moči delati na prid domače šole in s tem za mili naš narod. Z druženimi močmi moramo si tudi prisvojiti in braniti svoje pravice iu stati v omiki in v vnanjih razmerah na enaki stopinji s svojinu tovariši drugih narodov. V to naj nam pomaga čvrsta moč v novi družbi! Bog daj! Odbor sprejema nove ude. Vpisnine plača se 1 gld.. in potem vsako leto 1 gobi. doneska. Odbor.
* (V m a rib 0 r S ki Si t a 1 ni C i) je bila zadnjo nedeljo druga letošnja predpustna veselica. Udele-žitev je bila precej številna, slovensko govorjenje se je malo slišalo.
* (Ljubljanski „Sokol") Kakor se nam poroča iz Ljubljane, hoče letošnja Sokolska maske-rada v vsakem o/.iri: prekositi one prejšnjih let. Mnogo „Sokolov" je že naznanilo sodelavanje pri novih grupih, hi se še nikdar niso predstavljale pri Sokolski maškeradi in so jako pikantne. Posebno lepo se hode letos predstavljal pokop pusta ob polnoči. Okusna znamenja k vstopu preskrbi juje tudi letos imenitna firma Farski v Pragi. Dvorana Citalniška bode pustni vtorek posebno lepo okinčana. Povabila se v kratkem razpošljejo. Naj bi torej ne zamudil nijeden narodnjak v in zunaj Ljubljane udeležiti se slavnoznane Sokolske niaškerade, zagotoviti moremo krasne zabave.
* (Dr. Franee Močnik,) bivši deželni šolski nadzornik na štajerskem, je povzdigneu v viteški stan.
:t! (O k r a j n i šol s k i n a d z orni k) za okraje (Joruji grad, Vransko, Celje, Laško, Šmarje in Konjice je postal penzijonirani nadučitelj žavski, gosp. France K o v a e.
!i! („Soče") tretja številka jc srečno brez konfiskacije na svitlo prišla. — V prvem članku se „Soča" izjavlja odločno proti udeleževanju Slovencev v državnem zboru. „Soča", ktero tu zopet priporočamo, volja za pol leta 2 ti. 80 kr.
* (Razpisana profesorska služba) za slovenščino in klasične jezike pri c. kr. gimnaziji v Trstu. V zadnjem listu smo pozabili naznaniti, da sc prošnje naj oddajo vsaj do 1. februarja t. 1.
* (Iz Loža) se nam piše : „Naša čitalnica je napravila 17. januarja veselico s plesom in tombolo. „Lepega spola" je bilo od daljnih krajev kakor iz Regunj, Cirknice iu Prezida mnogo prišlo. Pozdravil je g. predsednik oddaljue obiskovalce naše veselice in se v imenu čitalnici' zahvalil za obiskovanje od strani tujih gostov. Naj bodo domačim udom omenjeni obiskovalci za izgled. Posebno lepo je gosp. Fr. Hren iz Begunj pozdravil Ložko čitalnico in napil jej, da naj se ukorenim, da ne bode od nasprotnikov, nemškutarjev, kakor jih je že vee bilo, premagana. O. predsednik se jc v imenu čitalnice zahvalil. Vsi nazoči so se do belega dne kratkočasili. Želimo še večkrat tacih obiskovalcev in jim kličemo na zdravje!"
* ( V r a n s k a narodna čitalnica) napravi 30. januarja t. 1. strelski ples in tombola; iu 4. februarja 1.1. tombola in ples. Začetek vsikdar ob 7 uri zvečer, k kterini voselicam se vsi udje iu prijatelji naše čitalnice uljudno vabijo.
Odbor.
* (Ruski car) jc bil 10. t. m. v smrtni nevarnosti. Na medvedjem lovu je namreč ranjen
medved ravno tje pridrl, kjer je car stal. Car se je rešil sam s svojo hladnokrvnostjo s tem, da je ustreli in medveda srečno zadel. Naš cesar mu jc po telegrafu čestital.
• (P o d g a n c -1 a tj e.) Prav čudno je te dni v Liueu nek kmet ob svoj denar prišel. Podedoval je bil namreč 400 goldinarjev in je na poti domu prenočeval v krčmi. Da bi mu med spanjem kdo denarja ne ukradel , dal ga je spraviti hlapcu. Hlapec dene usnjato listnico z denarji v neko Skrinjo In jo zaklene. Drug dan hoče kmet spravljen denar nazaj, — pa s hlapcem najdeta samo nekoliko ostankov mošnje in bankovcev. Podgane 80 bile vse zglodale iu sklestile.
Vabilo
v družbo sv. Mohora za leto 1872.
Slovenci! pristopite k družbi sv. Mohora, tako vabi družbi ni odbor vse Slovence brez razločka Stanu, spola in starosti tudi letos, ko nastopi družba svoj dvanajsti tečaj, Zares čudovito je Bog blagoslovil dosedanjo družbino delovanje: družba je s svojo delavnostjo predrla v narodovo množico; postala je ubogemu slovenskemu narodu občna šola omike, poduka iu zabave
Lani je bilo vpisanih 17.395 družbenikov, vsak je prejel za mali douesek enega goldinarja šest bukev, ki obsegajo blizo 70 tiskanih pol. V 104.370 iztisih-romajo tedaj lanske družbine knjige po vseh slovenskih pokrajinah in Slovence podu* čujejo. osrečujejo in povzdigujejo.
Ako pogledamo ouo ogromno število družbenikov sv. Mohora, mislili bi skoraj , da to obilno število obsega gotovo vse, kar jih le med Slovenci brati zna, da ni mogoče tega števila, posebno pri naših okolščinali, mnogo prekoračiti; sodili bi, da je bratovščina sedaj dospela do svojega vrhunca. Temu pa ni nikakor tako. Preglejmo Koledarjev imenik bolj natančno, koliko dekanij najdemo v njem. ki bi lehko po dva in trikrat več družbenikov štele, koliko je slovenskih vasi in far, ki še enega uda nemajo, koliko jc Slovencev in Slovenk, ki še niso prihiteli v kolo udov in podpornikov družbe sv. Mohora. Število udov. čeravno je ogromno, vendar še ni doraslo tako, da bi se pomnožiti vee ne dalo; gotovo pridobimo še na tisoče novih družbenikov, ako le hočemo in nismo leni. Zato, promili rojuci, rodoljubi, ki gorite za duSni in materijalni napredek Slovencev, Vas družbini odbor spet uljudno vabi na delo ter Vas prisrčno prosi, bodite tudi lotos družbi sv. Mohora z veljavno svojo besedo v pomoč in podporo; zlasti pa do Vas, prečastiti dekanijski in farni predstojniki, ponavlja odbor nadležno prošnjo: ne utrudite se. ljudstvu razlagati družbine namene in njene koristi in bratovščino priporočovati. kjerkoli se Vam lepa priložnost ponuja. Kolikor več novih udov pristopi, toliko ložcj bode družba rešila svojo žlahtno nalogo, toliko več dobrih knjig bo dajala na svitlo, toliko ložej bo skrbela, da se naši najdrajsl svetinji — vera in narodnost — ovarujete našemu narodu iu da se ubogo slovensko ljudstvo povzdiguje na čedalje višo stopinjo prave omike in srečnega blagostanja.
Družbine knjige se bodo jjiskale v 10—20.000 iztisih in sicer v lastuej družbinej tiskarnici, ktera je z novim letom popolnoma uredjena.
Vsak ud prejme letos <» knjig in sicer;
1. Življenje svetnikov in svetnic božjih, VII. snopič s 25 podobami.
2. Življenje in smrt Kristusova, 4. snopič.
3. Prav zanimivo iu podučno, narodno-gospodarsko delo: ..Kupčija iu obrtnija — denar iu blag('»," spisal F. Kočcvar.
4. Omni živinorejec s posebnim ozirom na govedje, spisal Fr. Govekar.
5. Večcrnice 20. zvezek, za ktere so namenjene letos krajši povesti in drugi zabavni iu podučili spisi.
0. Koledar za leto 1873, kteremu bode dodan popolni imenik družbenikov.
Pri oglaševanji naj sc blagovoljno pomni to-lc:
1. Nabira se sklene z zadnjim dnevom marca 1872.
2. Letnina za vsako osebo ali  ustanovo iz naša 1 gld.; dosmrtnimi 1") gld. na enkrat ali pa po S gld, dvakrat v teku enega leta.
3. Kdor prvikrat v družbo stopi, naj izrecno pove, da je nov družnik: imena naj se zapišejo razločno in sicer iz vsake fare zapored. Tudi dosmrtni udje naj sc vsako leto vpišejo, da se njih ime ne spregleda. Lepo prosimo število udov in zadnjo pošto na čelu vpisovanjskih pol zaznamovati.
Imena družnikov naj sc pošiljajo z denarjem vred
pod naslovom : „Družba sv. Mohora" franko v Celovec 10. aprila 1872.
4. Kdor izmed novih udov želi s knjigami prejeti tudi kak snopič doslej izdanega ..Življenja svetnikov" ali „Kristusovega življenja" ali „Živali v podobah." ta naj pošlje z letnino vred za vsak (1—(i) snopi! „Življenja svetnikov" po 50 kr., za vsak snopič (\—8) ..Kristusovega življenja" po 40 kr. in ravno toliko za vsak snopič (1—4) „ Žival."
6. Vsak nai Sprejme svoje bukve v tistej dc-kaniji in fari, v kterej se je vpisal.
Opomnimo o tej priložnosti . da nabira za Jancžičcvo ustanovitev še ni končana. Dosedaj se je nabralo vseh doneskov . . 1240 gld. 24 kr. po odbitih stroških  za grobni
spominek....... 430   „     8 „
ostane tedaj ......819 ffld. lttlkr. I
Da bi pač letos ta glavnica prav narasla! Priporočamo prav lepo v ta namen vsem rodoljubom nabito doneskov za Janežičovo ustanovitev. V Celovcu, 2. januarja 1*72. Za družbini odbor: Dr. Valentin   Mllller,    vodja.    Lambert   E i n-s p i c 1 c r, tajnik.
Izpred soduijc.
(Dalje.)
Kor bor pravi, daje ravno zarad volitve volilnih mož v Bistrici bil, ko so mu gg. dr. Ser-nec, Radej, Rapoc. Divjak, Slatinšck povedali, da nameravajo pogovor z volilci v Novi vesi iu ker je slišati, da bode tudi nekoliko delavcev in fantov tje šlo in se je nemira bati. naj jaz kot organ okrajne oblasti žandarje tje pošljem , da se bode mir in red vzdržal. To, pravi, je storil, pa pomislil jc, da bode morebiti shod pod milim nebom po §. 4 društvene postave iu šel sam v Novo ves. Došel je gospode. Ko pridejo do gostilnicc pri kovaču, že najdejo precej ljudi, ki so upili: „Mi smo Štajerci, ne potrebujemo Slovencev!" Pri hiši Zafostuikovi je bilo mnogo ljudi, kterim je, pravi, razlagal, najprej slovensko, pozneje neuiSko, za kaj gre. Pa nemir je postajal vedno večji in se končal z naskokom na hišo. Ker je Korber se hal takih dogodkov, je dr. Radej U svetoval, naj se pogovor z volilci odloži. Dalje popisuje Korber, kako se je dogodilo z dr. Scrncem, pravi, da se je rekalo. da sc jc hiša zato napadla, ker je kaplan Slatinšek nekoga sunil, česar pa on ni videl. Korber pravi, da sta Sternborger iu Sor.šak množico pomirjevala in pripoveduje tudi o Stoparjcvi nogi po naročilu, kterega je dobil.
GaSpar Kalin pripoveduje, da seje o shodu v Novi vesi med delavci od različnih ljudi izvedelo, da so pa tudi od Sternhergera slišali, da pojdo tudi on v Novo ves, kjer hode neka taka neumnost, kakor čitalnica pri Formaehcru.
Dr. 11 o 1 z i u ge r skuša s stranskimi vprašanji izreke. ki so svojim varvancem neugodni, milše storiti.
lir u me c pravi, da toženci niso bili toliko pijani, kakor pravijo, temveč da je pri tepeži vse iz njih teklo.
Rahlej dr. Holzingerjcvim varvancem posebno neugodne stvari pravi. Za to se nasprotne
priče trudijo, da bi dokazale, da ga še zraven ni bilo, pri čemer posebno žandar Simonek žalostne i nalogo ima. Travi, da slovensko ne muc in vendar pravi . da je v slovenskem pogovoru z Kable jeni izvedel, daje ta sicer bil povabljen, pa je prepozno prišel, dasiravno drugo pričo trde, da je četrti gori bil. Oflenbaeher je rekel llalileju — ko ga je po ovinku domu iti videl — da bode prišel prepozno, jn/.ina je že proč: mislil je, da še le tedaj k sltodu gre.
Tudi S o r s a k in K o r b c r pravita, da Kalilcja nista videla gori. Soršak pa je tedaj dr. SlUCU rekel:    Italdeja  žc tako imate v krcmpljih. nam
pa lahko pridigate 14 dni, pa bodemo vendar Brandstetterja iu Seidla volili.u
Posebno bi dr. Ilolzinger pričo Ignaca To mažiča rad zmotil. Ta pa kljubii temu trdi, da preiskovalni sodnik ni vsega tako zapisati dal, kakor se jc izrekalo in da jc marsikaj v ncinar pustil, kakor prepričam ni precej v spomin prišlo.
F a j s Gašpar pripoveduje, da je 40 kr. dobil, ko jc prvokrat šel pred preiskovalnega sodnika. Toženec Koline pravi, da mu jih je kaplan dal, pa po dolgem spraševanji sem in tje se pokaže, da so se mu pri sodu i ji izplačali, ker je delavec in je moral večkrat pred sodnijo iti. S tem je dokazovanje skleneno. (Dalje prih.)
Dunajska borsa 22. januarja.
Enotni drž. dolg v bankovcih . 03 gld. !."> kr.
Srebro........ 115   „   4o ,
C. k. cekini....... 5   ,   48 „
Napol.......... 9   „   17 „
I (tebam, ktere Imajo bolezni ■» iiMtlli In /olnli.
se ne more dr. .1. G. Poppa
anatherinova ustna voda
dosti priporočati. (7—1)
Kdor  jo je   enkrat  poskusil,   jo bodo rajši'
Imel, ku vsako drugo sobno vodo. Cena gld. i4o steklenica. Zavitek po pošti "20 kr. Brošure o nj j sc dobijo zastonj :
v Mariboru v Bankalarjevi lekarniei, pri g. A. XV. Ktfnigu, lek. .Marija pomočnica, pri g. V. Kolletnigu in v Tauehmunn-ovi hukvnrnici | v ('olji pri Cris-perju in v Bauinhnchovi lekarniei; v nemškem Lanđsbergu pri A. L, Miillerju. lekarjaj v < 11 o i -idmn borpu pri F. pl. KeldbaHiu. lekarju; v Konj i c a li pri C. 1'iseberjn. lekarju; l.eibnitz, lek. Vdova Kretzlg; Ljutomeru lek. Fr. Pessiak: Mn-rek lek. L. pl. Steinberg: v Ptuju lek. K. Keitham-mer; Radgoni lek. r. Sehulz in J, Weitzing»it\ v Breicah J. Schnlderschitseb; Kogatoc lek. Kris-per; vKistivodi v lekarniei; Siainz V. Tiniou-Bohek, lek.; Slov. Bistrici J. Dienes, lek.; Slov. Gradcu .T. Kaligarič; Podčetrtek Vasulik. lek. Varaždinu A.  Ilalter. lek.   A. Deperis v lpavi.
Presrono zahvalo
izrečem
ini>*ISOfill  fll*. J. VOMHjUkll.
ki je po  svoji  vednosti   in neutrudljivosti mojo
7 let staro hčerko iz smrtne bolezni (plučne vne-
tice) rešil in ozdravil, da je hvala bogu spet okrevala.
V >Smarji, 20. januarja ls72. (i?.'5—\) posestnik v šmarji.
I Najbolje konstruirane p
I   ure za turne, i
5 lastnega izdelka, ktere se navijajo na L'4 ur I Si ali na 8 dni, sc dobivajo pri podpisanem
za 20 procentov cenejše, kot poprej. P Da se čestitim naročnikom polajša, da- gj § jejo se tudi za plačila v obrokih. Natančneje jgj B   pri lastnika fabrike sarueiii cj
r;   Podiiart, Kropa na Gorenjstem Kranjskem, 1
c; 14. decembra 1871.
5     (85—R) -I- M. I*o«w-iiilc. jjj
cn:n:n;n:n;n:n:i^^
Kovane uradno preiskavam* ftvt'išttatu*'
l'fiff«' četirioglatO oblike: Nositeljna moči   1     2    3    B     10    15 cent. Cena. gld. i
18   JI 26 Nositeljna moč: 20   26 30
86 40
46
60
cent.
Cena. gld.i        70   SO   90 100 110.
Nositeljna inoč: 1 - 4 10 20 30 fnt. t-ena. gld.: 6     *>    7.60   12     1?» lb.
Nositeljna moč: 40   oO    1)0     To     so fnt. Cena, gld.~i        20   22     25- 27.60 30
l«f/*# «/« «#*•'«'#• o z železnim obročjem in utegi (gevihtii Nositeljna moč:   16   20   '_'.'»   .'50   40   60 cent. Cona, gld.:~     160 170 200 2JJO 300 '6;j0.
fšt»Ml»iV   Vitfft* t
Nositeljna moč: 60 GO 70 so   100 cent.
Cena. gld.: TTbT) 400 460 6« H i 600,
Nositoljna moč: 120 160 200 300 cent. Cena
gld.: oUO   660   760 'JOO.
I.. Iliitfuuiv & « oni p..
Mini Je vjm? n&rte rtruoe vage i#t utrpi,
JflC Naročilom proti pošiljanju denarja ali na poštno poduzetje ustreže precej : (11—6(1)
iiibrikanti vag in utegov.   Dunaj, mesto, Singerstrasse Nr. 10.
Eaimund Baza,
Sia<ll<|iKii Xr. 3 v Gradcu
priporoča svojo najboljše sortirano zalogo
domačega in tujezemskega modnega sukna
in
blaga iz ovčje volno,
kakor tudi največi sprebir storjenih
oblek za gospode, dečke in otroke,
kakor je iz spodaj stoječega kazala cen razvidno:
Crn in barvan palmerston, kastor & Elastik, vatel po gld. 2.80. 8.60, 6.20. 8,60, 8.
Siv, moder, rujav, trap boj & biber po
gld, 8.60, 4, 6.60, 7, h, «i. Orno Btlkno, brasil & tifet po gld. 2. 2.60, v 3, 3.60, 4, 4.50, 6, 6,60. Cm in barvan peruvien po gld. 2.60. 3,
8.60, 4. 4.60. f>. 6.60. Cm in siv toskin po gld. 2.60, 3, 3.60, 4,
4.60, 6,
Najnovejše v modnem blagu za celo o-
bleke od goldinarjev 2.60, dO goldinarjev 7.
Najnovejše blago za hlače in oprsnike
^ od tfld. l.KO do gld. (i.
Sest četrti široka, fina raševna v vseh
barvali od gld. '260 do gld. 3. Ktir četrti široka, fina, volnena raševna
od gld. 1.60 do gld. 2.60. Stir četrti Uroka raševna od 60 kr. do
gld. l.
Blago za talarje na 8 niti. krep, rips in lastili od 00 kr. do gld. 3.60.
Ce se pošlje mera, je za oprsnike in suknje dosti obseg okoli prs in za hlače dolgost
koraka.
Talarji po predpisu  najboljše izdelani
od......gld. 16 do gld. 36
Suknje %ik duhovne od Zimske suknje od (»orne suknje od    . . Plašči in raglaid od Meksikanski plašči s kapuco o<l .... Popotna guba iz ra-
levne od   ,  .  . .
Mestni kožuki od   . .
Fraki od.....
Suknjo za salon in bod
Lovske auknje iz prave kmečke in najboljše štajersko rašovne, tirolskega sukna ia
dutla od gld. 6 do gld. 22.
Zunanja naročila se hitro za povzetje storijo, za reelno in najcenejšo postrežbo so garantira, nevieČne reči se radovoljno zamenjajo. (08—1<>)
	lfi		_	30
_	12	•		60
_	10		_	21
m	10	n	n	46
n	15	n	n	22
n	10			20
„	40	n	ti	100
m	15	n	•	2.r»
n	12	n		25
Žaketi od .... Sako od .... ( 'ine obleke   .    . .
„   hlače   . . Umi in beli oprsniki liazl. hlače od   . .
..   oprsniki od Oprsniki z rokavi (iamaše    .   .   . . Ponočne suknje od Obleke za dečke
_ otroke .
„ 12 n 6 , 24 r 6 „3.60 „ 6 2
n 6
„ 2
n 6 - ■r'
„1.60
30 21 46 12
6 18
6
12 6 30
k;
V nedeljo 21. t. m. sc je v čitalnici ena
bmceletu zgubila,
pošteni uajdnik jc pro-šen   njo  proti   iz plaćanju najdninc pri tukajšnji administraciji oddati. (22—1)
i i 111 i lc>.
P. T.  občinstvu s tem preiidano naznanjam, da sem s 1. t. m.
od gospoda V. tiollt'liiljti* tukaj prevzel in da jo na svoj račun naprej vodim.
S prošnjo, ine s prav obiliini naročili poče-stiti, družim oi> enem zagotovilo, dasobodem trudil z največjo skrbljivostjo in reelnim vedenjem v meno stavljeno zaiipinije opravičevati.
Z visokim spoštovan jem
(18—2) M. JW*n*H:
Prof. Dr. Lnpjtiorre-a
Vbrizgovalno zdravilo
ozdravi4) v 3 <lneli vsak tok iz seavnika. kakor tudi licll t«il4. pri Eenskah, če jo tudi zastarel, ('ena za steklenico s podukom <> rabljonji 1 tolar 20 sreb, gr.   Za poslan denar se strogo skrivno dobi
po
A. Witt-u.
L i n d en - S t r ass o  18. Bori in. *) Na stotino ozdravljenih. (69—16)
Jožef Potatski, trgovec v Gorici,
20—
priporoča svojo zalogo niirnberškega In galanterijskega blaga, kakor tudi drohnine iu trakov, otroških Igrač vsake vrste, parl'umerij iu dobro sortirano zalogo za darove priprovnih reči. storjena oblačila za gospode iz prve privilegirane fabrike v Avstriji, dalje svojo znano zalogo reči za vrt, setev,  semena po najnižje stavljenih cenah.
'i
i
:;
t
I
y
Pri zadnji svetovni razstavi v Parizu je bila med veliko množino različnih razstavljenih NtiMkiaviiU* ona k<»-
(Kniehcbclpressc) za najizvrstnejšo spoznana.
Hoinricli Martli na Dunaju
izdeluje take stiskavnice najsolidnejše. On jih jc žc veliko število v različne vinske dežele razposlal, in povsod jib zarad velike ročnosti, pripravnosti in trdnosti jako hvalijo.
Ker se jc zgoraj omenjeni tovarnik namenil, svojo tovarno povečati, razprodaja zgotovljene stiskavnice do poletja t. 1. P*i °/0 ■»olji klljl kakor dozdaj. Pri njem se dobivajo tudi tako zvaui JFI*OZ«tlli llllilli. za maseenjc grozdja, katerih se dandenes že vsi umni vinorejci najprvib vi uskih dežel, z najboljšim vspeboin poslužujejo. Ker spada ta dobra stiskavnica in mlin med najpotrebnejšo kletarsko opravo, bitim našim vinogradnikom gorko priporočati take izdelke gosp. Martlia in jih opomniti, naj udobne prilike ne zamude, Vsakemu, kdor želi kako stiskavnico ali mlin kupiti, pošljem radovoljno natančen s podobami razjasnjen zapisnik cen franko na dom.
Uilin>i-cl I>olono
(19—2) v Klostcrnouburgu pri Dunaju.
t - v _v—.  "   .'v   T^i*^!    ' v v  \ ■
lzdatelj in odgovorni urednik Martin Jelovdek.
Tiskar: F. »kaza
iu aru
gi.
974
996854