ilrff*«« st, 127 ffitm« ratna i litimi mm mm " Izhaja, IzvsemH pon4et]ek. dan sjntca). Urednlitv Asiikega it 30, L nadstr^R * + "i »• P0*'!-!0 - u NeIi fMi m mt sprejemajo, ne vračajo. Izdajatelj m odfor- Anton Oerbec. — U^Žgk MfM Edinost. Tlak tiskarne Edteoat. anafla a nese L 7.-, tf^Sf e L 19.50, pol leta L 82.— In celo Mi L^ Za inozemstvo eieseCno tV '- — uredništva In npnre *• 11# . * , v Trstu, v srocfo 30. mala 1923. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVIII EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se raCunaJo v itrokosti ene kolone (72 mm) — Oglasi trgovcev ln obrtnikov run po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina ln reklamacije se pofiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka Asiikega Štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In upravo 11-57. - t - • isanskih muslimanov, to pa •© ni zgodilo. 140. pešpolk pod poveljstvom polkovnika Narodnost nacionalizem In internacionalnem , , „ . i - v! včeraj * .®f se fe> začela svečana služba božja, ki jo ie ^s^^k^a^je^^eva in. stjep^ R*di< niatere podatki Radii ^ ^čal t^Te'kola^ T^Te f^SLu^f Odtfovarja: da se iAri-! OTenia da nkta bfla P^^^o^Holk IXSvi'č z Te^^ jakoma. Nato je poveljnik polka nagovoril vojaštvo in mu objasni! pomen te svečanosti, ki je- spomin na oni zgodovinski moment, ko so slovenski fantje stopili v odločilno Krv-J— - —' ------« Na kaj zanimiv način razlaga profesor Gumplowicz gori navedene tri pojme. Naglasa, da se pojma * narodnost» m «nacto-nalizem^ često zamenjujeta. Kjer je več ljudi bivalo skupno na kakem ozemlju, se je razvila vkupnost teritorijalnih interesov, oziroma skupni interes n a istem teritoriju, kar je> ustvarilo vdanost do tega teritorija. To vez med člo-vekom in rodno grudo označa Gumplcvvicz kot nekak ^primitiven nacionalizem*. Na to se je na podlagi enotnega teritorija razvila neka višja stopinja socialnega razvoja, ki je spajala prejšnje skupnosti z višjo vezjo. Gumplowicz uči, da tak ^nacionalizem* še ni «narodnost». Prvi izhaja le iz. vkupnosti ozemlja, iz pripadnosti k isti gospodarski in gospostveni organizaciji, in iz skupnih interesov, izvirajočih iz te organizacije. Kaj zgovoren primer za to je tisočletni obstanek ogrske države. Ustvaril jo je pač ogrski nacionalizem, ni pa mogel ogrske narodnosti. Istotako Ve- V£ lik JVuanija. Ustvarila je veliki britanski nacionalizem, ne pa narodnosti, ki bi oblegala vse sestavne dele angleškega ljudstva, kajti Irci in Škoti s® niso odrekli svoje svojstvenosti. Tudi se je moglo govoriti o avstrijskem nacionalizmu, nikakor pa ne c kaki avstrijski narodnosti, ker pojm narodnosti zahteva vkupnost jezika! Avstrija je imela gotovot naravne pogoje za teritorijalno vkupnost. Nje «dežele in kraljestva» so se vrstila cfo obeh straneh njene glavne reke Donave in njeno gorovje je pošiljalo svoje vode v glavno reko. A v«t rot-O grs k a pa je bila tudi zgled, kako mc rejo teritorijalne vkupnosti veliko dalje segati, nego pa narodne. Prve more ustvarjati moć orožja, ali pa prometni interesi, ki silijo k državnim zvezam. Tak nacionalizem posameznih dežel pa se more ob danih ugodnih razmeraui razviti v .— narodnost, ki zadobiva tako globek ko- ternacionalizem? Odgovarja Sejo vse državne razlike! Taka zahteva pa je v kričečem nasprotju z vsemi naravnimi pogoji ljudskega življenja in z vsemi dejstvi zgodovine. Gumplowicz trdi celo, da bi moral nekega dne v zgodovinskem razvoju nastati popoln zastoj, če bi ne bik* nikakih državnih ali narodnih navkrižij. Vzklika: Kdo bi hotel izključiti vse te naravne činitelje rn nagone zgodovine? Kdo bi hotel temu vsesilnemtt naravnemu procesu — ki se po največjem delu opira na tvorbo zemeljske krogle — odtegniti notranje gonilne sile? Kaj pomenijo meglena sanje internacionalizma? Odpravo nacionalizma, ki pa je neogiben produkt zgodovinskega procesa. Pomenijo popolno preziranje naravnih. ipogojev, ki so biti nekdaj zibel in sadisče nacionalizma. Internacionalizem je _ nadaljuj« Gumplowicz — izrodek tiste nejasne, človečanske ideje, ki se ji morejo vdajati le sanjarski duhovi, ki ne poznajo sveta in ljudi in se navdušujejo za stvar, ki je ne poznajo in za katero tudi ne morejo čutiti, četudi si predmamljapi neko sočutje in simpatije zanjo. Kdo more n. pr. trditi, da je v Evropejcu kak čut solidarnosti a kitajskim kulijem, ali afriškimi črnskimi plemeni? Ali pa naj ta človečan-ska omama prizna kake meje? Morda Evropo, Amerika? Potem pa je — pravi Girm-plowrcz — najboljše, da se za sedaj ostane v naravnih mejah zgodovinskih nacionalizmov ter da pustimo, da se zgodovinski proces dalje razvija! Saj ni izključeno., da napredujoča teritorijalna vkupnost kedaj prestopi tudi današnje meje evropskih držav ter da se najde kaka mednarodna pogodbena oblika, ki materijelne in duševne ir.tei.26e obstoječih evropskih nacionalizmov spravi v sklad z novimi teritorijal- ren v ljudstvu, da ga ne more iztrebiti ali j ^^ vkupnostmi. Tc upravnega sodišča v Zagrebu, v katerem da se nahajajo samo najbolj zloglasni demokrati in radikali. Dalje je Radflć protestiral proti temu, da se izse-ljeniški urad premesti iz Zagreba v Bel-grad, kar bi pomenilo, da bodo belgrajski advokati od revežev, ki se morajo izseliti', zaslužili na tisoče kron pri enem potnem listu. Nato so govorili O volilni agitaciji v Bosni in Dalmaciji ter protestirali proti temu, da; se je v okraju Livno razdelila zemlja med dobrovoljce-, dočnn bi bilo bolj potrebno, da se razdeli med domače seljake. Pavle Radič je govoril o akciji za prehrana pasivnih krajev. Nato so razpravljali o odmošajih hrvatskega narodnega zastopstva napram SLS in napram jugcsl. muslimanski organizaciji, o vprašanju kandidature Radićeve seljaške stranke v vsem področju bivše avstro-ogrske monarhije ter o kandidaturah v Srbiji, Macedoniji in Črni gori. Seja je bila fotografirana, da bodo ^narodni zastopniki in drugi zavedni Hrvatje imeli' viden spomin na vstvarjanje nove, boljše in srečnejše bodočnosti*. Radikaiski ministrski kandidati BELGRAD, 29. O izpremembah, ki bi imele nastopiti pri vkdi o priliki rekonstrukcije kabineta, se javlja sledeče; Danes ob šestih je bit pn ministrskem predsedniku Pašiću minister agrarne reforme Krsta Miletić, ki je stavil svoj mandat na razpolago. Pašić demisije ni hotel sprejeti, temveč j-a prosil, naj Miletić počaka, da bo o tem jutri razpravljal radikaiski klub. O-seba, ki bo dobila resort agrarne reforme naj bi bil poslanec izven mej Srbije, kjer bi imel več prilike, da se bavi z agrarno reformo v svojem kraju. Na seji radikalske-ga kluba, ki bo jutri popoldne ob 4., ss bo med drugim razpravljalo tudi o ministrstvu za vere, ker dr. Janjić po vsej priliki ne bo postali minister za vere, temveč poljedelski minister. Za ministrstvo vere se omanja kot kandidat.bivši začasni skupščinski predsednik dr. Dušan Peleš. V vlado bi vstopila tudi dr. Vladimir Andrić in Velja Popović. Na naesto dr. Vujičića bi imel stopiti ko4 notranji minister dr. Laza Marković. Debata 0 rekonstrukciji vlade bo bržčas trajala več dni. Prodi koncu profesorskega štrajka? BELGRAD, 29. Profesorska stavka v Srbiji se je začela majati, ker so pristaši radikalne stranke izjavili, da ne morejo nastopati proti svojemu strankarskemu ministru prosvete Trifunoviću. Trifunović je včeraj brzojavno pozval v Belgrad vse gimnazijske direktorje-radikale. Nekateri so že prišli in je minister Trifunović zahteval odS njih, naj se zadovolje z izjavo, katero jim je dal, četudi se razbije profesorsko društvo. Z ozirom na novi položaj so zahtevali cstals profesorji, da ne bi bili izigrani od radikalnih tovarišev, naj se takoj skliče konferenca. Odbor je sklical sejo za 31. maja. SUt* Triglavskega pešpolka LJUBLJANA, 29. Včeraj ob 10. dopoldne se je vršila na dvorišču vojašnice Kralja Petra Osvoboditelja * svečana proslava šliriletnicei slavnih bojev za osvoboditev Koroške pri vasi Kotle, kjer se je zlasti odlikoval tedanji slovenski planinski polk, ki mu je za te zasluge kralj poklonil kot sedanjemu 40. pešpolku častno ime «Triglavski«. Na dvorišču lepo okrašene vojašnice se je zbralo mnotfo uglednih zastopnikov civilne in vojaške oblasti ter raznih kulturnih, prosvetnih in drugih javnih korporacij. Med drugimi so bili navzoči veliki župan dr. Lukam, generalni konzul čehoslovaške republike dr. Otokar Beneš, konzul francoske republike g. Flach, rektor univerze dr. A. Ušeničnik z mnogimi univerzitetnimi profesorji« delegacija mestne občine na čelu z županom 4r. Peričem in mag. ravnateljem dr. Zamikom, delegacija Trgovske in obrtnike zbornice na čelu s predsednikom g. Knezom in dr. Win-. diseherjem, zastopstvo ljubljanskega Sokola na čelu s podstarosto JSS E. Ganglom, minister na razpoloženju, dr. Ži*>anič, več članic Kola jugoslovenskih sester m mnotfo drugih uglednih narodnih prvakov. Za aTtarjem sredi dvorišča je stal borbo s svojimi sovražniki in položili temelj ujedinjenju jugcslovenskega naroda. Vojaki: so z zanimanjem poslušali njegove besede in ob sklepu so zadoneli navdušeni klici kot pozdrav kralju Aleksandru in svobodni ujedinjeni domovini. Po končanih ceremonijah je polk def ilir a l pred komandantom divizije in zbranimi gosti, ki so z občudovanjem zrli, kako so korakale mimo izvrstno izvežbane^ in opremljene stotnije. Končno je domačin prireditve polk. Radosavljević povabil goste v iepo okrašen paviljon, kjer je bila (pripravljena zakuska. Ob 3. popoldne se je vršila v vojašnici domača veselica z bogatim sporedom, zvečer pa ples. Rusija Ustrelitve in aretacije osenjševikov v Rusiji. PARIZ, 29. Iz Rige poročajo, da je bilo po vesteh sovjetskih listov ustreljenih 15 Gruzin.eev, ker so bili osumljeni soudeležbe na zarotalh gruzinskih menjševikov in bivših carskih častnikov. V Petrogradu so aretirali na stotine cseb, pripadajočih k stranki menjševikov, ki so na sumu, da so hotele izzvati protiboljčevišiko vstaje«. Trije bivši častniki so bili uistreljetii. Bivši načelnik glavnega stana Wrans|love armade ije bil obsojen na smrt, ker je strogo ravnal z bolj-šev-iškimi voj-nirm. ujetniki na Krimu 1. 1919. PoSf$g«a Proti konstituciji nove poduke vlade PARIZ, 29. Iz Varšavo perečajo, da bo najbrže) načelnik ljudske stranke Witcs poverjen s sestavo nove vlade. Najbrže bo Witc3 ponudil portfelj zunanjega ministra Seydi, ki je velik prijatelj Čehoslovaške in Francije. Narcdno-krščanska stranka ne bo zastopana v nevi vladi. Francija Francosko-belgijska konferenca se bo vi šila prihodnji teden PARIZ, 29. Tukajšnji belgijski poslanik je imel včeraj pogovor na Quai d'Orsayu za določitev dneva sklicanja napovedane konference. Nujnost te konference je po mnenju belgijskih ministrov tako velika, da mislijo oni priti v Pariz, ako° bi Poin-care ne mogel iti v Bruselj. Vendar se bo pa konferenca najbrie otvorila v Bruslju prihodnjo sredo. Millerand na ALzsškem MULHOUSE, 29. Popoldne je prbpel iz Pariza Millerand. Po vseh mestih je ljudska množica pozdravljala v njem najvišjega služabnika republike in velikega {prijatelja Alzacije. Predsedniški sprevodi je šel po ulicah v Mulhouse, bogato okrašenih z zastavami in bil burno pozdravljen od tisočglave množice. Anglija Proti posnirpeiitftt na Irskem LONDON, 29. Vladi je prišel v roke proglas De Valere republikanskim vojakom, ki pravi med drugim: «Vojaki svobode! Republika se ne more več zadostno braniti z vašim orožjem. Nadaljne žrtve z vaše strani bi bile brezuspešne in nadaljevanje borbe bi bilo nesmiselno. V interesu naroda je treba v tem trenetku pustiti zmago onim, ki so uničili republiko. Iskali borno novih sredstev za varstvo narednih pravic. Nadalje poziva proglas republikance, da naj se ne dajo preveč zavesti od bolesti. Oni da so rešili čast naroda in odprli pot do neodvisnosti. S tem, da bodo položili orožje, bodo izvršili čin patrijotizma. De Valera poziva torej po razglasitvi premirja svoje vojake, da položijo orožje. Upanje je, da se državljanska vojna na Irskem bliža svojemu koncu. Nem£aia Francozi zaplenili 97 miijard mark. BERLIN, 29. Wolfova agencija poroča, da so svote, ki jih je državna banfca- poslala v ruhrsko kotlino in ki so >jih Francozi zaplenili dosegla skupno vrednost 97 miljard mark. Nemški protest radi usmilit ve Schageterja BERLIN, 29. Nemški poslanik v Parizu je izročil francoski vladi nemško noto radi usmrtitve Schageterja. Nemška vlada protestira proti temu, da si francoski sodnika prilaščajo pravico odločevanja o življenju in smrti nemških državljanov ter izjavlja, da ni bila niti obveščena o procesu in smrtni obsodbi Schageterja. Obsedno stanje v Bockana — 18 mrtvih in 80 ranjenih BOCHUM, 29. Komunisti imajo do sedai 18 mrtvih in 80 ranjenih. Število žrtev med policijskimi agenti m še znano. Francozi so proglasili v Bochumu obsedno stanje. Javni lokali in gledališča so zaprta, od desete zvečer do štirih zjutraj je ustavljen vsak promet po ulicah. Gelsenkirchen je še vedno v rokah komunistov. Veliko zborovanje rudarjev je sklenilo proglasiti splošno stavko. Spopadi t Diisseldoriu DUSSELDORF, 29. Pri včerajšnjih spopadih sta bila ubita dva brezposelna policijska agenta, štirje so bili pa ranjeni. Pokrajinski predsednik je bil aretiran, kei je protestiral pri francoskih oblastvih. Grška Grki zadovoljni s sporazumom ATENE, 29. Vest o doseženem sporazumu na lausannski konferenci je bila tu sprejeta s splošnim zadovoljstvom. Seveda je izročitev Karagača žrtev, a na splošno se sodi, da je mir vreden take žrtve. Vladni krogi se trudijo, da pride čimprej tio končnega podpisa mirovne pogodbe, da sc Ijo čimprej lahko demobiliziralo in tako posvetilo vso pažnjo vprašanju obnove. Listi pervdarjajo, da je sporazum v Lausanne v prvi vrsti triumf Venizelosa. Predvsem se hvali Venizelosa, da se- mu je posrečilo pregovoriti Turke, da r^o se odrekli vojni odškodnini, kar daje Grčiji možnost, da se bo lahko neobremenjena z vojnimi odškodninami posvetila obnovi dežele. Poročilo zunanjega ministrstva pravi, da so to najboljši pogoji, ki jih je Grčija megla doseči po katastrofi v Mali Aziji. Mednarodni železniški kongres DUNAJ, 29. Danes je bil otvorjen drugi mednarodni železniški kongres pod predsedstvom ravnatelja francoskih vzhodnih železnic Duchatela. Svrha kongresa je, da se spo polni in poenostavi mednarodni železniški promet. Italijo zastopa inž. Ma-riani. Dunajski socialisti proti nacionalistom. DL*NAJ, 29. Predmet splošnih razprav je demonstracija o priliki pogreba delavca Stilla, ki je umrl vsled ran, katere je bil zadobil v nekem spopadu med socialnimi demokrati in narodnimi socialisti. Manifestacija je imela polv.c jaški značaj, ker s t se pogreba udeležili delavski bataljoni v uniformah, kateri so se stvoriil iz delavcev v okviru armadie.. V krematoriju, kjer je bilo truplo sežgano, fe imel govoru bivši predsednik republike Seitz, ki je povdarjal, da socialni demokrati nimajo namena izvrševati nasilstev, da pa se bodo branili z vsemi sredstvi, če bodo napadeni. Konferenca v Skupščina v Angoii se še ni izjavila « lausannskem dogovoru. — Pred ^odpisetn, grŠko-turske mfc'ovne pogc^db« LAUSANNE, 29. Včeraj se je sestal finančni odsek, da sestavi besedilo sporazuma, ki je bil sklenjen v soboto med Grki in Turki v vprašanju odškodnin. Turška delegacija je izzvala razpravo o rekvizi-cijah grške vojske. Vprašanje odškodnin za škode, povzročene zavezniškim podanikom s strani Turčije, jo bilo predano izvedencem v proučevanje. Popoldne je imel Izmet paša pogovore s posameznimi načelniki zavezniških delegacij o načinu reševanja še visečih vpra-šanj, o katerih bo morala konferenca razpravljati Načelnik turške delegacije jat dosegel, da se bodo v naprej razen navadnih sej odsekov vršili tudi sestanki glavnih delegatov, da se pospeši delovanje konference in da bo mirovna pogodba lahko podpisana tekom 10 dni. V Carigradu; je bila vest o doseženem? sporazumu na lausannski konferenci sprejeta zelo hladno. Turški listi se sicer nisa še izjavili o tem sporazumu*, vendar vlada na splošno mnenje, da bodo kritike zeTa ostre. Ni še vsega konec — je izjavila visoka turška osebnost dopisniku «Daily Te-legrapha». Angora ima še» za odločiti ir. nihče še ne ve, kakšna da bo ta odločitev. Medtem ne prikriva londonski tisk svojega zadovoljstva radi doseženega sporazuma v Lausanne. Odkrito se hvalijo Turki, ki so se zadovoljili le z moralnim priznanjem svoje pravice do odškodnine, vendar se pa listi na splošno izrekajo preti vsefbini tega dlogovora, v kolikor se tiče vprašanja morskih ožin, Karagača in železnice, ki gre proti bolgarski meji. To pomeni, da boi Bolgarska, kateri je bila od zaveznikov zagotovljena svobodna uporaba luke v Dedeagaču, odvisna v tem prometu od dehre volje Turkov in Grkov. Z drugimi besedami, grško-turški sporazum f& bil dosežen na stroške Bolgarske. Proti tej pa so zavezniki vezani z dano obljubo in nastalo je tako vprašanje, kako bodo zavezniki to obljubo izpolnili. Glasilo Lloyda Georgeja «Dail\r Chro-nicle* pa smatraj ta sporazum kot zmaga turškega statišča nad zavezniki, ki so izjavili, da ne bodo pustili Turčije na levi breg Marice. Z dodelitvijo Karagača Turčiji se j« pa nudi izvrstno izhodišče za bodoče vdiorie v vzhodno Traci jo, negled£ na to, da je> Karagač eno najvažnejših železniških križišč balkanske Evrope. DNEVNE VESTI Občin« _ branite «e! Iz včerajšnje toza- prepreči z ljudmi, ki pridejo za njimi in to .....z edino motivacijo, češ da so diletant je sami komunisti m panslavisti. Vse to se je vrši k) v omilim navzočnosti javnega funkcionarja brigadirja iz jbčinazn. Na ta način je lahko zdraviti dr- Komna, ki bi moral ukrepati v imenu oblasti, lavne finance. Dohodki države naj se vedno ki ,e menda podrejen — k čemur ^ W večajo z novimi davki, izdatkom pa naj se tud« oozvan - » ne v an»lu razbčmh nestrpne koliko, se le da. Ali pa Je^ta^j mh f^v k. levne notice so izvedele občine, kaka in kolka bremena hoče driava odvaliti s sebe in Uh navaliti v pretežnem Številu siromašnim jčinam- Na ta način ye lahko zdraviti Wiblje kolikor se le da. Ali pa je taka >h fanatikov, ki pride,o nasprotovaU prav upravna in finančna politika modra in pravi- gotovo edino s tem namenom <& bi se slovenji* ali ni v svoiih posledicah pogubna tudi ska beseda niti ne izgovarjala mtt ne cula. ta državo samo? To je pa drugo vprašanje ____•____nhrin »anevs uimvu sumu i .» w jt r--i j Kajti, neznosno obremenjevanje občin zadeva v živo tudi interese posameznega občana, 'iorei javno gospodarstvo in blaginjo. Obcam bodo morali krvaveti, da bo mogla obema prenašati taka bremena! Vse prav: državljani morajo dajati državi sredstva, da more zadostovati svojim nalogam. Ali tudi ta pravica države mora imeti svoje meje. Državna uprava nc sme postati moloh, ki požira državljanom vsa sredstva za svoj lastni obstanek. Tu bi se že morale občine zložiti za skupen in organiziran nastep v zaščito svojih interesov. Dolžne sc to svojemu lastnemu polo-ža'u in eksistenčnim pogoiem svejib občanov. Gibanje v fašistevskem taberu in volilna reforma. «Corriere d'Italia > meni, da se težišče političnega položaja vedno bolj odmika od fašis lovske stranke in nagibl-je k osebi Mussolinija. «Mcndfc» zavrača na Mussotmija odgovornost za današnji položaj v južni Italiji, ker da je s svojL-r. postopanjem dal povod za bratomorni boj. Do novembra 1922. da južna Italija ni poznala fašistovskih nezakonitosti, do katerih naj bi ne bilo prišlo tudi seda:, K-aiti ped pretvezo beja proti obrablje- ogorčenim protestom uklonili sili. Razpoloženje vseh navzočih, ki so, željno pričakujoč duševne hrane in razvedrila, napolnili dvorano, si zamore vsak predstavljati, ako pomisli, da se jih je, mesto jim nuditi predstavo, odslovilo iz dvorane pod milo nebo. Sicer, bilo je treznih Italijanov, ki so ta opisani nastop obsojali. Prijateljsko sožitje, katero tolikanj želimo, se odmika bolj im bolj. Na ta način se nas ne pridobiva za bratstvo, temveč se nas odvrača. In temu so večinoma krivi elementi, ki ukrepajo najbrže na svojo lastno pest, iz osebnega OfSlitVM« VMtl Pbuuasko društvo bo imelo danes v navadnih prostorih ob 7. uri zvačer odborovo sejo. Ker je *a zelo važna, ao vabljeni izven odbornikov tudi vsi zaupniki in v prvi vrsti gospodar, da se je gotovo udeležijo. Slov. akad. fer. društvo «Ba!kan». Drevi točno ob 20.30 društveni sestanek. Iz tržaškega iivUenia Dve tatvini. Kurjač Kajetan Rovello, Anton Mulaz in Matej Gabriele, vsi trije iskrcani na parniku *President« Wilsoa», so včeraj popoldne zapustili parnik ter se podali na izpre-hod po mestu. Ko so se zvečer vrnili v svojo skupno kabino na parniku, so zapazili v njej velik nered; omarice so bite odprte in perilo, ki je bilo shranjeno v njih, je izginilo. Očivi-dno«o v odsotnosti (kurjačev neznani zlikovci poselili kabino ter se polastili perila, ki je bilo vredno okoli 1200 lir. Tatvina je bila naznanjena na k ves turi. — S pomočjo ponarejenih ključev so se pred sinočnjim neznani tatovi splazili v stanovanje uradnika Alfredo Tacchini, stanujo-čega v ulici dei Navali št. 80, ter odnesli ne- Borzna ooroiila. Tečatf: V Trstu, dne * • • • • • • • pa>o najDrze na svojo lasmo pesi, iz osuor.egu cega v uuci uei muv«ui »i. ov, nci nagona, ne glede na to, je-Ii koristno stvari, J koliko parov čevljev v vrednosti okoli 400 L. za katero se potegujejo, ali ne. Na ta načini Tacchini je naznanil tatvine orožnikom na pose odvrača in ne približuje. Slabo pot so j licijskem kcmisarialu v ul. Am. Vespucci. ubrali, drugačna bi jim več koristila! Razglednice fs kradel. Evgen Paro vel, la- Mi pa glejmo, dia združimo vse svoje meči ■ stnik mednarodne agencije časopisov, ki se in zmožnosti, da koristimo zasužnjenemu na--nahaja v ulici Gabriele D'Annunzio št. 1, je rodu, ki stremi kvišku, mu lajšamo bol ter ga j naznanil pred kratkim na poKciii 25-letnega vzgajamo ne v sovraštvu do svojih sodriav-1 Roberta Minelli. sianuiofcetfa na Kjadinu, ker vladne v fašizmu. Najnovejša ideja fašizma, da bi si na prihodnjih volitvah zagotovili dve-tretfinsko ali celo tričetrtin-sko večino. na-pravlja iz volitev burko. Proti taki reformi so južno-italijonski liberalni poslanci vseh barv. Nekdanji ministrski predsednik Orlando meni, da je nova reforma laboratorijski poizkus, ki se nc sme tvegati v Italiji, ker niso le nikjer na svetu napravili takega poizkusa. Odločno se iz javlja Orlando proti temu, da bi se za vso Italijo ustvarilo eno edino volilno okrožje. Tudi socialist Turaii pravi, da eno edino volilno okroi« zasleduje le namen, da se vsaka resna reforma volilne pravice — odloži. Posebno pa taka< volilna reforma, ki bi odpravila glavni pogreški sedanje volilne pravice: razmetavanje z dodatnimi glasovi in trgovina s preferenićndrnL Turati meni, da bi tako volilno refonno, če bi prišla v zbornico, v pobijali sociališii in pepolari, pa iuii druge stranke bi jo odklonile. Prvič zalo, ker ne čutijo nikake potrebe po kakem Napoleonu; in drugič zato, ker ne bi bilo pravično, če bi vlada kot volilni odber večine in tudi majorizirane manjšine mo^la odločati o izidu volitev in bi svcjim l;-"bljencec» žrtvovala Številne zaslužne laStsie, ki so ji pcmogii v sedlo, ki pa aoieio naca^a eUU ob strani J.ts kot okrasek. « Štampa* da okolnosti, ob ka- terih se predstavlja ta načrt, napravljajo iz njega nezmiselnost. Največja pogreška proporcionalne volilne pravice da je v tem, da ustvarja prevelike razdalje med volilci in poslanci, ker s tem zadobivajo stranke in njih voditelji preveliko pomembnost. Novi sistem pa bi povečal to zlo do ogromnosiK Piemon-teški volilci bi morali n. pr. voliti toskanske, napolitanske in sšciKanske kandidate. Na ta način ne bi imel volilec nobene zveze s poslancem in prišle bi do tega, da bi le malo število strankarskih voditeljev odločalo o volitvah. Nadal;na ide^a. da bi se volitve vršile na podlagi večinske volilne pravice, bi brezpogojno zagotovila zmago najmočnejši stranki, t. j. vladi! Z drugo besedo: takoimenovano zastopstvo naroda bi s -kral'evim dekretom imenovala — vlada! Eno edino volilno okro-žie ima svojo opravičbo le v deželah, kjer je narodno življer:e doslo do pooolne poravnave, ali pa v deželah, kfer sta svoboda in politično življenje pepoinoma odpravljena in kjer dovoljujejo parlamentu zgolj navidezen uprav vrednosti 400 lir. Na podlagi te ovadbe so včeraj predpoklne policijski agenti aretirali MinelHja ter ga odvedli v zaper v ul. Coroneo. 1 Sprla sta se, da bi krađa. V neko staro-mestno gostilno sta pred sinočnjim stopila — 6----~ ----------- — --35-4etni Gennaro Caracciolo, brezposelni mor- naziranja, da lahko nekažnjeno nadlegujejo ^r stanujoč v ulici Punta di Crosada št. 12 i** • ••• r *—--- V to nam Bog pomozi! Oblastva, posebno poveljstvo orožnikov in lilice, pa recz.Ko opozarjamo na Prosimo jih, naj tej anarhiji naredijo konsc. To sc ne sme udomačiti, da gotovi ljudje, uniformirani ali ne, bili bedo ------)—' ——------------------• - —--<3 r / - uai Biaiiapn, » wrv» •»■ ---- _---------, . naše ljudstvo. Rekli smo že in povdarjams ie jn 32-fetni Nikolaj Corlizza, tudi brezposelni enkrat, da vladnim organom ne «me biti vse-' eno, kako naše lijudistvo v Julijski Krajini misli 1J1 JA-i-eiiJl nnwiaj *--—---1---- mornar, stanujoč v ulici del Pešce št. 1; sedla sta k mizi ter si naročila vsak pdič vina. Pn tt^au Ji)u«onv » UU«^. sxa K mizi' ICT Si iurocutt »Bi---- misli o javni upravi, o avtoriteti in ugledu bližnji mizi je sedel gcs<;"po imenu Josip Lu-naših oblastev! Tu ni , s katero bi nastopili svetokrižki diletanLje. Prošnji, vloženi na me-roda;ne oblasti, z vsem opremljeni, je bilo od oblasti tudi ugoefeno. Toda glej! Prav tik pred uprizoritvijo pride par gospodov, ki groze, da se prireditev, ako se bo vršila, v imenu direktori a nabrežinskega fašja nasilno to zapazila in ker sta bila najbrž na »suhem jima je Sinila v možgane misel, da bi bilo do bro .če bi preiJa lepa verižica 2 uro vred v njihovo poses*. Da bi dosegla ta svoj namen, sta si mornarja izmislila originalen načrt; naenkrat sta se namreč začela prepirati In ru-vati in v ravaaniu sta zavalila na Lunazzi^a V istem hipu je izginila iz njegovega telovni-kovega žepa ura z veriiico. Mož je pa to zapazil in jel vpiti. Prihiteli so orožniki ki so mornarja aretirali, ter vrniti uro in verižico lastniku. Izaajdljiva uzmoviča sta bila odvedena v zapore, v uliet Coroneo. Otroci p^ boaabo. Pred sinočnjim so nekateri otroci nafU pod obzk^era grada Sv. Justa čudni kovsaast predmet, K sreči jih ni premagala naravna otroška radovednost, temveč so šli obvestit orožnike o odkritju. Ti so se podali na lice mesta in so na prvi pogled ugotovili, da je čudni predmet bomba posebnega tipa. Orožniki so bombo z vso previdnostjo prenesli na policijski komisariat v ulici G. Brunner, odkoder bo izročena artiljerijdke-mu arzenalu pr| Sv. Andreju. Ribičeva nezgoda. Včeraj ob 11.30 je bil zdravnik rešilne postaje telefoničnim potom poklican v ulico del Volto št. 6, k^er je neki moi potreboval adra-vniške pomoči. PriseOši na lice mesta, $e zdravnik našel tam 34-Iet-nega ribiča Josipa Zedovnik, ki je stokal v bolečinah; imel je levo roko otečeno. Fovedal je, da se je zbodel v roko z neko ribo. Ker se je bfto bati zaetrupljenja krvi, je zdravnik odred«, da so ribiča prepeljali v mestno bolnišnico. _ imeli počenši s prihodnjim petkom v Trstu novo rekordno plesanje. Glavna premija bo Vesti z Goriškega Brje. Ob priliki svatbe gosp. Franca Kodrič iz Trsta in Mar|e Kodričeve « Brij daruje ženin bralnemu in pevskemu drušitvu mesio fantovščine 100 L. — Stotera mu hvala! Bog živi ženina in nevesto! Iz črnič. Bralno in pevsko društvo v Cr-ničah priredi dne 17. junija t. 1. na avorišcu gostilne Slamič veseHco. Spored se ob javi pravečasno. Toliko v pojasnilo vsem bližnjim stiti vsako prireditev za ta dan. DAROVI rekordno plesanje, vjiavna. pravečasno. Toliko v po^asnuo vsem ^^ 2500 lir. Zdi se, da ta .sport > nese, ali pa gre ^rMskim društvom, da bratski blagovoie opu-letos vročina izjemoma v noge namesto v .... —:— glavo, kalior po navadi. — Ker smo že pri takih rekordiJi, kateri delajo čast — pas,;im dnevom, na> poročamo o novem svetovnem rekordu, kateri je bil dosežea te dni na Angleškem, namreč rekord v zvonjenju. V mestecu Southward blizu Londona obstoji klub, kateri si je postavil kot cilj gojenje zvonenja. Člani tega kluba so ravnokar imeli svoj glavni nastop in so dosegli svetovni rekord zvonen;a skozi 9 ur 48 minut. Lahko tudi rečemo, da so prebivalci mesteca Southward dosegli obenem pri tem svetovni rekord — potrpežljivosti. Ker se ni mogel odlzvati povabilu na sva&. Novofporočencema želimo obelo sreče v novem stanu, darovalcu srčna hvala! G. Jejčsč je izročil nabranih 5 L za refek-cijo pri Sv. Jakobu, nekaj fižola in ječmena. Srčna hvaia! BOG PLAČAJ VSEM, KI DAJO DAR MLADINI, DOMU NA ALTAR! PODLISTEK WILKIE COLLINS: dospa v belem IZPOVEDBE GOSPICE HALCOMBE 90 Na zelo pripro&K način sva pospeševala ozdravljenje njenega duha; ob lepih dnevifli sva io peljala na prostor, kjer se je izprehajala v nekem starem, mirnem javnem vrtu, ki je ležal blizu našega bivališča, in kjer je ni moglo nič ustrasiti ali vznemiriti. Žrtvovala sva jnekaj funtov od najinega trep« da uporabi vsako pomoč, naj bo še tako dvomljiv njen uspeh, ko se je šlo za vse njeno bodočnost. J Prvi vir mojih poizvedb je bil dnevnik, ki. fa je pisala gcispica Halcombe v Blaokwater arku. Nato sem se podal k gospe Vesev. Od nje sem zvedel, da je pač predela Lavrinc pismo, toda Lavre ni bilo k njej. Ovoj pisma je izgubila, pismo pa je še hranila, toda bilo je brez datiuma. Nato sem si oskrbel izjave zdravnika, ihišne oskrbnice, mrliške žene in kuharice tako, kot so podaje v teh listih. _ . Pričevanja, ki so jih vsbovale te «čave, so se uri zdela zadostna za pogovor z gospodom Kyrlejem, in Marijana mu je sporočila ntoje ime ter tudi •«••• t">50 »••••• 130 •••••• 135 ......5B3 ...... 284 •••••• 500 333 251 • • • • Ostanite pri domačem blagu in zahte- u dci/A vajte pri trgovcu le testenine „PEKA-TETE". So najcenejše, ker se žela nakuhajo. 41/ tri«. 29. maja 1923. . 0.3750 0.4250 0.0200 0.0310 „ 62.—.— 62-&0 22.«j0.— 2200 , 11.25,— 11.75 , 0.0325 0.0375 , 20.85 20.W5 , 134.50—139.— 9 31«i.50.—319.— , 96.70.— 97.— aH oglas! Se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.— Debele črke 40 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—» Kdor išče službo, plača polovično cena MLAD GOSPOD z dobro upeljano gostilno in trgovino na deželi in z nad 100.000 lir premoženja, želi znanja v svrho takojšnje ženilve z gospodično ne nad 26 let staro, ki ima veselje tk> te atroke. Ponudbe če mogoče s sliko pod' »Srečna bodočnost >, poštno ležeče, Gorica (glavna postaj. 760 SPREJME SE takoj krepak vajenec v trgovino z mešanim blagom. Zahteva se primerna šolska izobrazba in veseHe do trgovine. Ludvik Ditrich & Co., Postojna. 761 Vsoh bmetovolec bi moral imeti decimalno tehtnico najboljše Čehoslovaške tovarne: ieciniilM Mirta, ki dvigne le 180 kg L Ul.-^ .. ......150 kg L 110.- m. mahi & H. VIMcli Trst (8) Via Ssalta 8 (Vogal Via Porporeiia) oanDaoooanocoooo ZOBOZDRAVNIK Dr. Leop. HrsčsK Corso Uiti. Eri. 24,1. ZAKONCA brez otrojt iščeta mesto vratarja. Naslov pri upravništvu. 762 POTNE KOSE, velike in nove brisalke prodam. UcSne 53/1., levo. 763 HIŠA v Trnovem št 14 se proda porf ugodnimi pogoji, tu<^ na obroke. Bobek, Trnovo-Ilir. Bistrica. 764 IZREDNA PRILIKA, Dve mostni tehtnici dvigneta do 5000 kg, rabljeni, v najboljšem sitanju, se prodata po zmerni ceni. Ing. Ri^hi & Vidovich, Trst (8), Via Sanita 8, vo^al Via Porporeiia. 765 BABICA, diplomirana, sprejema noseče na dom. Ljubezniva oskrba. Najstrožja tajnost. Corso Garibaldi 23, I. 766 BREK VOZ, dobro ohranjen, za osem oseb, nodam. Cena nfa&a. Vilhar, Št. Peter na 752 ■pn Ki asu. PRODAM večjo množino 2? St. Peter na Krasu. eternita. Vilhar, 753 URADNICA, zmožna slovenske, nemške in hrvaške korespondence, knjigovodstva, stenografije in strojepisja, išče službe. Zna nekoliko italijanščine. Cenjene ponudbe pod ^Devetletna praksa;> na upravniš-tvo. 756 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje pe najvišjih cenah plačuje edini grosisl BeUeli Vita, via Madocnina 10, I. 32 KRONE L 1.70, goldinarji L 4.55, 5kronski komadi L 8.85, 20 kronski zlati L 81.— Via Pondares 6/1 44 Zobovje zlato In iz kaučuka. oooocjaocoooccjcjri« SKLADIŠČE oetove kislEne, žvepla in medre s^Bice. H ANTON GAMBEL Trst — Via Ceroneo it. 1 a — Trst s poisc dolgoletno prakso in z izpitom išče udeležbo v odvetniški pisarni, tudi zunaj mesta. - Ponudbe na upiavništvo Edinosti. Dva mala se takoj prodata v Halozah pri Ptuju. Ponudbe na tvrdko Karel Scherbaum in sinovi, Maribor. SREBRO, zlato in "briljante plača Te£ kot drugi Pertot, via S. Francesco 15. II. 45 14/10 Velika zaloga vina, žganja in likerjev JAKOB PE^HAUC ustanovljena leta 1878 Trst, via S. T. Xyt*fas it. 6, tafafon 2-0S. Vttdno v zalogi in po cenah izven vsake konh:i renče: pristen istrski tropinovec, kraški brinjevo: in kranjski slivovec. Lastni izdelki : šumeča vina kakor šampanjc i šumeči istrski relošk Lacrima Crlsti in druga. Speciaiiteta ; JajČji konjak in Crema maršala te: arinovrstai likerji in sirupi, kakor pristni malino vec in drugi. (50J Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo neizmerno tužno vest, da je naš nad vse ljubljeni oče in soprog FILIP STUBE&.J posestnik, trgovec, predsednik hranilnice in posojilnice, predsednik gospodarske zadruge večletni predsednik bralnega in pev. druStva in nadzornik kraj. Sol. sveta danes, ob url, po dolgi in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb preblsgega pokojnika se bo vršil iz hi že žalosti na domače pokopal.sce v sredo ob 10.30 predpoldoe. V ŠMARJAH, dne 28. maja 1923. ŽA&.EJJ®€8 OSTALI. Br«x posebnega obvestila. kapitala da sva ji pre&krbela vina in krepke hrane, ki jo je potrebovala, zvečer pa sva jo zabaval* z otroškimi igrami na karte in z ilustriranimi knjigarni, ki sem si jih sposodil o— - -----— __. „ , , mi ie dajal delo- Vejvđar pa si nisva upala, ko sem edipodal pismo na gospoda* Kvrleja, j_ i_• • ______ii __j__________o kateri mi aJi ta«imi znanci, ki nam iru>o uiu uosii vet jviariiaiuiivga. ---—^---.---- kot tujci. Bati se je bilo, da bi se vzbudili v | nikakega dvorna o tem, da ie grof rosconjeoo njej bolestni spomini na preteklost, ki sva j prvo pismo, ki ga je P^®*^-^ Blackwat«r jo s tako težavo zabrisala v n^ej. In če so bile j Parka gospodu Hyrleju, odprl m prebral, a ie take žrtve neizogibne, je bHo Ureba po-'drugo s pomočjo svoje žene izniakml. Zaradi praviti krivico, ki jo je trpela, brez njene tega je bilo jasno, da fe natančno vedel za vednosti in pomoči, če je bilo sploh v človeški naslov urada, in biio je pričakovati, da je moči kaj doseči. prišel do tega sklepa: Ce bo Marijana po re- Ko sem si bil o tem na jasnem, se mi je bilo šitvi svoje sestre kakšen svet ali kakšno po-naiorej odločiti, kakšno pot na$ uberem. moč, tedaj je gotovo, da se bo zatekla k go- r os ve to val sem se z Marijano ter prišel do s podu Kyrleju. sklepa, da zberem najprej vsa dejstva, nato; Iz tega slekli, da ni bil urad t Chancerv sem se nameraval posve4wati z gospodom Laue preveč varen kraj za naa, ker gocpoo Kyr!tjem, aJi je mogoče kaj doseči scdniisltim Persrva! je dal gotovo ta kraj nadsoftnrati; in potom. Napram Lavri je bila moja dolžnost, če je bila ta naloga slučajno poverjena istim osebam, ki so me nadzorovale pred mojim odpo tavanjem iz Angleške, tedajj je zelo verjetno, da so izvohale mojo vrnitev še tisti dan. Pač sem že mislil na slučaj, da bi me na ulici spoznali, toda nevarnost, ki je bila zvezana z omenjenim uradocc, mi ni prišla na um do tega hipa. Toda bilo je prepozno, da bi popravil to neprevidnost, ki bi utegnila imeti neugodne posledice za nas. Sklenil »em pa, da bom previden tedaj, ko pojrfem iz Chancery Laue; nikakor ne smem od tam naravnost domov. Ko sem nekoliko minut čakal, me je gospod Kyrle sprejel v svoji privatni sobi. Bilje to bled, suh, miren, neustrašen mož botrih oči; njegov glas je bil tih, njegov značaj hladen m kot se mi j« zdelo ni bil preveč obziren napram tujcem, sploh pa se nt pustil emravtU fega advokatskega zadržanja. Težko tu bil mogel najti primernejšega moža za svo$ namen. Ce bi imel on izraziti svoje mnenje in bi bilo to mnenje ugodno za moje stalisče, tedaj sem bil prepričan o uspehu. Pedal sem mu svoja dokazila, na koncu sem mu stavil smelo vpraSnnje: n Kaj je vaše mnenje, tfospod Kyrle? — Un je b» preveč prevkktL, da bi tvegai odgovor, ne da bi poprej počakal in zbrJ svoje midi. Predno izrečem svofs mnenje, bi vas prosil, 'da si smem z nekaterimi vprašanji pomagati. Stavil mu je svoja v|prata#a — odločna, dvoumna, neverjetaa -vnšuafa ki so mi jasno dokazala« da sne trna za žrler samoprevare; m če me ns bi bala priporočila fospica Halcombe, bi bi Mftone domneval da ga hočem z zavra tnan namenom prevariti Dal^c. CENTRALA TRST o) Delniška glavnica L 15,000.030 Rezerve L 5,100.008 Podružnice: Opatija, Zadar, Dunaj. Aftlirani zavodi: Jadranska Sanka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-vlsad, Prevalie, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb. NEW-YORK: Frank Saksar State Bank VALPARAtfO: Banco Yugoslavo de Chlle Izvriuie vse banine posle. „ PREJEMA VLOGE ' _ Bo Irnm Knjižice In bo tekočI račun ter Jih obrestuje do 3 *U\ Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih * sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale Nlco»6 »tev. • TMh tt. m 17«. lili llaiajia mW H1» M 12.11 h K * «•