PRIMORSKI DNEVNIK
L”trZ,i;rr^oM Cena 150 lir	Leto XXX. Št. 290 (8996)	TRST, petek, 13. decembra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edim tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
RAZPRAVA NA SEJI CK PSI
NENNI: KD SE NE MORE VEČ IZMIKATI IZBIRAM
Ike socialistične struje se strinjajo z ugotovitvijo, da je obnovitev levega centra nemogoča - Z odobritvijo Berlinguer jevega poročila zaključeno zasedanje CK K P!
RIM, 12. — Najvidnejši socialistični voditelji so na današnji seji centralnega komiteja PSI dali svoj prispevek k razpravi o poročilu, ki fla je imel včeraj tajnik De Martino. Do izraza je prišlo dejstvo, da vlada med strujami PSI dokajšnje soglasje glede rešitve vladne krize in potrebe po «lojalni podpori» Morovi vladi, predvsem pa glede dejstva, da je nemogoče misliti na obnovitev levosredinske formule v štirih, in to predvsem zaradi reakcionarnega stališča, ki so ga zavzeli v zadnjih časih socialdemokrati. Večina v stranki je tudi soglasna v mnenju, da je ključni problem PSI v odnosih s krščansko demokracijo, medtem ko levičarska struja
Na Dunaju določajo ceno petroleja
meni, da je nadaljnje sodelovanje s KD nemogoče in da je treba težili k enotnosti vse levice za ustvar-janje alternative oblasti. Deljena mnenja obstajajo tudi glede datuma sklicanja strankinega kongresa: nekateri so za sklicanje pred spomladanskimi deželnimi volitvami, drugi pa menijo, da bi ga bilo frebvi sklicati šele jeseni.
V dopoldanskem delu zasedanja je govoril predsednik stranke Nen-ni, ki je ostro polemiziral s socialdemokrati, pa tudi z desnico KD. Nenni je tudi očital Moru, da ni hotel izbrati med socialisti in socialdemokrati: to je bilo dopustno, ko je spor med njimi zadeval vprašanje odnosov s komunisti in krajevnih uprav, medtem ko se je nemogoče izmikati dolžnosti izbire, ko je socialdemokratska skupina zavzela jasno reakcionarna stališča. Socialistični predsednik je izrazil mnenje, da bo imela vlada težko življenje, ker niso bile razčiščene
•tllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIllllllllllll
DANES V PARLAMENTU
Poslanec Škerk zahteva uvedbo slovenske TV
RIM, 12. — V okviru razprave o zakonskem osnutku za reformo italijanske radiotelevizije, ki je v teh dneh na dnevnem redu poslanske zbornice, bo poslanec Albin Škerk predložil jutri popravek k besedilu čl. 19 vladnega dekreta 3270 z dne 30. novembra letos. Kot znano, vladni dekret ne predvideva televizijskih oddaj v slovenskem jeziku v deželi Furlaniji - Julijski krajini, zaradi česar poslanec Škerk predlaga, da se k omenjenemu členu vnese dodatek, v katerem je predvidena tudi uvedba oddaj v slovenščini na postaji «Trst A». Člen predvideva s tem dodatkom tudi «ustanovitev posvetovalnih komisij, ki jih sestavljajo italijanski državljani slovenske narodnosti in ki jih demokratično, z omejenim glasovanjem, izvoli deželni svet Furlanije - Julijske krajine. Sestavo in način izvolitve teh komisij bo določil deželni svet.»
Za svoj predlog si je poslanec Škerk zagotovil podporo predstavnikov skoraj vseh strank ustavnega loka, od komunistov do liberalcev. Zaradi tega obstaja realna možnost, da bo njegov predlog tudi sprejet in da bo tako ugodeno že večkrat izraženim zahtevam celotne slovenske narodnostne skupnosti.
vse dvoumnosti in kontradikcije. Predvsem ni bilo razčiščenja v odnosih med KD in PSI, kar ostaja temeljno vprašanje. Nenni se je dotaknil tudi vprašanja odnosov s komunisti in v tej zvezi poudaril važnost stališč, ki jih je KPI zavzela do Evrope in do atlantskega pakta.
Voditelj socialistične levice Lombardi je v svojem posegu izrazil soglasje z analizo krize, ki jo je opravil De Martino, dejal pa je, da ne soglaša s strateško linijo stranke, ki jo je predlagal tajnik PSI. Lombardi je potrdil lojalno podporo vladi, ki mora omogočiti izvedbo deželnih volitev ob predvidenem roku, dodal pa je, da bi si bilo zgrešeno prikrivati zapreke in težave, v prvi vrsti glede vprašanja odnosov med vlado in sindikati. Potem ko je poudaril, da je povratek k levemu centru nemogoč, je dejal, da ne gre samo za vprašanje formule, ampak celotne politike levega centra. Prav to politiko je treba nadomestiti z novimi in drugačnimi predlogi. PSI mora izdelati novo politiko, ki naj sloni na alternativi in ki je nezdružljiva s sodelovanjem s krščansko demokracijo. V tej zvezi je Lombardi zavrnil tudi komunistični predlog o zgodovinskem kompromisu, češ da so s KD mogoči taktični kompromisi, ne pa zgodovinski dogovori. Pač pa morajo socialisti vzeti v resen pretres komunistični predlog o demokratičnem preokretu ter primerjati stališča s KPI o strateških perspektivah delavskega gibanja v Italiji.
Bivši tajnik PSI Mancini pa je podprl De Martinova izvajanja bodisi glede rešitve vladne krize, bodisi glede perspektiv bodoče akcije Glede dosedanje politike stranke je Mancini ugotovil, da je dala pozitivne rezultate tudi na volilni ravni, glede rešitve vladne krize pa je pozitivno ocenil dejstvo, da ni prevladalo stališče reakcionarnih sil. Glede odnosa s KD je dejal, da ga je vsekakor treba o-hraniti, vendar pa ga ne gre vzeti na statičen način. Mancini je tudi polemiziral s stališčem Mora, ki po njegovem zagovarja imobilizem v KD ter daje socialdemokratom manevrski prostor.
Danes zvečer se je medtem za-klhičdo zesedenje centralnega komiteja KPI. Po zaključnem posegu gen. tajnika Berlinguerja je bila soglasno odobrena resolucija, v kateri je med drugim rečeno, da bo vsedržavni kongres partije od 13. do 23. marca prihodnjega leta v Rimu. Resolucija tudi odobrava poročilo tajnika Berlinguerja.
Na Dunaju se je začela 42. konferenca držav izvoznic petroleja, na kateri bodo morali poleg drugega določiti novo ceno petroleja ter morebitno udeležbo na svetovni konferenci o energiji, ki jo je predlagal francoski predsednik Giscard D’Estaing. Na prvi seji so imenovali novega tajnika organizacije, ki bo odslej Nigerijec
Otokiti Feyide
OB PETI OBLETNICI KBVAVEGA ATENTATA
Sodniku D’Ambrosiu odvzeli preiskavo o milanskem pokolu
Kasacijsko sodišče je na zahtevo enega od obtožencev razsodilo, da je za nadaljevanje preiskave pristojen sodnik v Catanzaru - Negativne reakcije - Manifestacije v Milanu ob obletnici pokola na Trgu Fontana
RIM, 12. — Prav na dan, ko so bile po vsej Italiji in predvsem v Milanu manifestacije ob' peti obletnici pokola na milanskem Trgu Fontana, kjer je peklenski stroj, ki je eksplodiral v prostorih Kmečke banke, ubil šestnajst ljudi, je kasacijsko sodišče v Rimu sklenilo, da odvzame pogumnemu milanskemu sodniku D’Ambrosiu preiskavo o tragičnih dogodkih iz leta 1969. Kot je znano, je preiskovalni sodnik Gerardo D’Ambrosio že zaključil preiskavo proti glavnima obtožencema Fredi in Venturi ter proti Marcu Pozzanu, ki jim bo sodišče v Catanzaru prihodnji mesec sodilo — skupaj z Valpredovo skupino — zaradi povzročitve pokola. V preiskovalni razsodbi pa je sodnik napovedal nadaljevanje preiskave proti drugim obtožencem pokola, v prvi vrsti proti ustanovitelju zloglasne fašistične organizacije, misovskemu poslancu Pinu Rautiju, ki mu parlament še vedno ni odvzel imunitete. D’Ambrosio je nadaljeval preiskavo tudi o vlogi, ki jo je imel v tej aferi misovski časnikar in a-gent obveščevalne službe Guido Giannettini ter je v tej zvezi v prejšnjih tedi« h zaslišal vrsto funkcionarjev SID. Med vidnimi oseba-
...........................................................................inniniiiiiiii*Hiiituiii.iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiuiiiii
POVRAČILNO DEJANJE ZA ATENTAT V TELAVIVSKEM KINU
Izraelski lovski bombniki napadli taborišča palestinskih beguncev v predmestju Bejruta
Pri napadu, ki je trajal le nekaj minut, je bila ena smrtna žrtev in več desetin ranjenih - Libanon bo zahteval sestanek varnostnega sveta OZN - Izraelci napovedujejo še druge represalije
BEJRUT, 12. — Niti dvanajst ur ni bilo treba čakati na izraelski odgovor na atentat v nekem tel-avivskem kinu, kjer sta, poleg a-tentatorja, zgubili življenje dve o-sebi, 53 ljudi pa je bilo ranjenih. Nekaj po 15. uri so izraelska letala napadla predmestja libanonskega glavnega mesta Bejruta, kjer je več taborišč palestinskih beguncev. Poročila iz Libanona so si nasprotujoča. Iz uradnih vladnih krogov poročajo, da je v bombardiranju zgubila življenje ena oseba, nekaj desetin pa je bilo ranjenih. Napad naj bi po teh virih izvedla štiri letala vrste «phantom», od katerih naj bi eno strmoglavilo v morje pred bejrutskim pristaniščem. Poročilo, ki ga je objavila palestinska tiskovna agencija WAFA pa pravi, da so se izraelska letala, dve eskadri po 4 letala, morala
V BRUSLJU MINISTRSKI SVET NATO
Največ pozornosti so posvetili gospodarski krizi
BRUSELJ, 12. — Na sedežu NATO v Bruslju se je začelo zasedanje zunanjih ministrov petnajstih držav članic Atlantske zveze. Prva seja je bila posvečena v glavnem hudi gospodarski krizi, ki je zajela ves zahodni svet. Ameriški državni tajnik Henry Kissinger je poročal o pobudah, ki jih bodo ZDA sprejele v tej zvezi. Obenem je govoril o sestanku na vrhu med predsednikom Fordom in generalnim tajnikom KP SZ Brežnjevom v Vladivostoku.
Uvodoma je generalni tajnik NATO Luns pozdravil prisotne, pred zasedanjem pa so posamezni zunanji ministri imeli vrsto dvostranskih sestankov.
Posebno pozornost je vzbudilo srečanje med Kissingerjem in francoskim zunanjim ministrom Sauvagnar-guesom, na katerem sta baje obravnavala vprašanje energetske krize, ki bo obenem osrednja tema pogovorov skorajšnjega sestanka med predsednikom Fordom in Giscardom D’Esta-ingom.
Atlantski svet je posvetil dokajšnjo pozornost sporu med Grčijo in Turčijo o Cipru. Kissinger je tudi v tem primeru skušal posredovati med obema državama ter se sestal tako z grškim kot s turškim zunanjim ministrom. Poleg tega sta se oba zunanja ministra srečala s šefom britanske diplomacije Callaghanom. Doslej so vsi poskusi, da bi turški in grški zunanji minister sedla za po-gajalno mizo, propadli.
(Na sliki: ameriški državni tajnik Henry Kissinger pozdravlja novega italijanskega zunanjega ministra Mariana Humorja ob prihodu na sedež Atlantske zveze v Bruslju.)
umakniti ob takojšnji reakciji palestinskega protiletalskega topništva. Pri tem sta dve letali strmoglavili na tla. Palestinski viri ne poročajo o žrtvah.
O letalskem napadu je objavilo poročilo tudi izraelsko poveljstvo, ki pravi, da je akcija trajala le nekaj minut, nakar so se vsa letala vrnila na svoja oporišča. Objektiv telavivskih letal, pravi poročilo, so bila palestinska taborišča v južnem predmestju Bejruta, kjer se urijo palestinski gverilci in kjer je vežbališče za posebne akcije, ki jih potem izvršujejo na izraelskem ozemlju.
Libanonski ministrski predsednik Solh Je v parlamentu izjavil, da bo Libanon zahteval sestanek varnostnega sveta OZN, da bi protestiral proti izraelskemu napadu, bejrutski zunanji minister pa je sklical veleposlanike velikih sil.
Bejrutsko letališče je bilo več ur zaprto za promet, tudi potem ko se je izraelski napad končal. V mestu je več telefonskih linij pretrganih. Izraelska letala so preletela tudi libanonsko mesto Tripolis, ne da bi ga skušala obstreljevati.
Kar zadeva sinočnji atentat v kinu «Chen» v Tel Avivu, je ljudska fronta za osvoboditev Palestine, ki jo vodi George Habaš, objavila sporočilo, v katerem pravi, da je bil atentator njen član, čeprav je imel britanski potni list. Po tem poročilu naj bi bil atentat povračilno dejanje za raketni napad na sedež organizacije za osvoboditev Palestine v Bejrutu. Atentat naj bi izvedla skupina štirih oseb pod vodstvom 26-letnega Alexandra Hooperja, rojenega v Gémi, ki pa naj bi več let bival v Turčiji. Hooper naj bi prispel v Tel Aviv dan prej, verjetno iz Singapura. V kino je stopil sam ter vrgel nekaj bomb, ki jih je sam izdelal. Ena od teh mu je eksplodirala v roki ter ga dobesedno raznesla. Pri atentatu sta zgubili življenje 34-letni britanski inženir in njegova 28-letna izraelska zaročenka
Izraelski preiskovalni organi trdijo, da je nemogoče, da bi atentat bil odgovor na raketni napad na sedež organizacije za osvoboditev Palestine. Po njihovem mnenju je imel atentator na razpolago odločno premalo časa, da bi se za atentat pripravil. V hotelski sobi, kjer je Hooper prespal, so našli večjo količino razstreliva, kar naj bi dokazovalo, da je imel namen izvršiti še nekaj atentatov.
Takoj po včerajšnjem atentatu v kinu je izraelski minister za informacije Jariv napovedal, da bo Izrael prizadel palestinske gverilce povsod, tako da se ne bpdo mogli posluževati stalnih oporišč.
Ob zaključku svojega obiska v Združenih državah Amerike je izraelski ministrski predsednik Alion izjavil, da se njegova država ne bo pogajala pod grožnjo nasilja. Do-
„ J „	r\ rin "D 1 i '7111 ATTI Vyhn.
du nikakor ni neizbežna, da pa je še vedno možna. V zvezi z morebitnim novim umikom izraelskih o-boroženih sil z zasedenega arabskega ozemlja je Alion dejal, da še ne more biti govor o novih linijah, saj je treba prej ugotoviti, kaj mislijo Arabci ponuditi v zameno. Izraelski premier, ki se je v Washing-tonu sestal z ameriškim zunanjim ministrom Kissingerjem, je ponovil telavivsko stališče glede organizacije za osvoboditev Palestine ter ponovno potrdil, da se Izrael s Palestinci ne bo pogajal. Alion je poudaril, da je Izrael za dvostranska pogajanja z arabskimi sobesedniki tudi ob upoštevanju možnosti posredovanja ameriškega državnega tajnika Kissingerja Ob zaključku svojih izjav je Alion dejal, da se je izraelska vojska od okto-
bra 1973 močno okrepila in da je sedaj tako močna, kot ni bila še nikoli.
Začasno prekinjena evropska konferenca
ŽENEVA, 12. — Evropsko konferenco o varnosti in sodelovanju bodo 20. decembra prekinili za mesec dni. Sklep je sprejelo 35 vodij posameznih držav. Konferenca, ki se je začela 18. septembra 1973, se bo na-
Danes seja vlade
RIM, 12. — Jutri ob 19. uri se bo sestal ministrski svet. Na dnevnem redu je vprašanje začasnega vodenja državnega proračuna za leto 1975. daljevala 20. januarja 1975.
mi, proti katerim je D’Ambrosio nadaljeval preiskavo, je tudi industri jec in založnik Attilio Monti, ki je baje finansiral Rautijevo prevratniško delovanje.
D’Ambrosio, kateremu gre glavna zasluga (skupaj s kolegom iz Tre-visa Stizom) za razvoj preiskave o črnih mrežah, bo moral sedaj prekiniti svoje delo in predati vse svežnje in dokumente, ki jih je zbral v več kot treh letih napornega in uspešnega dela, preiskovalnemu sodniku v Catanzaru, kateremu je kasacijsko sodišče prisodilo pristojnost za nadaljevanje preiskave. Kasacija je s svojim sklepom sprejela priziv branilca enega od obtožencev, Giovannija Bionda, sina nekega visokega sodnika iz Vi-cenze. Biondo, ki je že pred leti zbežal v tujino, da bi se izognil aretaciji, je preko svojega branilca zahteval odvzem preiskave D’Am-brosiu, očitno zaradi tega, da bi se preiskava zavlekla in da bi po možnosti prišla v roke bolj «popustljivemu» sodniku. Naj omenimo, da je Giovanni Biondo v sorodstvu z nekim drugim obtožencem, Marcom Balzarinijem, sinom bivšega dekana pravne fakultete tržaške univerze, ki je prav tako zbežal v tujino.
Najmanj, kar lahko rečemo o današnjem sklepu kasacije, je to, da ne bo prispeval k hitremu ugotavljanju resnice. V tem smislu se je v imenu vsedržavnega vodstva PSI izrekel posl. Vincenzo Balza-mo, ki je izrazil «hudo zaskrbljenost» zaradi sklepa kasacijskega sodišča. Potem ko je poudaril, da javno mnenje že pet let pričakuje, da bo zvedelo resnico o prevratniških načrtih proti demokraciji in delavskemu gibanju, je Balzamo poudaril, da je konflikt o pristojnosti, ki ga je sprožil Giovanni Biondo, imel jasen cilj: zavirati jokanje resnice in onemogočiti prizadevanja sodnikov za kaznovanje krivcev. Predstavnik PSI je dodal, da so tovrstni poskusi' v teku tudi v zvezi s turinsko in padovsko preiskavo o tako imenovani «Vetrov-nici» in o drugih prevratniških organizacijah, nato pa zahteval od sodstva, naj čim hitreje ukrepa, da bi pomirilo državljane in preprečilo teroristom, da zakrivijo nove atentate in nove pokole. Končno je Balzamo poudaril, da demokratične sile ne bodo dovolile, da bi z dvoumnim odlašanjem in popustljivostjo omogočili krivcem za bombe iz leta 1969, da bi se izognili pravičnemu kaznovanju.
V Milanu so bile danes, kot smo že omenili, številne manifestacije ob peti obletnici pokola v Kmečki banki, medtem ko so številni Milančani položili cvetje na skromen spomenik, ki na Trgu Fontana spominja na žrtve fašističnega pokola. Na prvi manifestaciji na pobudo mestnega antifašističnega odbora je govoril župan Aniasi, ki je poudaril, da so žal še vedno neka-znovati krivci atentata, prav tako
pa njihovi mandatorji in podporniki. To zaskrblja javno mnenje, istočasno pa vzpodbuja k še večji budnosti za zaščito demokratičnega reda. Tudi študentsko gibanje je skupaj z nekaterimi levičarskimi iz-venparlamentarnimi skupinami priredilo shod na Trgu Fontana, na katerem je med drugimi govoril tudi Valpreda. Ta je med drugim napovedal, da se ne bo predstavil na procesu v Catanzaru, ker ne mara sedeti na zatožni klopi skupaj s fašisti. Tudi v Kmečki banki je bilo zborovanje, na katerem so odobrili dokument, ki med drugim izraža skrb, da se ne bi proces v Catanzaru, ki bi se moral začeti januarja, spremenil v novo «parodijo pravice». O pokolu na Trgu Fontana so govorili tudi na današnji seji deželnega sveta in v uredništvu dnevnika «Corriere della Sera», kjer so priredili okroglo mizo.
Včeraj se je zaključilo zasedanje CK KPI, na katerem so po odobritvi poročila tajnika Berlinguerja sklenili sklicati vsedržavni kongres partije od 18. do 23. marca 1975 v Rimu. Danes pa se bo končalo zasedanje CK PSI, na katerem se je včeraj nadaljevala razprava o De Martinovem poročilu. Značilno je dejstvo, da so predstavniki vseh struj soglašali, da je obnovitev levega centra nemogoča.
Izraelska letala so nekaj ur po atentatu v telavivskem kinu napadla predmestje Bejruta, kjer je nekaj palestinsk;h begunskih taborišč. Po uradnih poročilih je v napadu izgubila življenja ena ženska, več desetin oseb pa je bilo ranjenih. Izraelci trdijo, da so bombardirali oporišče in vežbališče palestinskih gverilcev v odgovor na atentat v Tel Avivu. V Libanonu so napovedali, da bodo zahtevali sestanek varnostnega sveta OZN, da bi protestirali proti izraelskemu terorističnemu napadu.
Zvezna konferenca SZDU je sprejela sklep, v katerem obsoja ravnanje avstrijske vlade s slovensko in hrvatsko narodnostno skupnostjo v Avstriji ter opozarja Dunaj, da mora dosledno izvajati določila avstrijske državne pogodbe.
Na včerajšnji seji tržaškega pokrajinskega sveta je svetovalec KPI Boris Iskra postavil zahtevo o priznanju pravice slovenskim svetovalcem, da se na seiah pokrajinske skupščine poslužuiejo svojega materinega jezika. Svetovalec je predložil ustrezno resolucijo, o kateri bo pokrajinski svet razpravljal in glasoval prihodnji teden.
•liliiiniiiiilliiiiriiirniiiimiiiilllillliillllltitlllilililiiinillllilllllllliimiiitiiiilillllllllliiliiiiliiiiiiiiiiiitiliitmiiiimiiiiiitiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiMtiMiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiii«
PO POROČILU 0 POLOŽAJU JUGOSLOVANSKIH NARODNOSTNIH SKUPNOSTI V AVSTRIJI
Predsedstvo SZDLj zahteva od Avstrije naj dosledno izpolnjuje državno pogodbo
Socialistična zveza je sklenila seznaniti svetovno javnost s položajem manjšin v Avstriji ■ Dunajska vlada dovoljuje neovirano dejavnost nacistov na svojem ozemlju
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 12. — Predsedstvo zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije je na današnji seji, katere so se udeležili tudi zastopniki predsedstva SFRJ, skupščine SFRJ in zveznega izvršnega sveta, razpravljalo o ozadju in vzrokih ravnanja avstrijskih vladnih krogov, s katerim se premišljeno vzpodbuja na sovražno gonjo proti Jugoslaviji, na kršenje določil državne pogodbe, posebno določil, ki se nanašajo na položaj Slovencev na Koroškem in Hrvatov v Gradiščanskem. Predsedstvo je po obširnem poročilu predsednika komisije za mednarodne zveze Aleksandra Bakočeviča, v katerem je opozoril, na izmikanje in zavlačevanje jasno določenih mednarodnih obveznosti s strani Avstrije ter na stanje, ki je zaradi tega nastalo v jugoslovansko - avstrijskih odnosih in po razpravi, v kateri so sodelovali zastopniki vseh republik in pokrajin, sprejelo poseben sklep, v katerem se odločno zahteva od avstrijske vlade, da dosledno izpolni vse obveznosti državne pogodbe ter vrne arhivsko gradivo in kulturne dobrine, ki so bile oropane med drugo svetovno vojno.
Izražajoč razpoloženje vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, vseh
dal je, da vojna na Bližnjem vzho- Jugoslovanov, bo Jugoslavija, se
poudarja v sklepu tudi v nadalje podpirale borbe jugoslovanskih manj šin za uresničenje njihovih pravic, ker je to sestavni del demokratičnih in človeških odnosov med narodi in državami. Socialistična zveza je sklenila seznaniti svetovno javnost s stvarnimi razmerami in stvarnim položajem jugoslovanskih manjšin v Avstriji ter z izmikanjem u-radnih avstrijskih krogov, da izpolnijo svoje obveznosti.
Predsedstvo zvezne konference socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije v sprejetem sklepu ugotavlja, da se Avstrija sistematično izogiba in zavlačuje izpolnitev jasno določenih obveznosti, ki se nanašajo na prepoved nacistične dejavnosti, nacionalne nestrpnosti, sovražne propagande proti katerikoli članici svetovne organizacije posebno pa še obveznosti, ki se nanašajo na pravice slovenske in hrvaške manjšine. Vse narode in narodnosti Jugoslavije, se poudarja v sklepu posebno zaskrbljuje dejstvo, da Avstrija dovoljuje neovirano dejavnost nacistov in neonacistov, sovražno propagando proti Jugoslaviji, kar je v nasprotju z izjavami avstrijskih oblasti, s katerimi se skuša prepričati svetovno javnost o domnevni želji po razvoju normalnih in dobrososedskih odnosov z Jugoslavijo.
Avstrijski pristojni organi ne le, da do sedaj niso pokazali nikakršne pripravljenosti, da izpolnijo obveznosti iz državne pogodbe, nasprotno praksa dokazuje, da se še nadalje izvaja politika asimilacije, kar je v nasprotju z deklaracijo svetovne organizacije o pravicah človeka in mednarodne konvencije o odstranjevanju vseh oblik lasne diskriminacije. Predsedstvo opozarja, da tako stališče in praksa avstrijske vlade ne obremenjuje samo odnose z Jugoslavijo, temveč resno ogroža pozitivne procese medevropskega sporazumevanja, varnosti in sodelovanja. Avstrijska vlada s svojim odgovorom na zadnjo jugoslovansko noto ne le, da ne pristopa konstruktivno k reševanju teh vprašanj, temveč arogantno odbija možnost, da popravi svoje negativno stališče do jasno prevzetih obveznosti.
Avstrijska vlada zanika dejansko stanje, ki jasno govori, da Avstrija ne izpolnjuje, temveč krši in revidira bistvena določila državne pogodbe. Predsedstvo zvezne konference socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije poudarja, da izpolnitev obveznosti, ki se nanašajo na manjšine ne more biti predmet nikakršnih pogajanj, ker so to obveznosti jasno določene v državni pogodbi. Zato odločno zahteva, da se striktno izpolnijo določila državne pogodbe in druge mednarodne obveznosti Avstri-,
je, v katere spada tudi vrnitev arhiva in drugih dobrin, ki so bile oropane za časa dveh svetovnih vojn.
Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije pričakuje, da se bodo demokratične in napredne sile v Avstriji angažirale za spoštovanje in dosledno izvajanje vseh določil državne pogodbe, ker je od tega predvsem odvisno mesto Avstrije v današnjem svetu in njen mednaiodni ugled, se poudarja na kraju sklepa predsedstva zvezne konference SZDLJ.
B. B.
Kafušev v Beogradu
BEOGRAD, 12. - Tajnik centralnega komiteja KP SZ Konstantin Katušev, ki odgovorja za odnose s komunističnimi partijami na vladi, je prispel v Beograd. Njegov obisk ni bil napovedan, po svojem prihodu pa se je sestal z Aleksandrom Grličkovim, tajnikom izvršnega komiteja ZKJ. Podrobnosti o pogovoru med obema niso znane, menijo pa, da sta posvetila največ pozornosti pripravam na zasedanje evropskih komunističnih partij, ki bo 19. decembra v Budimpešti. Namen zasedanja je priprava evropske komunistične konference, ki bi morala biti prihodnjega maja v vzhodnem Berlinu.
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
13. decembra 1974
SVETOVALEC KPI BORIS ISKRA VLOŽIL FORMALNO RESOLUCIJO
Fpokrajinskem svetu zagotoviti pravico do uporabe slovenščine
Svetovalec je odločno zavrnil trditve tajnika KO o potrebi zakona za uveljavitev slovenščine
Svetovalec Boris Iskra je sinoči na seji pokrajinskega sveta obraz-kžil resolucijo KPI z zahtevo uvedbe prevajalske službe na sejah pokrajinskega sveta, da se omogoči svetovalcem slovenske narodnosti govoriti v materinem jeziku. Resolucija se sklicuje na prejšnje resolucije pokrajinskega sveta o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, na ustavo in deželni statut ter na Lovrihov deželni zakon, ki predvideva kritje 75 odst. stroškov za slovensko poslovanje občin in pokrajin. O resoluciji bo pokrajinski svet glasoval prihodnji četrtek.
Svetovalec Iskra je ugotovil, da obstajajo odločitve, ki nič ne stanejo, ki pa so vseeno tesno povezane z globoko preosnovo in v tem okviru je obravnaval tudi uporabo slovenskega jezika. To vprašanje je tudi vprašanje demokratične odločitve, ki temelji na pravilnem odnosu krajevnih ustanov do posameznih pripadnikov manjšine ter do celotne slovenske narodnostne skupnosti. Vprašanje jezika je torej tudi stvar sodelovanja in možnosti, da manjšina svoje sodelovanje v celoti izrazi, saj bi drugače bilo okrnjeno.
Svetovalec Iskra je v obširni o-brazložitvi citiral intervju s tajnikom KD Rinaldijem v reviji «Dan», v katerem se demokristjanski prvak izreka za postopnost pri izvajanju zaščite in glede uporabe slovenskega jezika v bistvu pravi, da je treba to pravico urediti s posebnimi zakoni. To vprašanje je res kočljivo, vendar pa zaradi tega niso potrebne nobene posebne opreznosti, niti pogojniki. Rinaldi pa se v bistvu moti in prihaja do napačnih zaključkov, ko govori, da ni nobenega državnega niti deželnega zakona, ki bi obravnaval to vprašanje. Obstaja namreč zakon, ki ga je odobrila dežela na osnovi prizadevanj svetovalca Lovrihe in ki določa kritje 75 odstotkov stroškov, ki jih imajo občine in pokrajine za prevajalske urade, za toponomasti-ko in za delo svojih organov, kolikor gre za uporabo slovenščine. Obstaja torej veljaven zakon, ki govori o uporabi slovenskega jezika in ki postavlja kot edini pogoj obstoj slovenske skupnosti v obravnavani občini in pokrajini. Gre skratka v bistvu za politično voljo.
Svetovalec Iskra je v uvodu obravnaval tudi nekatera šolska vprašanja in je predvsem govoril o pooblaščenih odredbah ter njih pomenu za demokratizacijo šolskega sistema na splošno. Nato pa je prešel na o-bravnavo specifičnih slovenskih šolskih vprašanj in je v tej zvezi polemiziral s svetovalcem KD Draganom glede slovenskih šolskih okrožjih in zavrnil obtožbe, da bi se Slovenci hoteli zapirati v nekak geto, zahtevajo pa demokratični postopek in avtonomijo pri odločanju o šolskih vprašanjih.
V začetku seje je za KPI govoril svetovalec Raseni, ki je predvsem obravnaval vprašanja gospodarskega razvoja in ostro kritiziral dejansko odločitev, da se Trst pretvori v peti olejsko pristanišče, svetovalec Ber-zolino (KD) pa je govoril o krajevnih avtonomijah.
srečanju sta obravnavala sodelovanje med našo deželo in Avstrijo ter še posebej med Furlanijo - Julijsko krajino na eni ter avstrijsko štajersko in Koroško na drugi strani. V tej zvezi sta oba izrazila željo, naj bi se to sodelovanje v prihodnje še stopnjevalo in poglabljalo.
šolstvo in
komisarja Calabresija.
Proti skupini je policija začela kazenski pregon in res so bili v prvi stopnji obsojeni. Točneje — Fabrizio Monti, Mauro Stradi, Luciano Milesi in Roberto Lionetti na osem mesecev ječe, mladoletna Giulio leardi in Vojko Husel pa sta bila «sodno oproščena». Branilci obtoženih mladincev so vložili proti razsodbi priziv, ki ga je sodni zbor očitno sprejel in zavrgel zahtevo tožilca Franzota, naj se jim potrdi obsodba.
V korist obtožencev so spregovorili odvetniki Longo, Remo Cuccagna in Nereo Battello. Vsi so poudarili. da se je prvi sodni zbor motil, ko je obtožence obsodil za «poveličevanje zločina». Mladinci niso nikjer poveličevali Calabresijevega umora, pač pa so o njem povedali svoje mnenje. To pa spada že med komentarje dogodka in reakcije na vest.
V nedeljo popoldne ob 15. uri
Spominska svečanost na openskem strelišču
Ob trideseti obletnici osvoboditve prireja tržaška ANPPIA spominsko svečanost za obsojenci posebnega fašističnega sodišča: Finkom Tomažičem, Ivanom Vadnalom, Viktorjem Bobkom, Simonom Kosom in Ivanom Ivančičem.
Svečanost bo na strelišču na Opčinah v nedeljo, 15. decembra, ob 15. uri.
Govorila bosta antifašista sen. Paolo Sema in Dušan Košuta.
Na proslavi sodelujejo ANPI, AN ED, UDI in protifašistični odbor.
SINOČI V KULTURNEM DOMU
Izvrsten koncert orkestra ljubljanske radiotelevizije
Dirigent Marko Munih, solist hornist Jože Falout Izredna interpretacija Šoštakovičeve Simfonije št. 1
Dvodnevni izlet ANED v Carpi in Marzabotto
Ob trideseti obletnici osvoboditve priredi Združenje bivših političnih deportirancev v nacistična koncentracijska taborišča v dneh 28. in 29. decembra skupen izlet v Marzabotto in Carpi z ogledom muzeja -spomenika žrtvam taborišč Cena izleta znaša 15.000 lir. Podrobnejša pojasnila daje organizacija ANÈD, Trst, Ul. Crispi 3, tel. 73-03-06, vsak delavnik od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.
Odhod v soboto, 28. decembra, ob 7.15 s Trga Stare mitnice (pred trgovino UPIM)
OprošiTiii mladinci, ki «niso objokovali komisarja Calabresija»
Prizivni sodni zbor, ki mu je predsedoval dr. Zumin, je včeraj popoldne oprostil vsake obtožbe, ker «dejanje ni kaznivo», skupino pristašev levičarske izvenparlamentarne skupine «Lotta continua», ki so pred leti delili letak, v katerem so seznanjali javnost, da ne bodo objokovali prav tedaj ubitega milanskega
llliiliillllillllillimiiiiiiiliiiriiiiilinillllllllllllllllillliimillllllllllliilllllllllllllliiliiiiiiiiiiitiilliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiliiiiiiiiiiiiiiii|iiiiii||||||l|lli|,,l,||,|||,||||||||||
RUBEŽMKI PRI PROF. SAMU PAHORJU
Namesto izpolnjevanja dvojezičnosti je davčna izterjevalnica odredila rubež
Od poletja 1972 je zaman čakal na pozitiven odgovor izterjevalnice - Rubežnike je spremljal orožniški podčastnik
Prizor z včerajšnjega rubeža v stanovanju prof. Sama Pahorja
Besedni dvoboj med prof. Štirnom Pahorjem, ki vztrajno in dosledno zahteva, da bi mu bila omogočena raba materinega jezika v vseh javnih uradih, in tržaško davčno izter-jevalnico, ki mu odreka to osnovno pravico, je prešel včeraj v novo fazo. Potem ko se že nad dve leti krešejo iskre v spopadu kolkovanih papirjev, se je davčna izterjevalnica včeraj poslužila novega sredstva, da bi prof. Sama Pahorja prisilila k predaji. Na dom v Ul. Brandesia
• Deželni odbornik za
kulturne dejavnosti Volpe je te dni sprejel avstrijskega generalnega konzula v Trstu dr. Blechnerja. Na
OB DANAŠNJEM SODNEM PROCESU
Slovenski dijaki solidarni s prof. Samom Pahorjem
Solidarnostna resolucija odbora Mladinskega krožka
Vest, da se bo moral danes pred tržaškim sodiščem zagovarjati slovenski profesor Samo Pahor v zvezi z zahtevo, da se sme v odnosih z oblastmi posluževati slovenskega jezika, je povzročila veliko ogorčenje med slovensko javnostjo, predvsem pa med slovenskimi šolniki in dijaki slovenskih srednjih šol. Zaradi tega so dijaki slovenskih višjih srednjin šol sklenili izkazati prof. Pahorju danes na najbolj primeren način svojo solidarnost.
Odbor Mladinskega krožka, ki se je zbral na izredni seji 12.12.1974, pa je v zvezi s sodnim postopkom proti prof. Samu Pahorju odobril naslednjo resolucijo:
Ogorčeni smo prejeli vest o kazenskem postopku proti prof. Samu Pahorju, s katerim je po našem mnenju postavljena pred sodišče vsa slovenska javnost. Po 30 letih republike, ki se izjavlja za demokratično, nima oblast do naše narodnostne skupnosti niti toliko obzira, da bi nam omogočala prosto izražanje v materinem jeziku. Čeprav nam to pravico skupno z drugimi jamči posebni statut, dogodki opozarjajo, da je sklicevanje nanj neučinkovito, če ne dobi ustreznega odgovora pri oblasteh.
Izpolnjevanje pravnih obveznosti do naše narodnostne skupnosti je dolžnost, ki jo mora italijanska republika opravljati v skladu z neštetimi obljubami, ki pa žal niso bile še izpolnjene. To poudarimo še posebno ob tem trenutku, ko teče v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu razprava glede pravice slovenskih svetovalcev, da se izražajo v materinem jeziku. Nepojmljivo je, da se Furlanija - Julijska krajina smatra za stičišče sosednih narodov in kultur, če se naši etnični skupnosti nočejo priznati niti najosnovnejše pra-
vice. To, kar se danes dogaja prof. Samu Pahorju, lahko doleti jutri vsakega izmed nas. Tega ravnanja nam je bilo dovolj že pod fašizmom, naravnost sramotno pa je, da se taki primeri ponavljajo danes v republiki, ki ima svoje korenine v odporništvu. Prof. Samu Pahorju izrekamo popolno solidarnost, prepričani, da uživa njegovo pogumno zadržanje podporo vse slovenske in italijanske demokratične javnosti.
Kveslor Musumeci obiskal Ivana Renka
Tržaški kvestor dr. Leonardo Musumeci je včeraj vrnil obisk generalnemu konzolu SFRJ V Trstu Ivanu Renku. Kvestorja je spremljal načelnik oddelka za tujce dr. Giovanni Volpe. Prisrčnemu razgovoru je prisostvoval tudi konzul Srečko Kovačič.
Gen. konzul Ivan Renko je v včerajšnjih dopoldanskih urah bil na vljudnostnem obisku pri rektorju tržaške univerze dr. Gianpaolu de Ferri.
Prva seja delovne skupine za preiskave o fašislicni dejavnosti
Pod vodstvom predsednika deželne ga sveta Pittonija se je včeraj sestala nova, komaj ustanovljena delovna skupina skupščine, ki vodi preiskave o fašističnem rovarjenju v naši deželi. Prvi korak skupine je bil ta, da se je obrnila na vse občine s posebnim pismom, da bi tako zbrala čimveč elementov za u-spešen boj proti fašistični dejavnosti.
75 mu je skupno z izterjevalci poslala oboroženo silo ter mu zarubila dva Hlavatyjeva akvarela.
O tej zadevi smo že obširno poročali, vendar ne bo odveč, če na kratko obnovimo dogodke od davnega poletja 1972, ko je prof. Pahor zahteval, da mu tržaška davčna izterjevalnica omogoči, da se pri plačevanju davkov v njenem uradu poslužuje slovenskega jezika. Ker te zahteve ni izpolnila, se je prof. Pahor večkrat pismeno obrnil na ravnatelja davčne izterjevalnice ter na predsednika Tržaške hranilnice odv. Terpina. Odgovora na vsa ta pisma do danes še ni bilo in edini ukrep izterjevalnice je bil v tem. da mu je poslala opomin za zamudne davkoplačevalce na dvojezičnih polah.
Prof. Pahor je skušal medtem plačati davek s poštno položnico, ki pa je poštni urad ni sprejel, ker je bila vsota izpisana v slovenščini. Dejansko je bilo prof. Pahorju, kot sam zatrjuje, onemogočeno, da bi izvršil svojo dolžnost davkoplačevalca, kot je sicer njegov namen.
Vse to je včeraj nazorno opisal izterjevalcema Brunu Redolfiju in Silvanu Svari, ki med drugim govori slovensko in je bil med včerajšnjim rubežem za nekakšnega neuradnega tolmača, ter orožniškemu podbrigadirju Vittoriu Manzu. Mimogrede naj povemo, da sta izterjevalca najprej prišla dopoldne brez orožnikovega spremstva, a ju je prof. Pahor po nazorni obrazložitvi načelnega vprašanja dvojezičnosti, ker nalog za rubež ni bil tudi v slovenskem jeziku, odslovil. V zgodnjih popoldanskih urah sta se zato vrnila z orožniškim podčastnikom.
Poleg opisa dosedanjih poskusov, da bi uveljavil svojo pravico, jim je prof. Pahor prebral tudi 5. člen posebnega statuta z dne 5. oktobra 1954. Po obrazložitvi vsega tega je izjavil, da je pripravljen plačati takoj davek pod pogojem, da mu dajo dvojezično pobotnico. Izterjevalca je obšla vidna zadrega in ker se iz nje nikakor nista mogla drugače izmuzniti, sta nekoliko obotavljajoče predlagala, da bi Svara dodal italijanskemu besedilu pobotnice slovenski prevod. Za prof. Pahorja predlog ni mogel biti sprejemljiv glede na to, da Svara ni zaprisežen prevajalec in predvsem da načelo dvojezičnosti ne more trpeti takšne improvizacije.
Prof. Pahor je nato zahteval, naj izterjevalca podpišeta izjavo, da nimata dvojezičnih pobotnic, nakar je podpisal potrdilo o izvedbi rubeža, zraven podpisa pa dodal da protestira nad kršitvijo posebnega statuta Londonskega memoranduma. Kot rečeno, sta si izterjevalca med Pahorjevo imovino izbrala Hlava-
tyjeva akvarela ter ju ocenila za 190 tisoč lir. Sliki sta sicer ostali za sedaj na svojem mestu, sta pa zarubljeni in ju bo izterjevalnica dala na dražbo.
S tem je kronike o včerajšnjem nezaslišanem dogodku konec, ni pa še o celotnem primeru, ki je privedel do tega, rečena zadnja beseda. Prof. Pahor bo na sodišču zahteval, da se ustavi postopek rubeža, ker ni zakonit, kolikor ne upošteva osnovne pravice italijanskega državljana slovenske narodnosti.
Predsednik IS Slovenije čestital A. Pittoniju
Predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije Andrej Marinc je poslal predsedniku deželnega sveta Fur-lanije-Julijske krajine Amaldu Pittoniju ob njegovi izvolitvi za predsednika deželne skupščine naslednjo brzojavko:
«Ob izvolitvi za predsednika deželnega sveta dežele Furlanije-Ju-lijske krajine mi je čast izraziti vam moje iskrene čestitke. Prepričan sem, da se bodo dobrososedski odnosi med SR Slovenijo in deželo Furlanijo-Julijsko krajino uspešno nadaljevali ter še naprej krepili v interesu prijateljskega sodelovanja naših dveh držav».
V Zagradcu je sinoči odprl
OSMICO
Zvonko Ostrouška. Toči dobro črno in belo vino ter se priporoča za številen obisk.
V	okviru abonmajskih koncertov Glasbene matice je sinoči gostoval v Kulturnem domu simfonični orkester ljubljanske radiotelevizije. Čeprav je prav ta orkester že gostoval pri nas, lahko vendarle rečemo, da tako kvalitetnega koncerta v Kulturnem domu že zlepa nismo slišali in da so tudi v povojnem času bili v Trstu le redki na tako visoki umetniški ravni.
Orkester, ki bo prihodnje leto obhajal dvajsetletnico svojega obstoja, se je predstavil kot glasbeno telo vrhunskih izvajalskih sposobnosti. Odlikuje ga izredna muzika-ličnost, čistost in homogenost v vseh inštrumentalnih skupinah, je skrajno discipliniran in dovzeten za dirigentove sugestije. Očitno je, da ga sestavljajo sami odlični inštru-mentalisti in da je njegova ansambelska igra rezultat večletnega sistematičnega in poglobljenega dela. Presenetljiva je njegova uigranost tudi spričo izredno velikega števila mladih inštrumentalistov.
Tudi program, s katerim je orkester nastopil, je bil smiselno sestavljen. V prvem delu Kogojeve Bagatele v Srebotnjakovi orkestraciji, kot poklon tržaškemu slovenskemu skladatelju, katerega opus je še vse premalo poznan, in Mozartov Koncert za rog in orkester št. 3 v Es-duru, ki je nudil tako orkestru kot solistu hornistu Jožetu Fa-loutu priložnost za demonstracijo do potankosti izdelane interpretacije. Jože Falout je ponovno potrdil, da je hornist svetovnega formata.
Višek koncerta je bila šoštakovi-čeva Simfonija št. 1, ki jo je orkester izvajal v naravnost mojstrski interpretaciji in v kateri je prišla do polne veljave njegova zvočna impozantnost ob istočasni izredno zanesljivi ritmičnosti in strogo disciplinirani vehementnosti.
Dirigent Marko Munih je vodil orkester z izkušenostjo in pravim mladostnim zanosom, pa vendar z jasno in nikoli pretirano kretnjo. Navdušenemu ploskanju številnega občinstva se je oddolžil še s ponovitvijo drugeg stavka simfonije.
Jutri koncert W. in N. Peroni
V	dvorani kulturnega in umetnostnega krožka v Ul. S. Carlo 2 bo jutri ob 20.45 nastopil duo tu-rinskih pianistk Wally in Nerine Peroni. Sestri, ki sta diplomirali z odliko na turinskem konservatoriju, imata za seboj že nekaj uspešnih nastopov po Italiji in na tujem. Izvajali bosta motive Mozarta. Schumanna, Liszta in kot novost tudi skladbo, ki jo je komponirala Wally Peroni.
Koncert spada v vrsto podobnih
nastopov, ki sta jih že izvedla vsedržavno združenje in sindikat glasbenikov. Vstop je prost.
Razstave
V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unità so odprli razstavo del slikarja Irenea Ravalica. Razstava bo odprta do vključno 19. decembra.
BALETNA ŠOLA
Srečanje staršev in otrok s koreografinjama bo danes, 13. t.m., ob 17. uri v Kulturnem domu.
Uprava SSG
Vse ljubitelje zborovskega petja vabi zadruga «Naš Kraš» na
KONCERT MEŠANEGA ZBORA IZ POSTOJNE
ki bo jutri, 14. t.m., ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah.
TRŽAŠKA KNJIGARNA in PD IGO GRUDEN
priredita v nedeljo, 15. decembra ob 14.30, ob priliki predvajanja filma «Cvetje v jeseni»
RAZSTAVO NAJNOVEJŠIH KNJIG IN PLOŠČ
Včeraj je na filozofski fakulteti tržaške univerze s tezo o zgodovini italijanskega zvočnega filma v fašističnem obdobju ter o delu Alessandra Bla-settija promoviral z odliko naš sodelavec
SERGIJ GRMEK Uredništvo in uprava Primorskega dnevnika mu ob tem pomembnem uspehu iskreno čestitata Čestitkam se pridružuje tudi Slovenska prosvetna zveza.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 13. decembra
LUCIJA
Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.44 — Luna vzide ob 7.17 in zatone ob 16.18 Jutri, SOBOTA, 14. decembra VOJMIR
Vreme včeraj: najvišja temperatura 7 stopinj, najnižja 4,3, ob 19. uri 6 stopinj, zračni tlak 1012,6 mb stanoviten, veter 8 km na uro vzhodni-se vero vzhodni, vlaga 55-odstotna, nebo 6 desetink pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 12. decembra 1974 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
UMRLI SO:	77-letni	Emmanuele
Laporta, 74-letni Riccardo Mecchia, 74-letni Ugo Morace, 71-letni Marcello Štolfa, 65-letna Eugenia Moretti, 63-letna Paola Burian vd. Valli, 62-letni Mario Perini, 64-letni Francesco Krizmancic, 79-letna Regina Svvarz vd. Depretis. 37-letna Renata Stok vd. Muh», 64-letni Ferdinando Baggio, 68-letni Martin Za barija, 87-letna Valeria Hussul vd Loik.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
PAVEL GOLIA
JURČEK
Pravljica v 4 dejanjih s prologom V torek, 17. decembra ob 15.30
Uredništvo mladinske revije
GALEB
obvešča vse naročnike, da bo
NAGRADNO
ŽREBANJE
v TOREK, 17. DECEMBRA, OB 17.30 V KULTURNEM DOMU po predstavi mladinske igre JURČEK
Uredništvo vabi vse tiste naročnike, ki niso še poslali dopisnic, naj to čimprej store, ali naj jih prinesejo v Tržaško knjigarno.
PD «Kraški dom» z Repentabra priredi v občinski kopalnici v Repnu danes, 13. t.m., ob 20. uri predavanje Bruna Križmana POTOVANJE PO KUBI Predavanje bo ilustrirano z barvnimi diapozitivi. Vabljeni!
KULTURNO ZDRUŽENJE MOST
vabi na predavanje TARASA KERMAUNERJA
Moje osebno srečanje z Edvardom Kocbekom
jutri, 14. t.m., ob 18. uri v Mali dvorani Kulturnega doma.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM. Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska u-lica 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 7.30)
Pizzul - Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. T. Vecellio 24; Serravano, Trg Cavana 1.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec (tel. 228*124), Bazovica (tel. 226-165). Opčine (tel. 211-001), Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel. 20C-121), Sesljan (tel. 209-197), Zavije (tel. 213-137), Milje (tel. 271-124).
NA ZATOŽNI KLOPI SEBI OSAMLJENI NEPRIŠTEVNI SEVERI
Zmeden začetek procesa za bombo pred slovensko šolo pri Sv. Ivanu
Severi previdno molči - Kje je ura, ki so jo našli v peklenskem stroju?
DUI GE VESTI NA Sesti sihaNI
In vendar naj bi to bil proces za «sodelovanje pri pokolu», v katerem obtoženec (zelo malo verjetno) tvega nič manj kot dosmrtno ječo! Bo že res, da je tržaško sodišče tolikanj vezano na izročila, da zahteva tudi od tujih odvetnikov, da nosijo črn obrobljen plašč in beli svileni podbradek, ko govorijo, ni pa pokazalo zadostnega pikolovskega zanimanja za vse podrobnosti, ki v takih razpravah vodijo k «iskanju resnice».
Tako se je, torej, pričel proces proti 29-letnemu ne povsem prisebnem neofašistu Antoniu Severiju, Panchu, ki so ga pred nekaj leti obsodili na šest let ječe in kriminalistične umobolnice («kačje jame»), ker je oklevetal svoje kamera-de in navedel imena tistih, za katere je menil, da so zagrešili bombni atentat na slovensko šolo pri Sv. Ivanu v noči med 3. in 4. oktobrom 1969, ko je Saragat dopotoval na uradni obisk v Jugoslavijo.
Severija je komisija sodnih psihiatrov spoznala za polprištevnega, je pa dokazal dobršno mero razuma, ko je predsedniku, v začetku razprave, zanikal vse. «Tri leta sem že v ječi, ker sem govoril.. .» je zamomljal, ko je sedel na svoj stol. Severija namreč obtožujejo, da je skupaj s «peterico» neznancev položil šestkilsko bombo k sveto-ivanski šoli. Kdo so «neznanci», to zanima javnost, medtem ko je Se-verijeva vloga pri tem bolj ali manj jasna. Toda Severi dobro ve, po čem je t Jlk. Sedaj zanika tudi, da bi dal atentatorjem svojo zapestno uro, ki so jo preiskovalci našli v grobo sestavljenem «timerju» pek-’ nskega stroja.
V prvi fazi je Severi preiskovalcem zaupal, da je uro prejel od
drugega fašista, Franca Abramija, ki je — skupaj z materjo Auroro — v prvi preiskavi te okoliščine tudi priznal, sedaj pa jih neprepričljivo zanika. Javnemu tožilcu D’Onofriu je postalo očitno, da se fant (skupaj s starši) izmika odgovornosti in je zahteval, naj predsednik porotnega sodišča Egone Corsi ukaže aretacijo zaradi lažnega pričevanja.
Pred tem pa je nekdo, dokaj neprevidno, predlagal sodnemu zboru,^ naj obtožencu in Abramiju pokažejo uro, ki je bila v peklenskem stroju. Da bi tega nikoli ne storili. Niso vedeli, kje je ura, niti kje so ostali deli peklenskega stroja (zelena kovinska škatla itd.).
«Morda pa jo ima milanski sodnik D Ambrosio?», se je vprašal član sodišča. Morda, a le ni jasno. V arhivu pa je baje taka zmeda, da ure, vsaj tokrat, niso našli.
In vendar so imeli za to skoraj poldrugo uro, kolikor je porota s sodniki zasedala za zaprtimi vrati. Ko je predsednik Egone Corsi stopil za uradno mizo, je lahko že razglasil prvi sklep. Zavrnil je zahtevo tožilca, naj aretira Abramija zaradi lažnega pričevanja, pač pa je sklenil, da bo prihodnji torek, ko se bo proces nadaljeval, zaslišal karabinjerskega kapetana Rosaria Lemba ter dva tržaška izvedenca, ki sta se ukvarjala s peklenskim strojem.
Naj omenimo še, da je sodni zbor zaslišal čuvaja slovenske šole Bonellija, ki je bombo našel ter nekaj drugih prič, v glavnem agentov tržaške kvesture, ki so tiste jeseni 1969 pod poveljstvom dr. Zapponeja kaj kmalu zaključili preiskavo o bombi, seveda brez rezultatov.
V dvorani ni bilo veliko publike, če izvzamemo nekaj stalnih figur,
obiskovalcev teh dvoran, kot je znani tržaški desničar Manlio Por-tolan s stalno spremljevalko vseh tržaških fašistov, Ombretto Petronio. Radovednost, pač ...
Radovedni pa so tudi drugi, ki jih na primer zanima, kako je preiskovalni sodnik oprostil vsake obtožbe dva osumljenca za atentat na slovensko šolo — Zorzija in Martina Siciliana, iz Fredovega kroga med Padovo in Benetkami. Pravijo, da je k oprostitvi pripomogel, po svoje, misovski poslanec Pino Rauti, sicer bolj znan po tem, da ga milanski sodniki še vedno sumijo sodelovanja v pripravah a-tentatov iz leta 1969 in. končno, tudi pokola na Trgu Fontana.
Na atentat in šestnajst žrtev, točno pred petimi leti 12. decembra, se v dvorani ni nihče spomnil. In vendar je bomba na slovensko šolo vodila tudi tja, na trg pred milansko Kmečko banko.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S P. A.
TRST - ULICA F FILZI TO - ‘E B1-«4Ae
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	665,50
Funt šterling	1530,-
Švicarski frank	253,20
Francoski frank	146,50
Nemška marka	268,—
Avstrijski šiling	37,65
Dinar: debeli	36,50
drobni	36,50
PREDAVANJA KMEČKE ZVEZE
Kmečka-zveza—prtredi vrsto predavanj o temi :
«Kaj moramo vedeti o davkih»
ki 5ih bo imel dr. Stanislav Oblak po tem razporedu: danes, 13. t.m., ob 19. uri v prosvetni dvorani v Lonjerju.
Vabljeni vsi kmetje in vaščani!
Tajništvo Kmečke zveze
Izleti
ŠK Kras Poredi jutri, 14. t. m., ob priliki odbojkarske tekme C lige Brusegna — Kras, izlet v Padovo. Vpisovanje pri D. Kreševič, Zgonik 49 ali pa na telefon štev. 22-91-20.
SPDT prireja v nedeljo, 15. decembra, izlet po Krasu. Odhod z Opčin ob 9.30 (pri tramvajski postaji), proti Repentabru, Colu, na Volnik, šent-lenart, v Samatorco in Križ.
SPDT obvešča, da je za nedeljski izlet na Nevejsko sedlo še nekaj prostih mest. Prijave UL Ceppa 9, tel. 31-119.
SPDT priredi od 22. do 29. decembra in od 29. 12. do 5. 1. 1975 zimova-nje v Šentjanžu na Koroškem, še nekaj prostih mest. Prijave Ul. Ceppa 9.
SPDT organizira 22. in 29. decembra avtobusna izleta na Krvavec. U-deleženci zimovanja imajo poseben popust. Prijave Ul. Ceppa 9, tel. 31-119.
VABILO
vsem borkam in borcem briško-beneškega odreda yse borke in borci briško-be-neškega odreda vabimo na proslavo in tovariško srečanje ob 30. obletnici ustanovitve odreda. Jubilej bomo proslavili tako, da bomo 14. decembra 1974, ob 10. uri, odkrili spominsko ploščo na hiši v Gradnem. kjer je bil ustanovljen odred. Ob 13. uri bo v zadružnem domu na Humu pri Kojskem tovariško srečanje vseh borcev odreda, ob 17. uri pa bo družabni večer s kulturnim programom, prav tako v zadružnem domu na Humu pri Kojskem.
Zelja odbora je, da se tega jubileja udeleži čim več bork in borcev odreda.
Posebnih vabil ne bo.
Pripravljalni odbor
Gledališča
SSG
STALNO SLOVENSKO GLEDALI-ŠČE v TRSTU gostuje danes, 13. t.m... ob 19.30 v Postojni s predstavo Ivana Cankarja; «Za narodov blagor».
VERDI
Danes ob 20. uri prva predstava Puccinijeve opere «La Bohème». Dirigent Gianfranco Masini, režija B. de Tomasi; v glavnih vlogah bodo nastopili K. Ricciarelli (sopran), J. Carreras (tenor), R. Pizzo, A. D’Orazi, F. Furlanetto in L. Rolli.
STALNO TRŽAŠKO GLEDALIŠČE
Od danes do 17. decembra 1974 si bodo v tržaškem Avditoriju sledile predstave D. Fabbrijevega dela «Inkvizicija» (režiser D. D’Anza, scene in kostumi S. d Osmo). Nastopali bodo V. Sanipoli, W. Maestosi. M. Van-nucci in G. Biavati, in sicer v okviru Sodobnega italijanskega gledališča.
S. Bolchi končuje v Trstu priprave za uprizoritev A. Millerjevega dela «Topilnik» (scenografija S. d’Osmo, kostumi M. Monteverde). Drama bo v našem mestu na sporedu šele v februarju, poprej pa bo Stalno tržaško gledališče nastopilo v Gradežu, Pordenonu, Gorici, Vidnu in drugih središčih v naši deželi in notranjosti Italije.
La Cappella Underground 19.00—21.30 «La notte del furore». George C. Scott in Richard Basehart.
Ariston 16.30—22.00 «Sangue di condor».
Nazionale 16.00 «La mafia lo chiamava il Santo, ma era un castigo di Dio». Roger Moore in Rosemary Dexter. Barvni film.
Excelsior 16.00 «La bellissima estate». Senta Berger, John Richardson, A-lessandro Cocco in Lino Toffolo. Barvni film.
Grattacielo 16.00 «Codice d'amore o-rientale». Piera Vivarellija. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «Il piatto piange». Agostina Belli in Andrea Ferreo! Film v barvah. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 15.30—22.15 «La montagna sacra». Režija Alexander Jodorowsky. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «L'uomo dalle due ombre». Charles Bronson in James Mason. Barvni film.
Aurora 16.30 «L'erotomane». Gastone Moschin. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capitol 16.30 «Milano odia: la polizia non può sparare». T. Milian in H. Silva. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.00 «Arrivano Joe e Margherite». Barvni film.
Impero 16.30 «Chi te l’ha fatto fare». B. Streisand. Barvni film.
Filodrammatico 16.30—22.00 «Carnalità». Femi Benussi. Barvni film-Prepovedano mladini pod l8-
Moderno 16.30 «La brigata del dia" volo». William Holden. Barvni film-
Ideale 16.00 «Il gigante buono»- Den' nis Weaver in Vera Miles. Barvni film.
Vittorio Veneto 15.30 «Serpico». v glavni vlogi Ai Pacino. Barvni film.
Abbazia 16.00 «Stephane, una mogli® infedele». S. Audine. Barvni fUm' Prepovedano mladini pod 18. letom-
Astra 16.00 «Come eravamo». Barbra Streisand in R. Redford. Barvni film.
Mignon 16.00—22.00 «La guerra dei mondi». Barvni film.
Radio 16.00 «Il grande valzer». Film v barvah.
Volta-Milje 17.00 «Nè onore, nè gloria». Anthony Quinn, Alain Delon in Claudia Cardinale. Barvni film-
1
Šolske vesti
Roditeljski sestanek na državnem učiteljišču A. M. Slomšek v Trstu bo jutri, 14. decembra, ob 17.30. Na dnevnem redu bo tudi poročilo o novih zbornih organih, ki bodo zaceli delovati že to šolsko leto. Starsi so vabljeni, da se sestanita polnoste-v'ino udeležijo.
Ravnateljstvo
Prispevki
Ob 20. obletnici smrti drage Malke Pertot darujeta Mirko in Karla 5.000 lir za Glasbeno matico.
Včeraj, 12. t.m., je preminil naš dragi
Martin Zaharija
Pogreb bo danes, 13. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Proseku.
žalostno vest sporočajo:	žena
Ivanka, hčeri Magda in Jolanda, sestra, zeta, vnuki ter drugi sorodniki
Toplo se zahvaljujemo zdravnikom in osebju interne klinike.
Trst, 13. decembra 1974 Pogrebno podjetje Zimolo
MENJALNICA
vseh tujih valut
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi
brat in stric	,
FRANC KRIŽMANČIČ
(KOMARNOV)
Pogreb bo jutri, 14. t.m., ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Gropadi, nato na pokopališče v Bazovici.
Žalujoči: sestra Emilija z možem, nečaka Pepi in Edi z družino ter družina Milkovič
Gropada, 13. decembra 1974
primorski dnevnik
GORIŠKI DNEVNIK
13. decembra 1974
SREČANJE NA PREDSINOČNJI SEJI KONZUL TE
v
Čedalje tesnejši stiki med združenji staršev in konzulto za zahodni Kras
Konzulla bo v prihodnjih dneh priredila informativna sestanka o pooblaščenih odlokih - Razprava o občinskem proračunu
V občinski izpostavi na Proseku | Drugi del razprave je bil, kot 56 je predsinožnjim sestala na red- rečeno, posvečen preučitvi občin-
j*1 seji rajonska konzulta za zahodni Kras, ki zaobjema področje med Križem, Prosekom - Kontovelom in Grljanom. Prvi del seje je konzulta Posvetila srečanju s predstavniki slovensk h in italijanskih združenj staršev iz Križa, ki so iznesli vrsto Problemov ter stvarnih predlogov za reševanje neštetih odprtih šolskih vPrašanj, v drugem delu pa so razpravljali o občmskem proračunu za 'ilar.šno leto 1975.
0 položaju na šolskem področju v Križu je bil že večkrat govor in tamkajšnja združenja staršev so i-^ela že vrsto stikov s konzulto, ki je nato seznanila obč nsko upravo s eelotno problematiko. Uspešnost tesa medsebojnega sodelovanja in o-fojestranskih prizadevanj je bil sklep uprave, da vključi v svoj petletni načrt gradnjo šolskega centra v Križu. Za sedaj je ostal sklep še na papirju in je občina le delno Poskrbela za nekatera manjša po Pravila predvsem v kriškem slovenskem otroškem vrtcu, kjer je položaj najbolj nevzdržen.
O vsem tem je bil govor na Predsinočnji seji. kot glavna točka razprave pa je bilo vprašanje šol-skega avtobusa za krško nižjo srednjo šolo, ki je precej oddaljena od vasi. Tako slovenski kot italijanski starši so zahtevali avtobus in to zahtevo je konzulta posredovala ob-
skega proračuna. Konzulta je glede tega sklenila, da obnovi vse že večkrat iznešene predloge, ki jih uprava tudi pri izdelavi tega načrta ni upoštevala. Edini postavki obračuna, ki se nanašata na področje kon-zulte za zahodni Kras, zadevata gradnjo bezbolskega igrišča na Proseku in nogometnega igrišča v Križu. Obenem je konzulta izrazila nezadovoljstvo nad dejstvom, da je bila predložena dokumentacija o proračunu tudi letos nepregledna in predvsem, da je bila tudi letos predložena prepozno, da bi jo konzulta lahko podrobneje preučila.
Rajonska konzulta za Sv. Ivan
Prihodnji teden sestanek s predstavniki šolstva
V torek se je sestala rajonska konzulta za Sv. Ivan. Zaradi natrpanega dnevnega reda so svetovalci obravnavali le nekatere najvažnejše zadeve, med katerimi so bili v ospredju problemi v zvezi z nerešenim vprašanjem usada, ki je že pred več kot enim letom povzročil
tovalcev pa ga je odobrila in določila posvetovalni sestanek z ravnatelji. Komunista Pečar in Udovič sta pri tem predvsem poudarila potrebo po upoštevanju dejstva, da je v rajonu koncentriranih tudi precej slovenskih šol ,kar predpostavlja spoštovanje načela o dvojezičnosti. Po daljši razpravi je večina odobrila predsednikov predlog in določila za prihodnji teden posvetovalni sestanek s predstavniki šolskih ravnateljev.
Drevi seji rajonskih konzuli
Na sedežu v Ul. S. Ermacora 3 se bo danes ob 20.30 sestala rajonska konzulta za Rojan, Greto in Barkovlje. Na sporedu bo razprava o gradbenih dovoljenjih.
Rajonska konzulta za Skedenj in Čarbolo, ki se bo sestala danes ob 20.30 na sedežu v Ul. Roncheto 77, bo razpravljala o vprašanju slovenskih šol (vrtca in osnovne šole), o poimenovanju nove ulice in o gradbenih dovoljenjih.
PREDLOG DEŽELE
odselitev prebivalstva neposredne	t
okolice. Kljub številnim zagotovilom j y y j(f|]|] UOVà UlUVCrZU tržaška občina še ni zagotovila pri-1	’
v S	Sesljanu pa mednarodni
rsisraw vž&itom mm
GATni Jjeh d°bČrSk0č p0tke -A(W ^“ovali tuTstvd^pSvald GAT V hudi finančni stiski in bi ^.pagliericcii ki so ogorčeno pro-
I Jjvedba dveh posebnih avtobusov še huje prizadela njegov itak problematičen obračun, po drugi strani Pa je iz same šole izšlo mnenje,
da
testirali zaradi gradbenega načrta novih univerzitetnih objektov, zaradi česar je predvideno rušenje privatnih stanovanjskih hiš na tem pod
da je zaradi premajhnega števila ročju 0 ^načrtu prizadeti niso aijakov, ki bi se avtobusa posluze- bi]i pravočasno obveščeni.
<,fa ^	nesmiseln. Pred Daljšo razpravo je sprožilo vpra-
avniki starsev in svetovalci kon- ganje pooblaščenih odlokov za kate-hilte so vsekakor vztrajali pri tej rega je predsednik Opelt predla-, htevi ter obenem poudarili potre- gali naj bi se konzulta aktivno
ho po okrepitvi redarske prometne službe pred šolo.
V zvezi s pooblaščenimi odloki o šolstvu ter bližnjimi volitvami v šolske in okrajne odbore je s sreča-nja izšel sklep, da bodo v prvih dneh prihodnjega tedna priredili dva Informativna sestanka v Križu in na Poseku.
vključila v to diskusijo. Opelt je v ta namen predlagal organizacijo javnega zborovanja, v katerem naj bi sodelovalo predstavništvo šolnikov iz vseh šol, ki so na področju kon-zulte. Proti predlogu je nastopil le demokrščanski svetovalec De Pretiš, ki je skušal pobudo prikazati kot politično špekulacijo, večina sve-
Ekskluzivni uvoznik za Italijo:
VELOX sari
dec. min. sanità n. 984
uvoz-izvoz zastopstva Trst, ul. F. Rismondo 9 Telef. 761-884 - 761-819
Predsednik deželnega odbora odv. Comelli je orisal posebni komisiji deželnega sveta predlog za obnovitev univerzitetnih ustanov v naši deželi. Predlog sploh ne upošteva protipredloga tržaške univerze, katere rektor je predložil zakonski o-snutek, po katerem naj bi se tržaška prelevila v deželno univerzo s središčem v Trstu in v Vidnu. Niso niti unoštevali zahtev demokratičnih političnih in sindikalnih organizacij po poglobljeni razpravi o tem argumentu — večina je popustila samo v toliko, da so razpravo o predsednikovem predlogu prenesli na prihodnji ponedeljek, kot je zahtevala komunistična skupina.
Uradni deželni predlog predvideva samo delno okrepitev tržaške univerze z ustanovitvijo nove fakultete statističnih ved. V Vidnu pa naj bi ustanovili avtonomno univerzo z vrsto fakultet, katerih ni v Trstu in ki so objektivno same «podfakul-tete», ki nikakor ne jamčijo zaposlitve diplomirancem, in sicer fakultete tujih jezikov in književnosti, jezikov in književnosti vzhodne Evrope, inženirstva za obrambo okolja in urbanistično načrtovanje ter za industrijsko načrtovanje in upravljanje podjetij ter kmetijskih znanosti in prehrane in še upravnih znanosti.
Predsednik Comelli je v zvezi s tržaško univerzo še enkrat poudaril, da bodo vladi predlagali, naj se v Sesljanu ustanovi mednarodni študijski center Združenih narodov, kar vsekakor nasprotuje jasno izraženi žeelji in volji tamkajšnjega domačega prebivalstva.
• V krožku za politična in družbena vprašanja «Che Guevara» bo drevi ob 20. uri profesor Roberto Costa predaval o «kapitalističnem mestu, zrcalu krize». Sledila bo razprava, katere se bosta udeležili dve skupini dijakov, ki sta s tega vidika preučili mestno četrt Sv. Jakob v Trstu in naselje S. Lazzaro v Vidnu.
KLJUB OBLJUBAM 0 POSOJILU II KROŽNEGA SKLADA
PRIHODNJI TEDEN OBČNI ZBOR
Še vedno obstaja linda zaskrbljenost; Go™k.{ ?!t0*Iab™ /frebiI
.	.	,	. « »	. precejšnjih finančnih bremen
za ohranitev delovnih mest v tovarni Adam
Včeraj so delavci demonstrirali po mestu - Bodo proizvodnjo v tovarni preusmerili ?
DESRARlO
najavlja odprtje novega
SUPERMARKETA JEŽ
V SOBOTO, 14. DECEMBRA, PRI D0MJU - DOLINA
in vabi vse prebivalstvo, da izkoristi priložnost izredno koristnih nakupov
MOŽNOST PARKIRANJA!
Delavci tovarne Adani v Štandre-žu so že dva tedna v notranjosti tovarne na stalni skupščini. Upravičeno se boje, da bodo lastniki tovarno zaprli, ker trdijo, da nimajo na razpolago finančnih sredstev. V tej tovarni, ki je bila zgrajena šele pred kratkim in ima zelo sodobne naprave, je zaposlena skoro izključno moška delovna sila, nad 200 oseb. Logično je, da bi zmanjšanje zaposlitve v tej tovarni pomenilo hud udarec za vse goriško gospodarstvo, ki je sedaj v hudi krizi. Ponekod hočejo tovarne zapreti, kot v opekarni v Medeji, drugod pa so delavce dali v dopolnilno blagajno. To so večji kompleksi v Gorici, v Sovodnjah, v Krminu in v Tržiču in kriza je zajela najrazličnejše stroke. Na Goriškem je danes okrog 2.000 delavcev v dopolnilni blagajni.
Delavci tovarne Adani so včeraj spet soglasno demonstrirali po mestu. Dolga avtomobilska kolona je s transparenti obšla vse glavne mestne ulice in obveščala prebivalstvo o hudem položaju tovarne.
V sredo popoldne je tovarno obiskala delegacija načelnikov skupin v pokrajinskem svetu. Prisotni so bili odbornik Lodi ter svetovalci Gian, Lugnani, Poletto, Semola in Zorzenon. Sestali so se s tovarniškim svetom. Delavski zastopniki zahtevajo ohranitev delovnih mest in popolno obnovo proizvodnje. Delavci tudi zahtevajo, da se milijardo in pol vredno posojilo, ki ga je krožni sklad odobril za modernizacijo naprav v tej tovarni, da samo
zameno za zagotovilo, da se o-hrani v tem kraju tovarna. Zastopniki pokrajine so se obvezali, da si bodo prizadevali za čimprejšnjo pozitivno rešitev tega vprašanja.
Težko je reči, kaj bo s tovarno. Že pred začetkom krize v tem obratu in preden so poslali številne delavce v dopolnilno blagajno, tj. takoj po poletnih počitnicah, so Krožile govorice, da nameravajo v tovarni preusmeriti proizvodnjo in da lastniki potrebujejo za to ne le posojilo krožnega sklada, marveč tudi nove finančne partnerje. Morda se nekaj premika v to smer, treba pa bo vedeti, kakšno proizvodnjo bodo uvedli in kako bo z zaposlitvijo.
slovenske šole v deželi in tudi želja po enotnem nastopu staršev na volitvah v šolske svete.
V ospredju vprašanja Pevme in Oslavja
Prejšnji večer so se s člani mestnega odbora socialistične stranke sestali socialistični'-zastopniki v rajonskem odboru za Pevmo, Oslavje in Štmaver. Prisoten je bil tudi tajnik tamkajšnje sekcije PSI Karlo Sošol. Prišlo je do obširne razprave o rajonskih odborih in o dejanskem začetku dela teh konzult, za katere vlada med našim prebivalstvom precejšnje zanimanje. Ko so socialistični zastopniki razpravljali o prvi porazdelitvi mest v tej konzulti, so prišli do spoznanja, da je občina slabo računala, ko je v to konzulto vključila tudi zastopnike KD in PSDI, ki nimata tu pristašev. Da bi se v bodoče tej napaki izognili, je bil dan predlog, da se čimprej, do prihodnjih občinskih volitev, preuredijo volišča, tako da bodo vsi prebivalci rajona Pevma - Oslavje - štmaver glasovali na volišču 37 v Pevmi in ne ločeno, tako na volišču 37 kot na volišču 55 v Stražicah.
Na sestanku so razpravljali tudi o nekaterih vaških vprašanjih, vendarle bo o tem govor na poznejšem sestanku. V Pevmi prebivalci zahtevajo javno telefonsko govorilnico. Pozanimali se bodo pri družbi SIP, da ta namesti kabino. Spet je prišlo na dan nezanimanje občine za vzdrževanje občinskih cest na vsem tem področju.
Na koncu so govorili tudi o šolskih pooblaščenih odlokih in o demokratičnem vzdušju, ki ga bodo vnesli v našo šolo. Poudarjena je bila potreba po enotnem okraju za vse
Primorska na zaslonih beograjske televizije
Prejšnji teden je ekipa beograjske televizije v sodelovanju z Goriškim muzejem zaključila osemdnevno snemanje treh televizijskih oddaj za mladinsko serijo I. programa, Dvogled. Vse tri oddaje so posvečene Primorski.
Prva govori o raziskovalni dejavnosti etnološkega oddelka Goriškega muzeja. V ospredju so najnovejša dogajanja terenske raziskave na Gori nad Ajdovščino in rekonstrukcija izdelovanja bičev v Opatjem selu na Krasu. Druga oddaja prikazuje zanimivosti z ožje Goriške. Gledalce beograjske TV seznanja z usodno povojno odcepitvijo mesta Gorice od zaledja. Prikazuje znamenite grobnice francoskih kraljev na Kostanjevici in najnovejšo dejavnost oblikovalca Oskarja Kogoja v mirenski tovarni Ciciban.
Tretja oddaja posega v zgornje Posočje. Obsežno spregovori o partizanski bolnišnici Franji, o legendarnem bivanju Danteja v Tolminu, ter poleg nekaterih naravnih znamenitosti Posočja (Trenta, Soča, Bavšica) oriše pomen Kugyjeve planinske dejavnosti.
Režiser oddaje, ki vsakih 14 dni prinaša mladim zanimivosti z vsega sveta, je Dragan Babič, sicer diplomirani filozof. Koncept Dvogle-da je že 7 let nespremenjen. Mla-
dim od 8 do 18 let na privlačen in razumljiv način spregovori o ozadju tistih dogodkov, pojavov in o-sebnosti, ki gredo radi mimo nas, ne da bi jih opazili ali razumeli. Vsak «Dvogled» je hkrati odkrivanje pozabljenih nenavadnih dogodkov in opis tiste raziskovalne dejavnosti, ki te dogodke vendarle raziskuje.	N. K.
Drevi sestanek članov Sindikata slovenske šole
Tajništvo Sindikata slovenske šole v Gorici vabi vse odbornike in člane sindikata, da se udeleže izredne seje, ki bo drevi ob 18. uri v zbornici klasičnega liceja «Primož Trubar».
Do težav je prišlo zaradi napačnega upravljanja hotela in restavracije na Tržaški cesti
Jutri v Modernissimo tilnika debata
V kinodvorani Modernissimo bodo jutri pričeli predvajati film «E cominciò il viaggio nella vertigine», v katerem obravnavajo dobo stalinizma v Sovjetski zvezi s posebnim poudarkom na leta tik pred drugo svetovno vojno. Ob tej priliki bo prisoten tudi režiser filma De Gregorio, ki bo spregovoril on koncu zadnje predstave, ki se bo izjemoma pričela ob 21. uri. Podobne debate bodo imeli v tej kinodvorani enkrat mesečno za izjemne filme.
Prihodnji teden, v četrtek, 19. decembra v prvem, v petek, 20. decembra pa v drugem sklicanju, bo redni občni zbor članov goriškega avtokluba. Na dnevnem redu so poročila upravnega odbora, poročila preglednikov računov, odobritev obračuna za leto 1973 in proračuna za leto 1975.
Goriški avtoklub ima nekaj tisoč članov, občnih zborov pa se običajno udeležuje malo ljudi. Morda predvidevajo, da jih bo malo tudi za to priložnost, kajti občni zbor bo na sedežu ACI v Ulici Roma. Morda pa bo to pot na občnem zboru več ljudi, ki bodo hoteli vedeti kako je prišlo do zaprtja hotela in restavracije, last avtokluba, na Tržaški cesti. Vabilu za občni zbor jc namreč priloženo pismo predsednika avtokluba Tirela, v katerem so obrazložene rešitve, ki jih je moral prevzeti odbor avtokluba, da bi rešil hudo finančno vprašame.
Hotel so zgradili s precejšnjo deželno pomočjo, ker pa niso imeii na razpolago vsega denarja, so morali najeti tudi posojila. Zaradi tega je proračun avtokluba predvideval leta 1972 deficit približno 8.5 milijona lir Položaj se je poslabšal v letu 1973, tako je rečeno v pismu predsednika avtokluba, ker niso upravitelji hotela in restavracije spoštovali sprejetih obveznosti. Tudi v zvezi z zahtevo po večjih obrestih se je finančni položaj avtokluba poslabšal.
Položaj je zahteval hitre ukrepe, sicer bi bil goriški avtoklub ob vse svoje premoženje. Da bi se izognili hujšemu so zavarovalni družbi SA RA prodali polovico stavbe v Ulici Roma, kjer so razne pisarne za
avtomobilske službe. Ta del je bil last goriškega avtokluba, z izku-pičkom pa bodo krili izgubo hotela. Preostali del stavbe pa je last osrednjega avtokluba v Rimu, to je ACI.
Društveni sedež bodo premestili na Tržaško cesto, v prostore hotela. Hotelsko stavbo bodo upravljali neposredno, tako da bodo vsaj krili stroške upravljanja.
Hotel in restavracija na Tržaški cesti sta bila zgrajena v letu 1972, že več mesecev pa sta obrata zaprta.
OB JUBILEJU BRIŠKO BENEŠKEGA ODREDA
Velika vojaška in politična vloga proslavljene partizanske enote
Pogovor s prvim komandantom odreda Jožetom Gačnikom
Tudi v «Primorskem dnevniku» smo že poročali o proslavi, ki bo jutri v goriških Brdih, ob jubileju nekdanjega Briško - Beneškega odreda. Formalno bodo sicer počastili 30-letnico ustanovitve enote, čeprav poteka dejansko že enaintrideseta obletnica Briško - Beneškega odreda. Toda proslave lani zaradi pomanjkanja sredstev in organizacijskih težav niso mogli prirediti ter jo zato pripravljajo, kot omenjeno, jutri, v soboto.
Ob jubileju je prvi komandant Briško - Beneškega odreda Jože Gačnik, ki je še zmeraj aktiven druž-beno-politični delavec v Novi Gorici, napisal kratek povzetek iz zgodovine te znane in proslavljene partizanske enote. Knjigo o Briško - Beneškem odredu šele pripravljajo in ko bo izšla, bo "otovo razkrila marsikatero novo podrobnost in zanimivost o vojaških operacijah, ki jih je izvajal na območju Brd in Beneške Slovenije, ter tudi o politični vlogi te partizanske enote. Iz zapisa Jožeta Gačnika, ki je izšel v obliki lepaka povzemamo naslednja dejstva.
Po kapitulaciji Italije 8. septembra leta 1943 in razmahu narodnoosvobodilnega boja, je nastopila kriza v oktobru, ko se je začela znana nemška ofenziva proti osvobojenemu ozemlju na Primorskem. Partizani so ob začasnem umiku iz naselij ob Soči in drugod mostove razstrelili, vse prehode na območja, ki so še zmeraj bila osvobojena, pa skrbno zastražili. Spričo takšne taktike, so na primer nemške enote prodreti v
novljen Briško - Beneški odred. Ob ustanovitvi je imel dva bataljona in v vsakem je bilo po 100 borcev. Prvi komandant nove enote je bil Jože Gačnik, komyggr vrin. Odred je pTevzel teritorialne in operativne naloge na področju Brd, Beneške Slovenije, Rezije, Bov- c< ca in Kobarida». Vojaške op&àfiSJeyf. je izvajal v manjših skupinah, za izpolnitev večjih nalog pa mu je štab IX. korpusa občasno pošiljal na pomoč druge partizanske enote.
Briško - Beneške odred je že takoj ob ustanovitvi prizadejal okupatorju težke udarce in izgube, saj je deloval na strateško izredno važnem področju. Največ spopadov je bilo ob vpadnicah v Brda, ker so Nemci po Soški in Nadiški dolini prodirali v Italijo in naši partizani so jih s svojimi posegi močno ovirali pri izpolnjevanju njihovih zamisli in načrtov. V devetih mesecih se je odred razvil v močno formacijo, ki je štela nad 700 borcev. To so bili po večini partizani iz goriških Brd in iz Beneške Slovenije.
Iz kronike bojev se Jože Gačnik spominja drzne akcije v marcu 1944. leta. Tedaj je drugi bataljon odreda, ki je deloval v Benečiji, pripravil nemškim letalcem in njihovemu štabu na zasilnem letališču Belvedere pri Vidnu presenečenje.
Z bliskovito in drzno akcijo je napadel in uničil štab, provizorij v katerem so spali piloti ter 9 letal. Druga večja akcija je bila napad na skladišče letalskih bomb in dru-
gega streliva na pokopališču v Loč-šele 9. oktobra uspele. niku pri Gorici. Silna eksplozija je Beneško Slovenijo. Ob odjeknila v noč in skladišče je bilo
reorganizacijah partizanskih enot zravnano z zemljo. V naslednjih je bil 2. decembra leta 1943 v ne- mesecih sta se borbenost in šte-ki hiši v Gradnem v Brdih usta-1 vilčna moč odreda še povečala. Mi-
miiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiniiuuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiin
Otroška matineja v Verdijevem gledališču
Učenci slovenskih osnovnih šol z Goriškega (ob tej priložnosti so učence iz okoliških vasi pripeljali v Gorico s posebnimi avtobusi) in dijaki nižje srednje šole «Ivan Trin-ko» v Gorici, skupno z učitelji in profesorji, so včeraj zjutraj do zadnjega kotička napolnili dvora-
no Verdijevega gledališča. Tu je namreč Stalno slovensko gledališče iz Trsta uprizorilo pravljico Pavla Colie «Jurček».
Naša mladina je z največjim zanimanjem sledila Jurčkovim pustolovščinam. Vlogo glavnega junaka v tej pravljici je odlično
zaigrala Miranda Caharija. Tudi ostal; člani tržaškega ansambla so dobro podali svoje vloge. Odrski predstavi so poseben čar dajali iznajdljivo pripravljene scene Demetrija Geja in kostumi Marije Vidau.
(Na sliki vidimo naše otroke na Jurčkovi predstavi).
nerski vod je v noči od 25. na 26. junij leta 1944 skupaj s pripadniki Vojske državne varnosti uničil fašistično postojanko v Pevmi pri Gorici, v kateri je.,Mo. 33 pripadnikov prostovoljne milice in gojencev oficirskih šol. Borci so jo uničili, čeprav je bila postojanka obdana X: bodečtJ^Uap^ln. iflinskim poljem. Ob napadu so zaplenili precej orožja in opreme. Ob napadu 30. junija istega leta je prvi bataljon na cesti Gorica - Plave uničil tri kamione, osebni avto, oklopni avto ter onesposobil okoli 80 sovražnikovih vojakov.
Briško - Beneški odred je s svojimi neprestanimi akcijami — vseh seveda ni moč našteti — vezal sovražnikove garnizije v Gorici, Lečniku, Moši, Krminu in Čedadu ter jim onemogočil vpade v osvobojena Brda in v Beneško Slovenijo. Pripadniki te enote so svoje akcije izvajali celo globoko v Furlaniji. Hkrati je odred prirejal mitinge in na druge načine dramil narodnostno zavest v Benečiji, s čimer je opravljal važno politično poslanstvo. Zaradi tega so se v narodnoosvobodilni boj vključevali novi partizani iz beneških vasi. Iz prve beneške čete se je kmalu razvil bataljon, ki je operiral na skrajnih zahodnih mejah slovenskega naroda. Iz poročila štaba je razvidno, da je Briško - Beneški odred 6. septembra leta 1944 imel že 5 bataljonov, dva minersko-sabotažna voda in rezijsko četo, s skupaj 723 partizani.
Briško - Beneški odred je ob občinskem prazniku Nove Gorice 9. septembra leta 1968, prejel posebno priznanje. Občina je namreč tej e-noti dala domicil v Novi Gorici. V utemeljitvi sklepa je bilo tudi napisano: «Briško - Beneški odred je nastal in se razvijal v goriških Brdih in Beneški Sloveniji ter je vse do osvoboditve deloval na skrajnih narodnostnih nejah Slovenije. Prav zaradi tega obstoj odreda ni bil pomemben le v vojaškem pogledu, marveč tudi v političnem. Bil je žarišče narodne zavesti, soustvarjalec ljudske oblasti, pomembna pa je bila tudi njegova vloga pri razvijanju sodelovanja z italijanskimi partizanskimi enotami.»
Spričo takšnega poslanstva ima nedeljska proslava v Brdih (v Gradnem in na Humu) velik pomen. Pripravljalni odbor nanjo ponovno vabi vse nekdanje pripadnike odreda, od katerih mnogi žive v slovenskem zamejstvu v Italiji, in seveda tudi vse druge rojake ter bivše italijanske partizane.
Stališče zveze PSI do deželne vlade
Tiskovni urad goriške zveze PSI je izdal poročilo, v katerem javlja rezultate sobotnega sestanka pokrajinskega vodstva stranke. Z ve liko večino glasov so po petih urah izčrpne diskusije odobrili resolucijo, ki sta jo predstavila člana vodstva Trombetta in Blasig, v kateri je izraženo stališče po soških socialistov do rešitve vladne in deželne krize. Kar se liče osrednje vlade so videti v odstranitvi Ta vianija in premestitvi Andreottija nevame težnje opuščanja določenih odprtih stališč. V zvezi z rešitvijo deželne krize, je rečeno v dokumentu, ni videti jasne volje deželne krščanske demokracije, da bi dejansko rešila probleme, o katerih je bil sklenjen sporazum.
V zvezi s položajem na Goriškem je rečeno, da si bo PSI z jasno politiko prizadevala razbiti sedanjo konservativno politiko po-soških demokristjanov in socialdemokratov.
• V dvorani pokrajinskega sveta bo 19. decembra ob 16. uri tiskovna sindikalna konferenca. Na njej bodo zastopniki sindikalne federacije prikazali hud gospodarski položaj na Goriškem, kjer je že 2.000 delavcev v dopolnilni blagajni.
Prosveta
V klubu «Simon Gregorčič» na Kor-zu Verdi 13 je vsak dan, od 11. do 12. ure, odprta razstava o 200-letni-ci obvezne šolske naredbe na Slovenskem.
Slovenska prosvetna zveza vabi prebivalce Jamelj na prikazovanje filmov goriškega kinoamaterja Miladina Černeta o potovanju po deželah jugovzhodne Azije. Filme bo predvajal v hiši Jožeta Pahorja - Smoleta danes, 13. t.m., ob 20. uri.
Prosvetno društvo «Skala» v Gabr-jah vabi danes, 13. t.m., ob 20. uri v osnovno šolo. kjer bodo predvajali slovenski celovečerni film «Cvetje v jeseni».
Prosvetno društvo «Oton Župančič» in športno društvo «Juventina» v štandrežu vabita otroke in njihove starše na filmski popoldan, ki bo v nedeljo ob 16.30 na sedežu društva v štandrežu.
Šolske vesti
Ravnateljstvo slovenske trgovske šole obvešča, da bo roditeljski sestanek v nedeljo, 15. decembra, ob 9.30 v šolskih prostorih.
Starši dijakov ali njihovi namestniki so vabljeni na sestanek.
Kino
Jutri v Krminu svečanost ob 50-letnici Prinčičeve tovarne
Jutri, v soboto 14. decembra, ob 10.30 bodo v Prinčičevi tovarni pohištva v Krminu imeli jubilejno slovesnost. Podjetnik Ivan Prinčič, naš rojak, ki ga poznajo in čislajo v gospodarskih krogih in v našem manjšinskem življenju na splošno, bo imel svečanost ob priliki 50-letni-ce svojega mizarskega podjetja. Začel je z mizarsko delavnico, po zadnji vojni pa je podjetje preraslo v majhno tovarno, ki daje delo nekaj desetinam ljudi in ki svoje kvalitetne izdelke prodaja ne le na italijanskem tržišču, marveč tudi v inozemstvo. Svečanost bo v prostorih tovarne v Ulici Venezia Giulia 18.
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «La preda». Z. Araya in F. Gasparri. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO 16.45—22.00 «Il cittadino si ribella». F. Nero in B. Bach. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Lo straniero». M. Mastroianni in Karina. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.00 * 22.00 «Contratto marsigliese». A. Quinn in J. Mason. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CENTRALE 17.00-21.30 «Il clan del quartiere latino». M. Ronet in M. Malfatti. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Tržič
AZZURRO	17.30—22.00	«Revolver».
Barvni film.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «L'arrivista». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Fatti di gente per bene». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Užiška republika», jugoslovanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Veseli rekruti», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «človek, katerega je težko ubiti», ameriški barvni film ob 20. uri.
PRVAČ1NA Prosto.
RENČE Prosto.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Verena Sandrin. Orietta Blasizza, Monica Sulin, Sarah Facchinetti, Michela Sfiligoj.
SMRTI: 82-letni upokojenec Franc Čandek. 68-letni upokojenec Arrigo Grattoni, 87-letna gospodinja Marija Hribar vd. Petarin, 82-letni invalid Giovanni Piani, 94-letni upokojenec 1 ittono Misano.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34. tel. 29-72.
PRIMORSKI DNEVNIK
4
13. decembra 1974
VAŽNO ZASEDANJE
Decembrski
plenum
CK KP SZ
Vsako leto konec decembra Vrhovni sovjet SZ običajno sprejema gospodarski plan in proračun za naslednje leto, a pred vsakim decembrskim zasedanjem sovjetskega parlamenta Centralni komite KP SZ analizira stanje gospodarstva, pregleda oziroma preuči planske naloge ter jih odobri, podčrta vse, kar je v gospodarjenju bilo dobrega, opozarjajoč obenem na napake in slabosti, da bi, praviloma tako dal pobudo za ukrepe v gospodarstvu, ki v danem trenutku zanje smatra, da so za dosego namena najbolj koristni.
Letošnje leto bo taka seja Vrhovnega sovjeta SZ 18. decembra. Dan ali dva pred tem pa bo o stanju v gospodarstvu razpravljal Centralni komite partije na svojem običajnem decembrskem plenumu. To zasedanje partijskega vodstva je zelo važno, ker se, po nekem utrjenem pravilu, ukvarja s kritično a-nalizo gospodarskih tokov in funkcioniranja gospodarskega sistema.
V	razpravi o gospodarskih rezultatih med dvema decembroma bo, razumljivo, poudarek tudi na uspehih, ki so bili doseženi v četrtem letu devete petletke.
Objavljeni so že bili podatki o industrijski proizvodnji v prvih devetih mesecih, le-ti kažejo, da je bila rast povečana ne samo v odnosu na prejšnje leto (8,2 odst.), marveč tudi v odnosu na plansko nalogo (6,8 odst.). Tempu rasti industrijske proizvodnje v SZ od nekdaj posvečajo največjo pozornost, spričo tega pa navedeni rezultati tudi zbujajo zabovoljstvo.
Ob tej priložnosti bodo posamično imenovani oziroma našteti vsi pomembnejši novo izgrajeni industrijski objekti, vključeni v proizvodnjo v preteklem letu.
Tovarna osebnih avtomobilov «Lada» v mestu Togliattigradu na Volgi je, recimo, začela delati s polno kapaciteto, se pravi proizvajati o-krog 600 tisoč vozil letno. «Lade» zelo dobro prodajajo tako na domačem. kot tujih tržiščih. Kupci v Sovjetski zvezi nanje čakajo po več mesecev, čeprav stanejo okrog 7500 rubljev (10.000 dolarjev). Zelo dobro nadalje napreduje tudi gradnja največje tovarne kamionov na svetu na reki Kami, v mestu Na-berežnije Čelni. A v Ust Ilimu bodo že v kratkem montirali prve turbine na novi sibirski hidrocen-trali, ki bo ena najmočnejših na svetu. Dalje: zelo dobro napreduje izgradnja sajano - šušenske hidro-centrale in začeli so graditi bajkal-sko-amursko železniško magistralo, s pomočjo katere bodo prodrli do znanih naravnih bogastev Sibirije in Daljnega vzhoda.
Številni novi gospodarski objekti rastejo vsepovsod, v obstoječih pa povečujejo proizvodnjo.
V	poljedelstvu sicer ne bodo dosegni lanskega rekorda 222 milijonov ton žitaric, vendar jih bodo pridelali okrog 200 milijonov. V proizvodnji bombaža bo postavljen nov rekord 8 milijonov ton. Na tem partijskem zasedanju bo hkrati tudi ugotovljeno, da je na tržišču več blaga široke potrošnje, kar je docela v skladu z orientacijo |>o 24 kongresu KP SZ.
Kljub čemu bodo na tem partijskem plenumu — kot se to vsakega decembra dogaja — bolj govorili o tem, kaj v gospodarskem razvoju ne gre, kje in zakaj ta razvoj zaostaja. Praksa preteklih let je pokazala, da se generalni sekretar CK KP SZ navdušje prav za tako vrsto odkritega razgovora na partijskem vrhu, ob upoštevanju svojega priljubljenega izreka, da partija ne more trpeti samozadovoljstva v pogledu tega, kar je bilo doseženo.
Leonid Brežnjev je letošnjo jesen v svojem govoru na mitingu v Kišnjevu objavil in pojasnil smer bodočih naporov v ekonomski politiki ter obenem napovedal novo «petletko dobre kvalitete in učinkovitosti», kar da bo istočansno tudi izkodiščna pozicija za odkrivanje nadašnjih napak in slabosti Neposredno pred tem plenumom CK KP SZ, pa je v partijskem tisku opaziti tudi kvalificirane trditve, da, recimo, «še zdaleč niso izkoriščene rezerve za izboljšanje kvalitetnih pokazateljev». Vrhu tega se dogaja, da okrog petdeset odstotkov novih podjetij začne z delom ob večjih ali manjših zakasnitvah, «kar vodi do velikih izgub». Kot resen problem, ki «zbuja zaskrbljenost», navajajo tudi okoliščino, da strojegradnja ooleha za kronično «aritmijo» v proizvodnji. Zaradi neritmičnosti proizvodnje so zabeležili velike izgube v pogledu delovnega časa, kar je — kot je zapisal «Komunist» — posledica «neorganiziranosti in nizke ravni delovne discipline v nekaterih kolektivih». Ko je govor o delovni disciplini, povezujejo to težkočo z «u-pravljanjem v proizvodnji in funkcioniranjem tekmovanja ter materialnega stimuliranja ljudi». Mnogi znanstveno raziskovalni inštituti — je poudarjeno — leta izpopolnjujejo to, kar je na področju tehnologije že davno znano Najo-strejše kritike pa gredo na račun gradbeništva v celoti Na tem področju — je rečeno razmetujejo sredstva, tu prihaja do velikih izgub v delovnih urah, kvaliteta dela pa je najslabša.
Posetmo ostro je zastavljeno vprašanje kvalitete v industriji blaga široke potrošnje: blaga je vedno več, asortiman se je izboljšal, vendar so se zaradi slabe kvalitete povečale tudi zaloge.
Z zanimanjem pričakujejo tuji opazovalci tudi ukrepe CK KP SZ v zvezi z nadaljnjim izboljšanjem gospodarskega sistema.
Jelena Jovin je lepo srbsko dekle, ki si je izbrala poklic manekenke. Verjetno je bila njena izbira posrečena, kajti smatrajo jo kot najboljšo jugoslovansko manekenko
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
Carolus Cergoly:
«INTER POCULA»
Najnovejša pesniška zbirka Ca-rolusa Cergolyja nosi že v svojem latinskem naslovu «Iter pocula» vse kontradikcije, iz katerih je stkana in v katerih je dobršen del njenega čara, a tudi vsa njena šibkost. Sočno, živahno tržaško na rečje, v katerem je napisana, se namreč vsaj vsebinsko, a včasih tudi formalno bije z rafiniranimi kulturnimi asociacijami, na katerih zelo pogostoma temelji. Vendar gre večidel le za navidezno trenje med ljudskim čustvom in kulturnim mitom. Cergoly se bistvu zateka v kulturne mite in spomine samo kadar hoče ustvariti posebne kontraste med svojim utrujenim, rahlo dekadentnim svetom in svežino ter neposrednostjo ljudske tradicije. Ti kontrasti so sicer včasih tako močni, da presegajo okvir pesniške ubranosti. Vendar se prav preko njih in_ ob njih utegne ustvariti magično pesniško vzdušje, kot na
P0 ODKRITJU NAFTNIH LEŽIŠČ V SEVERNEM MORJU
Norveška se bori s težavami ki jih ji povzroča bogastvo
Velikanske zaloge nafte - Pritisk sosedov - «Nafta je zlo», pravi članica parlamenta - Sredstev je veliko, primanjkuje delovnih moči - Kam z denarjem?
da se izpostavljamo nevarnosti, da nas bogastvo zaduši. Zato je vlada, ki kontrolira vso eksploatacijo nafte na nacionalnem področju, sklenila, da se sme na leto načrpati le 90 milijonov ton nafte, od česar bo 90 odstotkov šlo v izvoz, le 10 odstotkov bo ostalo doma, za domače potrebe. S svojimi hidrocentralami ter z velikim premogovnim bogastvom krijemo vse potrebe po energiji. In tudi če se bomo striktno držali sklepa vlade, ki sem ga pravkar omenil, nam bo nafta do 1980. leta prinesla 15 milijard kron «,približno 1850 milijard lir op. ur.). In kaj naj z njimi počnemo. Naj jih investiramo doma? Naše gospodarstvo bi tega ne zdržalo.»
Ena izmed rešitev bi bila nalaganje novih bogastev v tujini, pravijo-^v ministrstvu za trgovino, kjer poudarjajo: da je Norveška v zelo dobrih odnosih z deželami v razvoju, kjer «Norvežanov ne rhóréjo obtožiti, da so Amerikan-ci, kar je v tretjem svetu že sinonim za imperializem».
Naložbe v tujini, posebno v svetu v razvoju pa so nevarne, bolje povedano tvegane zaradi morebitne nacionalizacije. V Braziliji na primer je neka znana norveška družba postavila veliko tovarno papirja. Brazilska vlada pa je nedavno tega prišla do lejičnega sklepa, da je podjetje preveč pomembno. da bi ga imel v rokah tujec. In je podjetje enostavno podržavila.
Druga možnost je ta velika sredstva investirati v skandinavskih deželah. To bi bilo prav, kajti s tem bi «krenili po nosu» tudi sosede Švede, ki «se nekam preveč šopirijo». Morda bi ne bilo napak kako milijardo kron investirati tudi v Evropi, v centralnem delu stare celine, tako nekako, kot delajo Arabci v Zahodni Nemčiji.
Če trdimo, da so Norvežani v težavah zaradi nenadnega in preobilnega bogastva, lahko rečemo tudi, da se bodo že znašli. Norvežan, pravijo, je dober, je odličen trgovec. Neka zbadljivka pravi, da je Norvežanom uspelo izvažati pesek v Saharo.
Pa ne gre za vprašanje, ali se bo ali se ne bo Norvežan v tem primeru znašel. Predvsem je znano, da bo vlada skušala sredstva, ki jih prinaša nafta, uporabiti za odkup tujih deležev v norveških industrijskih podjetjih, ki so posebno v kemiji in metalurgiji precejšnja. Neko kanadsko podjetje je svoj del kapitala že odstopilo.
»V zvezi s tem odkupom pa se med norveškimi poslovnimi ljudmi širi mnenje, da bi nekega dne norveška vlada mogla začeti tudi z odkupovanjem domačega kapitala, to se pravi delnic, ki so last domačih poslovnih ljudi. S tem bi norveška vlada vzela pod kontrolo vso norveško zasebno industrijo...
To so domneve, ugibanja. Toda do 1980. leta mora vlada porabiti šest milijard kron, torej 750 milijard lir, ki so že tu. Kam z njimi? «Tu se začenjajo naši pro-
OSLO, decembra. — «Nafta je za nas nesreča, prava nesreča.» Tako trdi drobcena ženska, ki pa ni niti neuka ženica od nekod s hribov, niti pripadnica kake ekstremistične skupine za ekološko čistočo, pač pa je to ugleden član norveškega parlamenta, sicer pa poslanka norveške socialistične stranke, torej tiste stranke, ki skupno s Stranko delavcev vodi danes Norveško. Poslanka svoje misli razvija takole: «Nafta, bogastvo nafte nas vznemirja, ker se postavlja vprašanje, ali bo naše gospodarstvo zdržalo, ali se bo rešilo iz poplave črnega zlata?»
Človek bi se zares vprašal, ali ima opravka z normalnim človekom. Posebno sedaj, ko se ves svet otepa težav, ki so jih tudi in predvsem bogatemu svetu pripravili Arabci, ki so dvignili ceno nafte za štirikrat.- Zato- se človek vpraša, kaj pravzaprav bogastvo črnega zlata predstavlja za Norvežane, ki se bojijo, da' bi se v njem utopili.
Na Norveško smo prišli v razpoloženju, ki ni bilo nadvse prijateljsko. Kako bi drugače tudi bilo, saj pri nas, v južnih predelih Evrope, lahko le zavidamo nekomu, ki se je kar čez noč spremenil v «Arabca sinjih oči». Res, Norvežani imajo toliko nafte, kolikor je ima Saudova Arabija in še veliko več. Tako ugotavljajo geologi, ki trdijo, da je v severnem delu Severnega morja najmanj za eno milijardo ton nafte. Če upoštevamo dejstvo, da šteje Norveška razmeroma malo prebivalstva, je to bogastvo velikansko. ogromno.
In kdo se upira bogastvu, kdo se ga otepa?
Norvežani in to z vso resnostjo, z vso odločnostjo. Seveda ne vsi, toda tisti norveški vodilni ljudje in tisti Norvežani nasploh, ki trdijo, da jim je pri srcu bodočnost dežele. In res, tudi pri preprostem Norvežanu boš opazil, da se počut nekako nelagodno, ker je «čez noč» tako močno obogatel. Norveški sosedje pa že pritiskajo na vlado v Oslu, naj bi ne bila tako neodločna in naj bi čimprej začela izkoriščati to bogastvo. V ta namen se je ponudilo že 175 petrolejskih družb, ki so od norveške vlade zahtevale, naj jim določi koncesijo za iskanje oziroma črpanje nafte. Kolikor je norveška vlada doslej pristala na črpanje nafte, se predstavnikom teh družb zdi «smešno majhna količina». In norveška vlada namerava ostati pri svojem sklepu, saj je že pred dvema letoma odklonila zahteve predstavnikov Evropskega skupnega tržišča. Celo Kissingerju so Norvežani, posredno vsaj, rekli ne.
Norveški minister za trgovino je v zvezi z vprašanjem eksploatacije velikanskih zalog «črnega zlata» v Severnem morju rekel med drugim naslednje: «V začetku se nam je zaradi nenadno odkritega bogastva zavrtelo v glavi. Toda koj zatem smo dojeli,
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Z intuicijo boste ubrali pravo pot za izvedbo načrtov. Zelo prijetna družba.
BIK (od 21.4. do 205.) Delo, ki se vam je dolgo časa motalo, se bo zaključilo. Neka oseba se zanima za vas.
DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Lep napredek v poslih, ki so vam pri srcu. Dobili bo' »e pismo.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Imeli boste priložnost za uresničenje načrta. V večernih urah se boste srečali z nekom.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Nekdo od vaših sodelavcev je napravil napako. čeprav niste krivi, boste kazen plačali vi.
DEVICA (od 23.8 do 22.9 ) Neka zadeva bo terjala od vas vso vašo sposobnost. Nesporazum v družini.
TEHTOICA (od 23.9. do 22.10.) Zapustili boste staro pot in stare načrte. Preveč ste ljubosumni.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.11.) Zvezde so vam naklonjene, le več dobre volje in vse bo prav. Lepa vest.
STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Vzdušje za sklenitev poslovnega sodelovanja. Vabili vas bodo v prijetno družbo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Spoznali boste vplivno osebo. Zvedeli boste nekaj, kar vas bo spravilo v dobro voljo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Med tekmeci bo prišlo do spora, kar bi vi lahko izkoristili. Osrečili boste drago osebo
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dah boste lep zeled in s tem poživili dejavnost. Ne presojajte domačih sporov preveč v naglici.
blemi,» toži minister za trgovino. «Ni več vprašanje, kje najti denar, da bi se ustvarila nova delovna mesta, pač pa nastaja vprašanje, kje najti delovne moči, da bi se denar porabil. Imamo sredstva za gradnjo bolnišnic, šol in podobnih javnih objektov, nimamo pa delovne sile, ki bi ta dela o-pravljala. Obstaja ena praktična rešitev in sicer zmanjšanje davkov, ki predstavljajo že 50 odstotkov plače. Toda zmanjšanje davkov pomeni nagel skok potrošnje, to pa logično vodi v inflacijo. Majhna industrija pa bi inflacije ne zdržala.»
Za vse te probleme bi se morda prej ali slej našla rešitev. Tako pravijo ekonomisti. Toda za vsem tem strahom je en sam stoletja star strah, nekakšen prastrah, ki sestoji v tem, kako ohraniti norveško družbo, da bi se ne zamajala v svojih temeljih. Celo delavska stranka, ki sedaj toži nad pomanjkanjem delovne sile, je pred meseci izsilila izglasovanje zakona proti «uvozu» tuje delovne sile. Zakon so utemeljili takole: Nismo sposobni tujemu delovnemu človeku nuditi istih življenjskih pogojev kot jih nudimo Norvežanu. Zato je bolje, da ga ne sprejmemo v svojo sredo.» Generalni sekretar sindikalne konfederacije dela pa je bolj iskren: «Ne želimo več ljudi na Norveško, ker smo vedno vztrajali pri
politiki pomanjkanja delovne moči, kar nam omogoča boljše položaje v borbi proti delodajalcem.»
Pa ne le to. Norveška hoče ohraniti «staro norveško družbo» tudi v smislu, da se noče odreči svojemu ribolovu, s katerim se u-kvarja 15.000 Norvežanov, kar je razmeroma malo, kar pa spada že v nekakšno folkloro Norveške, saj bi teh 15.000 ribičev lahko takoj našlo kruha drugje, ulov pa je le neznaten del v ekonomiji Norveške.
Podobno je tudi s kmetijstvom, saj stane paradižnik, ki ga pridela norveški kmet, štirikrat več kot stane uvoženi paradižnik. Toda «preprečiti je treba selitev podeželskega prebivalstva v mesto, posebno iz severnih pokrajin. O-hraniti je treba mala obalna ribiška naselja, kajti, tu je prava Norveška», je zapisal neki norveški publicist.
V Evropi, ki se otepa s težavami, v svetu,, ki se otépa celo s pomanjkanjem, z lakoto, so gornje «skrbi» malone že izzivanje, ne pa resen problem. Res je, da petrolejska industrija prinaša s seboj ekološke probleme, toda s tolikšnimi sredstvi se dajo tudi ti problemi rešiti. Pomanjkanje in siromaštvo, s katerima se srečujemo ponekod v svetu, se ne ozirata več na ekologijo, ker je pereč že problem samega obstoja. Za Norvežane, to seveda ne velja.
.................................T1,
Luskavka premagana?
Preprosto kombinirano zdravljenje, ki je dalo v ZDA in na Dunaju obetavne rezultate
NEW YORK, 12. — Psorisis ali po naše luskavica, razen v izrednih primerih, ni nevarna bolezen, hudo pa je neprijetna, posebno če zajame večje povržine telesa. Zdravniška veda, ki je posebno če zajame večje površine marsikateri bolezni do živega, se z luskavico že dolgo zaman ubija, ker ni še dognano niti to, kaj bolezen povzroča. Ve se le, da je bolezen dedna, vendar ne tako, da jo človek dobi z rojstvom ali kako drugače, pač pa podeduje nagnjenje do nje, to se pravi, da starši posredujejo svojim potomcem nagnjenje, da ti zbolijo za to boleznijo.
Po najnovejših podatkih se bolezen širi, celo naglo širi Nekateri pripisujejo to načinu prehrane, posebno še bogati prehrani, ki da je ne prenesejo na primer jetra. Vzroke za bolezen namreč iščejo prav v neki hibi na jetrih. Toda vse to so le domneve
Na svetu je od 75 do 80 milijonov ljudi, ki jih tare ta sicer ne nevarna zato pa dokaj nevšečna bolezen, za katero doslej ni resnično učinkovitega zdravila, kolikor se ne bo obneslo zdravilo, rekli bi raje, kolikor se ne bo obnesel način zdravljenja, o katerem so spregovorili sedaj strokovnjaki dveh znanih bolnišnic in sicer «Massachusetts General Ho-spitala» ter dunajskega «Allgemei-ne Krankenhausa». kjer zdravijo na podoben način in ki so doslej zabeleži lepe rezultate prvi pri 50, drugi pa pri 35 pacientih
Zdravljenje je dvojno. Pacient zaužije neko pilulo, ki je v ZDA že dolgo v prodaji, nato pa se čez dve uri v času, ko pilula deluje na organizem, podvrže obsevanju s kvarzovo žarnico. Vendar ne gre za preprosto obsevanje z ultravioličnimi žarki, pač pa na poseben način, kajti ves organizem pacienta se podvrže nekakšni intenzivni prhi ultravioličnih žarkov za dobo od 15 do 30 minut, tako pač, kot to predpiše zdravnik Pri tem je treba paziti, da se pacient preveč ne ožge kajti obsevanje je zelo intenzivno in je že v samen začetku razmeroma dolgotrajno.
Po dosedanjih izkušnjah, ki veliko obetajo, so zdravniki ugotovili dve konkretni stvari: predvsem to, da se pri 50 pacientih, ki so jih zdravili na tak način v ZDA, bolezenski znaki po desetih mesecih niso več pokazali. Tej pozitivni ugotovitvi pa je treba dodati negativno: premočna doza zdravila negativno vpliva na jetra in more zato omenjene pilule, ki so v prosti prodaji, predpisati samo zdravnik, ki mora tudi kontrolirati učinek na pacientu.
Čeprav z zadovoljstvom beležimo novost, ki prihaja iz ZDA in iz sosedne Avstrije, jo jemljeno z določeno dozo previdnosti, saj se je človek že velikokrat prezgodaj navduševal. Upajmo, da se tokart ne bo uštel...
primer v teh nežnih ljubezenskih stihih:
Ker te imam rad, so v meni barve lepe kot metulji in perje kolibrijev.
Prav tako posrečena je kontaminacija med kulturnimi in ljudskimi prvinami v tej sodobni verziji našega slovenskega mita o lepi Vidi:
Iz Devina je lepa Vida,
komaj tri mesece poročena,
pobegnila
na Reko
z nekim Marinom,
mornarjem
na panamski ladji.
Kot kratka cigareta je trajala ta ljubezen.
Bila je
stvarca iz samega mesa.
Cergoly ne izhaja torej iz ljudske tradicije, temveč se k njej vrača po neizpovedanem, a vendarle občutenim razočaranjem nad svetom kulture, v kateri je skoraj vse življenje zaman iskal odgovore na svoja eksistenčna vprašanja. Zato je v marsikaterem njegovem verzu slutiti odčaranost, ki sicer škoduje neposrednosti njegove lirične izpovedi, a po drugi strani zelo jasno osvetljuje dramatično vsebino njegove pesniške izkušnje in poudarja resnično bolečino, v kateri in zaradi katere pesnikuje. Da je to res, nam pričajo še posebno pesmi, ki se nanašajo na osvobodilni boj:
Kadi se iz dimnika zjutraj in zvečer v taborišču Mauthausen, ki je večji brat Rižarne.
Solze in kri padajo na Trst.
Plesal sem kolo tam doli na Meledi z roko v majhni Bredini roki, ki se še ni naveličala nositi Hajdukove puške vzdolž Neretve, polne krvi.
Ustavi se smrt, sedi, počivaj.
Jutri zjutraj bo mitraljez izžrebal, ali se boš z Vladom ali
z Jurijem poročila.
V teh dveh odlomkih, kot sicer v vseh pesmih--iz kratkega ciklusa, naslovljenega «Ilegalne», se Cergoly ne sprašuje po izvoru in naravi svojih čustev, kot drugje, in ne išče novih estetskih u-činkov, temveč se prepušča otožnosti in trpi f«> svojimi spomini in mislimi, kot bi samo v njih mogel najti pravi smisel življenja, ki je onstran dobrega in zlega ter lepega in grdega. Ni dvoma, da se prav v teh pesmih razodeva najpristnejši aspekt Cergolyjeve muze, ki je sicer, kot smo že rekli, vsaj delno še vedno obremenjena s prepogostimi kulturnimi primesmi in za ljudsko pesem nenavadnimi poetičnimi podobami. Zato bi za zaključek še enkrat poudarili, da nam je Cergoly najbolj všeč tam, kjer zna prisluhniti izključno svojemu najbolj preprostemu pesniškemu navdihu, kot na primer v tem nadvse lepem odlomku iz pesmi «Odpri usta»
Odpri usta, govori
tistim značilnim glasom razposajene mravlje in reci mi besedo, ki jo znaš, edino, ki
lahko ozdravi človeka, kot sem jaz.
JOSIP TAVČAR
Prejeli smo
CHINA RECONSTRUCTS Leto XXm. štev. 11 za november 1974. Izdaja jo v angleščini, francoščini, španščini, arabščini, ruščini in kitajščini kitajski zavod za stike s tujino.
PETEK, 13. DECEMBRA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 11.30 šola
12.30 Profili protagonistov: De Gasperi pod pilicijskim nadzorstvom Danes se zaključi oddaja o De Gasperiju pod policijskim nadzorstvom. V današnjem tretjem nadaljevanju bo govor o policijskih zasliševanjih voditelja italijanskih krščanskih demokratov, o njegovih aretacijah in o življenju v rimskih zaporih Regina Coeli. Tudi v današnji oddaji bo Maria Belli, ki pooseblja De Gasperijevo ženo, obujala spomine na velikega držav nika, De Gasperija samega pa bo igral Mariano Rigillo, Kronika DNEVNIK
Tečaj nemškega jezika	r
Šola
DNEVNIK
Program za najmlajše: italijanske lutke in marionete Program za mladino: Rdeče, rumeno, zeleno La Fontainove pravljice Živi evangelij Profili protagonistov:
DE GASPERI POD POLICIJSKIM NADZORSTVOM Italijanske kronike DNEVNIK Teden aktualnosti Variacije na temo
Oddajo, ki jo pripravlja Gino Negri, vodi Mariolina Cannuli DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
ŽENSKI SLALOM ZA SVETOVNI POKAL Prenos iz Cortine d’Ampezzo Športni dnevnik
Zlata doba ameriškega musicala:
Na sporedu je drugi del filma «Hočem plesati s teboj'»
Ob 20. uri DNEVNIK
Tri minute do polnoči
Delo je napisal Monte Doyle, prevedla Connie Riconon, Podelitev literarne nagrade Basilicata
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
in 14.10 Šola:
Matematika, školjke, Ali ste vedeli?, Prometni kvizi, Znanost in tehnika, Labodje jezero. Dolina Rena in 15.35 Angleščina
Veseli tobogan: Dobrovo v goriških Brdih Obzornik
SREČANJE OKTETOV ZAČETEK ŽIVLJENJA: druga oddaja Človek in okolje: ONESNAŽENJE MORJA Sodobna civilizacija (rekli bi raje necivilizacija) ni s svojimi velikimi količinami odpadnih snovi prizanesla niti morju. Tretja oddaja iz serije Človek in okolje nosi naslov Onesnaženje morja. Je posvečena predvsem majhnemu koščku morja, kolikor ga je vzdolž slovenske obale, konkretno nekaj nad 30 kilometrov. Avtor teksta je dr. Jože Štirn z morske biološke postaje v Portorožu. Ta je prvi opozoril na bistveno vlogo morskega fitoplanktona, to je tistega osnovnega proizvajalca kisika, ki je za 75 odstotkov udeležen pri obnavljanju kisika na Zemlji. Ker človek že neodgovorno ravna z morjem, se v nekaterih plitvih predelih severnega Jadrana že pojavljajo znaki hude zastrupitve fitoplanktona. Največ odplak prihaja iz italijanskih rek, predvsem iz Pada, toda množični turizem vzdolž slovenske obale nosi tudi del kri rde za o. Današnja oddaja je posneta v barvah, kajti prav barva j včasih edini znak onesnaženja Risanka DNEVNIK
Tedenski notranjepolitični komentar VELIKA LJUBEZEN, celovečerni film Drugi del dokumentarne oddaje HARLEM DNEVNIK
12.55
13.30
14.10 15.17
17.00
17.15
17.45
18.00
18.10
18.45
19.15
20.00
20.40
21.45
22.45
17.00
18.45
19.00
20.00
20.30
21.00
22.40
8.10
10.50 17.20
17.50 18.05
18.40
18.50
19.10
19.30
19.50
20.10
21.40
22.30
19.55
20.15
20.35
21.35
KOPRSKA BARVNA
Risanke za otroke DNEVNIK
Kmetje, dramatiziran roman Modro morje, serijski film
TELEVIZIJA
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.50 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami: 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.50 Petrassijeva «Noche oscura»; 19.15 Anita Pittoni: «Na noževi konici»; 20 00 Šport. 20.50 Koncert; 22.40 V plesnem koraku.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
17.30,	20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Barok v glasbi; 10.45 Glasba in nasvet; 11.15 Melodije;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Najbolj znane popevke, 16.00 Kulturni dogodki; 16.45 Tops-pops;
17.15	Kulturna panorama; 18.00 Parada orkestrov; 18.30 Naši pevski zbori; 19.00 Prenos RL;
19.30	Glasba v večeru; 21.30 Simf. koncert.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00. 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.25 Jutranja glasba;
8.30	Popevke; 9.00 Vi in jaz. 10.00 Reportaža; 11.30 Izbran spored;
12.10	Najlepše pesmi; 13.20 Strnjena komedija; 14.05 Odprta linija:
14.40	Nadaljevanka; 15.10 Pro-gram za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna in operna glasba;
19.30	Pisan spored; 20.20 Ponovno na programu z Mino; 21.15 Koncert; 22.40 Francoske popevke.
II. PROGRAM
7.30,	8.30,	13.30. 15.30, 19-30
8.40	Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Nadaljevanka: 9 55 Popevke; 10.35 Na vaši strani:
12.40	«Alto gradimento»; 13 00 Hit Parade; 13.50 Kako in zakaj..
15.40	Glasbeno-govorni spored^
17.30	Posebna reportaža; 17:50 Telefonski pogovori; 19.55 Plošče;
22.50	Človek v noči.
Ml. PROGRAM
8.30	Koncert; 10.00 Chopinove skladbe; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 14.30 Debussyjev poem «Jeux»; 15.30 Tenorist in pianist;
16.30	Avantgardna glasba; 17 10 Ittalijanskj vokalni sekstet: 18.45 Srečanja; 19.15 Večerni koncert;
21.30	Radijski oder.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00	19.00
Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Pri glasbenem krožku: 9..5U Jug. narodna glasba; 1015 Uganite, pa vam zaigramo; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijs ' i nasveti; 12.40 Popevke; 13.30 Priporočajo vam...;	14.10 Mladina
poje; 15.45 «Vrtiljak»; 16.50 Človek in zdravje; 17 00 Aktualnosti-17.20 Koncert in simfonije: 18 u-. Ogledalo našega časa; 19 40 Bratje Avsenik: 19.50 Lahko noč. otro ci! : 20.00 Tops-pops 20; 21.15 Oddaja o morju; 22 20 Besede in zvoki; 23.05 Literarni nokturno;
23.15	Jazz pred polnočjo.
...................."".....................................................m.......................................................................
ZA OČETOM
P/S£ JANEZ TRNOVE, RIŠE MIKI MUSTER
Gorovje je postajalo čedalje nižje in po-ložnejie. Gorski travniki in painiki so nudili ugodne pogoje za pašo. Srečala sta indijanske pastirje sredi velikih čred ovac. Tudi podnebje se je počasi spreminjalo. Postajalo je toplejše in vlažnejše. Nič več jima ni bilo treba zmrzovati, kakor prej po visokogorskih dolinah. Tudi zalogo hrane sta si pri Indijancih lahko obnavljala.
Srečno sta prepotovala La Montano in zagledala pod seboj velikanske brazilske pragozdove. Vendar sta morala še več dni potovati, preden sta dospela do njih. Pot ju je sedaj vodila po svetu, ki ni bil obljuden. Coljave so se menjavale s skalnatimi prodi, prostranimi grmišči in manjšimi gozdovi, čez dan je bilo včasih že neznosno vroče, da sta iskala senco in oddih.
Tako sta nekega dne prispela na ozemlj«. kjer sta zaman iskala vode. Da bi si pogasila žejo, sta pričela žvečiti listje koke. Koka je grmovje, katerega liste žvečijo Indijanci že iz pradavnih časov, v novodobnih tovarnah pa izdelujejo iz njega kokain, ki je nevarno mamilo. Žvečenje listov ni škodljivo in deluje osvežujoče Kuni je medtem vneto lovil neke mišim podobne živalce.
13. decembra 1974
PRIMORSKI DNEVNIK
SPORT SPORT SPORI
SMUČANJE
V GORTINI D’AMPEZZO
Zanesljiva zmaga Proli-Moserjeve Američanka C. Nelsonova druga
Slavje Avstrijk - Prva Italijanka Tissotova na 22. mestu
ODBOJKA
SINOČI NA STADIONU «1. MAi»
CORTINA D’AMPEZZO, 12. — Av-rijka Annemarie Pròli - Moserjeva 1)0 Pričakovanju osvojila prvo mes-o v smuku v Gortini d'Ampezzo, ve-'Javnem za svetovni pokal 1974-75 in Pokal «Max Mara». S to zmago Je Avstrijka potrdila, da bo v letoš-nP sezoni skoraj nepremagljiva tudi 2at0- ker lahko računa na homogeno reprezentanco (Drexel, Scroll, Kase-rer in druge).
Na včerajšnjem tekmovanju se je a drugo mesto uvrstila Američanka mdy Nelson. Zanesljivo so smučale . L5rancoske predstavnice, saj se Je De Bamardova uvrstila na dobro • mesto, medtem ko je bila Rou-rierova skupno z Avstrijko Scrollovo Peta.
. .frva Italijanka Cristina Tissot je paa šele 22. S to uvrstitvijo v italijanskem taboru seveda niso navduše-m. Konkurenca pa je zares neizprosna, “ko da italijanske tekmovalke sploh ne Pridejo do izraza.
Preseneča tudi slaba uvrstitev Švi-earke Marie Therese Nadig, ki je °svojila zlato v Sapporu in ki se je morala zadovoljiti s 13. mestom, s oimer je ostala brez točk za svetov-m pokal.
VRSTNI RED:
J' Annemarie Proli (Av.)	1’29”45
2-	Cindy Nelson (ZDA)	1'29’’92
3-	Wiltrud Drexel (Av.)	1,30"79
4-	Danielle De Bernard (Fr.)	r30’’81
a Brigitte Scroll (Av.) in
Jacqueline Rouvier (Fr.)	1’30”86
'■ Monika Kaserer (Av.)	r30"89
2- Fabienne Serrat (Fr.)	r31"73
9-	Evi Pròli (Av.)	T31"73
10-	Michelle Jacot (Fr.)
Elizabeth Clifford (Kan.)	1’31”81
22. Cristina Tissot (It.)	1'33T7
ŠPORT NA TV
Smučanje in tenis
Italijanska televizija bo danes po drugem sporedu prenašala dva šport-na dogodka.
Ob 12.25 bo neposredni prenos s “t. Moritza, kjer bo moško tekmova-dj® v smuku, veljavno za svetovni smučarski pokal 1974-75.
Ob 14.00 pa bo prenos finalnega teniškega turnirja v Anconi za pokal švedskega kralja.
Košarka
DREVI V UL. DELLA VALLE
Servolana - Bor
Borovi člani bodo drevi, ob 20. dri, v Ulici della Valle, igrali prija-Oljsko košarkarsko tekmo proti Ser-vplani, ki nastopa v D ligi. Borovci bodo igrali z naslednjo postavo: Sosič, Vatovec, Kralj, Pertot, Ambrožič, Sirk, Kraus, Klobas, Fabjan, Lisjak, Barazzzutti in Francia.
hokej na ledu
ITALIJANSKA A LIGA
Bočen prvi
CORTINA D’AMPEZZO, 12. - Boren si je z zmago proti ekipi Alle-8he z 9:7 priboril prvo mesto na lestvici. Po prvem delu prve ita-
za končni naslov pa bo še ogorčena, saj so na drugem mestu z dvema točkama zaostanka kar tri moštva.
Izidi 9. kola
Bočen - Alleghe 9:7, Merano -Cortina 6:4, Gardena - Milan 14:1, Brunice - Auronzo (prekinjena). A-siago - Latemar (neodigrana).
LESTVICA
Bočen 16, Alleghe, Gardena in Cortina 14, Merano 12, Milan 6, Bru-nico 5, Auronzo 4, Asiago 1, Latemar 0.
Prihodnje kolo
Alleghe - Latemar, Auronzo - Milan, Bočen - Asiago, Cortina - Brunice, Gardena - Merano.
BOKS
V MUŠJI KATEGORIJI
Franco Buglione italijanski prvak
CASERTA, 12. — Franco Bugio-ne je osvojil italijanski boksarski naslov mušje kategorije s tem, da
je v 12 krogih po točkah premagal Franca Speratija. Dvoboj je bil v Caserti. Zmaga F. Buglioneja pa je bila zaslužena, saj je boksar iz Capue dvakrat zrušil na tla nasprotnika. Sperati je v poslednjih krogih skušal nadoknaditi zamujeno. Bilo pa je prepozno in Buglione je tako zanesljivo zmagal, čeprav po točkah.
TENIS
MELBOURNE, 12. — Romun lile Nastase, Avstralec John Newcombe in Argentinec Guillermo Vilas so se uvrstili v polfinalni del mednarodnega- teniškega turnirja «Učiteljev» v Melbournu. Za četrtega polfinalista bomo izvedeli jutri, ko se bosta pomerila Ramirez (Mehika) in Salomon (ZDA).
Eie Nastase je z lahkoto odpravil Španca Orantesa s 6:4 in 6:2. Nato pa je Romun premagal še Američana Salomona s 6:3 in 6:2.
Argentinec Vilas pa je v dveh setih izločil Šveda Borga (7:5 in 6:1).
Začel se je zenski turnir v spomin bazoviških žrtev
V prvem srečanju je Bor A s težavo premagal drugo Borovo ekipo
Sinoči se je na stadionu «1. maj» pričel 5. tradicionalni odbojkarski turnir članic za «Trofejo bazoviških žrtev». Prvi in drugi dan so na sporedu izločilne tekme dveh skupin, v katerih igrajo po tri naše ekipe. Prvi dan tekmovanja se je končal brez nobenih presenečenj. Odbojkarice Bora «A» so si povsem zasluženo priborile prvo mesto in bodo igrale sklepno tekmo z zmagovalcem drqge skupine. Odbojkarice Kontovela bodo igrale za tretje oziroma četrto mesto, mlade zastopnice Bora pa so bile zadnje. Doslej sta šesterki Brega in Bora slavili po dvakrat. Letošnji zmagovalec pa si bo priboril dragoceno lovoriko v trajno last.
• • •
Bor A — Bor B	2:0
(15:13, 17:15)
Srečanje med prvo in drugo še-sterko Bora se je končalo po pričakovanjih. Zmagal je Bor A. ki ni nikoli zaigral s svojo najboljšo postavo, toda ne glede na to, so jim mlajše zastopnice združenja delale precej preglavic in to predvsem v drugem nizu. Prvi set se je kon-
čal razmeroma hitro in lahko v ko- namenjena na smučišča v Italijo in
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiUMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiirriiiiiliiiiiiiiliiiiiu
NOGOMET
OSMINA FINALA POKALA UEFA
Premoč ZRN in Nizozemske Juventus in Velež osamljena
Twente (Nizozemska) premagal s 5:0 praško Duklo - Partizan k. o.
Brez slavnega nogometaša Johanna Cruyffa je bil nizozemski Ajax izločen. Johanna Cruyffa je res težko nadomestiti
Italija in Jugoslavija imata po e-nega zastopnika v evropskem pokalnem tekmovanju UEFA. Juventus iz Turina je sicer doživel poraz v Amsterdamu proti Ajaxu z 1:2.
Vseeno pa se je kvalificiral zaradi zmage z 1:0 v Turinu.
Velež iz Mostarja pa je kar s 4:1 odpravil nevarne angleške nogometaše Derby Countyja.
Napoli si je zapravil možnost kvalifikacije že v prvem srečanju, ko je na lastnih tleh izgubil proti Ba-niku iz Ostrawe z 0:2. Remi, ki so
____ _ _ r______	____ r_. _ ___ ga nogometaši Napolija iztržili v _
Ljanske lige v hokeju na ledu so | ČSSR, ni zadostoval. Napoli je iz- no študirati od svojih učencev Nem-torej zastopniki Bočna prvi, borba I ločen.	1 cev in Nizozemcev.
Tudi Partizan iz Beograda je v Kòlnu odpovedal. Beograjčani so v ZRN doživeli pravo katastrofo, saj so izgubili kar z 1:5.
Kot na SP v Nemčiji
Tudi to pokalno tekmovanje je doslej pokazalo, da so nemške in nizozemske enajsterice res najboljše. ZRN ima kar tri svoje zastopnike v tem tekmovanju, Nizozemska pa dva. Kot na SP v Nemčiji sta omenjeni državi pokazali, da je njun sistem igre koristen in uspešen. Če bi Ajax lahko razpolagal s Cruyffom in Neeskensem, v tem primeru bi skoraj gotovo napredoval v četrtfinale tudi Ajax. V tekmi z Juventuspm je bilo jasno, da manjkajo AjaMl Strelci, ki bi znali uspešno zaključiti izredno število ugodnih akcij, ki jih ustvarjajo vezni nogometaši na sredini i-grišča.
V nemško - nizozemsko koalicijo so se vrinile ČSSR, Italija in Jugoslavija. Vzhodnonemških in španskih zastopnikov sploh ni. Elita evropskega nogometa se je torej pomaknila proti severu, kjer sta danes ZRN in Nizozemska daleč pred o-stalimi državami.
Poglavje zase pa so angleški nogometaši, ki se še niso opomogli po razočaranjih v zadnjih letih. Minuli so časi, ko je Manchester United z Bobbyjem Charltonom osvajal pokale in dajal lekcije dinamičnega in privlačnega nogometa. «Učitelji» nogometa bodo odslej morali prid
POKAL UEFA
Osmina finala
Ajax (Nizozemska) — JUVENTUS (Italija)
Banik Ostrawa (ČSSR) — NAPOLI (Italija)
VELEŽ MOSTAR (Jugoslavija) — Derby (Anglija)
Koln (ZRN) - PARTIZAN BEOGRAD (Jugoslavija) Saragozza (Španija) — Borussia (ZRN)
Fortuna (ZRN) — Amsterdam (Nizozemska)
Dinamo Dresden (NDR) — Hamburg (ZRN)
Twente (Nizozemska) — Dukla Praga (ČSSR)
Prvak: FEYENOORD (Nizozemska)
— Finale 7. in 21. 5. 1975 Dosedanji prvaki: 1972 Tottenham (Anglija)
1973	Liverpool (Anglija)
1974	Eeyenoord (Nizozemska)
1. tekma 2. tekma Kvalificirani
0:1	2:1	JUVENTUS
2:0	1:1	Banik
1:3	4:1	VELEŽ MOSTAR
0:1	5:1	Kòln
0:5	2:4	Borussia
0:3	1:2	Amsterdam
1:4	2:2	Hamburg
1:3	5:0	Twente
ODBOJKA
Italijanska A liga
Tretja zmaga Are linee
Izidi 4. kola
Panini — CUS Siena	3:0
Ariccia — Ruini	3:0
CUS Turin — CUS Piza 3:0 Pneus Parma — Paoletti 3:2 Are Linea — COOP Modena 3:2 CUS Catania — Cesenatico 1:3 Lubiam — Petrarca (17. t.m.)
Lestvica
CUS Turin, Ariccia in Panini 18, Lubiam in Are Linea 6, Paoletti, Pneus, CUS Piza 4, COOP Modena, CUS Catania in Cesenatico 2, Petrarca, CUS Siena in Ruini orez točk.
V soboto bo Are Linea igrala v Firencah z Ruinijem, ki je le bleda senca šesterke iz prejšnjih let. To bo več kot lepa priložnost za četrto zmago.
rist kasnejših zmagovalk. Poraženke, ki so stopile na igrišče z okrnjeno postavo, se niso znašle. V povsem drugačni luči pa so se pokazale v nadaljevanju, saj so set izgubile z minimalno razliko po enakovredni igri. Sedaj še imena posameznih igralk.
BOR A: Bolčina, Božič, Jevni-kar, Rauber, Pernarčič, Prašelj. Kralj, Kuferzin, Furlanič, Mesesnel, Gl a vina in Jazbec.
BOR B: Škerlj, Bizjak, Kus, Lozar, Batič, Bole in Purič.
KONTOVEL: Ban, Majovski, Rupel, Samec, Kapun, Milič, Štoka, D. in K. Daneu ter Čemjava.
* * *
Kontovel — Bor B	2:0
(15:7, 15:11)
Tudi v drugem nastopu je moral Bor B prepustiti izkupiček nasprotnicam. Po drugem setu so celo povedle z 9:3, toda seta le niso osvojile, kar bi bilo za njih nedvomno velika nagrada. Odbojkarice Kontovela so na prvem nastopu pokazale le toliko, kolikor je bilo dovolj za končno zmago. Le tu pa tam smo videli kako dobro odbojkarsko kombinacijo, ki se je nekoliko povzpela nad poprečjem.
'* * *
Bor A — Kontovel	2:0
(15:4, 15:9)
Po pričakovanjih je bila tretja tekma večera tehnično bolj zanimiva. Kontovelke, ki trenutno niso v najboljši formi, so nudile Boru dostojen odpor. Le škoda, da niso pokazale še več, s čimer bi srečanje nedvomno še veliko bolj pridobilo. Zmagovalke zaslužijo vso pohvalo in so tako upravičeno finalistke tega 5. spominskega turnirja. Sodnika Jacolino in Caputo v tem ne preveč zahtevnem nastopu nista imela težke naloge.
Občni zbor SK Union
Včeraj zvečer je imel smučarski klub Union, ki je sekcija športnega združenja Union iz Lonjerja, svoj drugi redni občni zbor. V svojem poročilu je tajnik Ervino Ciini padal obračun pretekle sezone. Iz poročila je razvidno, da je v zadnjem letu pristopila k društvu cela vrsta mladih Slovencev in Italijanov, ki so v harmoniji sodelovali na smučarskem področju. Duh, ki vodi organizatorje pri svojem delu, ni zgolj tekmovalnega značaja, temveč predvsem formativnega in rekreacijskega. Klub šteje danes o-koli sto članov in precej simpatizerjev, tako da sta ob nedeljah polna dva avtobusa smučarjev, ki sta
Slovenijo. Predsednik kluba Ernest Urdih je v svojem govoru začrtal smernice za novo športno sezono 1974/75. Poudaril je. da je treba v prihodnjem letu pritegniti k dejavnosti kluba najširše plasti tržaške mladine. Smučarski klub Union je zato ustanovil center za izposojanje smučarske opreme in prilagodil cene izletov tako, da so dostopne vsakomur. Veliko važnost pa je po Urdihovem mnenju treba polagati na vzgojo mladih. Med vožnjo na smučišča bo zato treba pripraviti pogovore o športu, kulturi in zgodovini krajev, kamor so izletniki namenjeni. Te pogovore pa bi morali voditi tako imenovani kulturni animatorji. Po izčrpni diskusiji je bil izvoljen novi odbor: Renata Zlobec, Suzana Pertot, Ervino Clini, Fabio Uberti, Ernest Urdih, Rocco Romanelli, Sonja Žerjav, Valter Gruden, Celestina Urdih, Boris Gombač, Marinella Del Conte, Mirella Zolli in Raffaele Calia.
Sas
Težki časi za proseško Primorje. V nedeljo so nogometaši Primorja izgubili tudi proti Ederi. Na sliki osamljeni primorjaš v napadu, kar zgovorno kaže, da se je v napadalni vrsti Primorja res nekaj zataknilo
liiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimjiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiriiniimii|||iimi|i,|,|iiii|||,i,iii|||i||i|i|i|||||||i||,|ti||Hi|ii|M||,m|||a
KOŠARKA
JUTRI IN V NEDELJO V TRSTU
Ignis Varese in Innocenti Milan na kakovostnem tržaškem turnirju
Poleg dveh favoritov bosta nastopila še IRP Rim in Lloyd Adriatico
Z novo športno palačo smo konč- riški profesionalni ligi ABA, kjer no v Trstu dobili prostor za večja športna tekmovanja. Tokrat bodo prišli na račun ljubitelji košarke.
Lloyd Adriatico bo namreč v soboto in nedeljo priredil zanimiv košarkarski turnir, ki se ga bodo u-deležile naslednje ekipe:
IGNIS Varese INNOCENTI Milan IBP SCATTO Rim LLOYD ADRIATICO Trst Spored:
Jutri, 14. 12.
ob 20.30 Ignis — IBP Rim ob 22.00 Innocenti — Lloyd A.
Nedelja, 15. 12.
ob 16.45 finale za 3. in 4. mesto ob 18.15 finale za T. in 2. mesto
Ignis Varese
Košarkarji iz Vareseja so doslej osvojili več evropskih in svetovnih pokalov. Varovanci trenerja Gambe so torej tudi na tem turnirju veliki favoriti za končno zmago. Gre o-meniti, da bo jutri in v nedeljo nastopil poleg Boba Morseja tudi drugi Američan Yelverton, ki bo letos za Ignis igral v pokalnih tekmovanjih. Yelverton je že igral v ame-
Posoetek s tekme mladincev med Rosandro in Zarjo. Bazovskemu napadalcu ni uspelo ugnati nasprotnikovega
vratarja
se je tudi dobro obnesel.
Tržačani bodo torej imeli priložnost, da se pobliže seznanijo, kako se sploh igra v ZDA. Poleg obeh Američanov bo Ignis igral s svojimi znanimi izkušenimi igralci, kot so: Dino Meneghin, center državne reprezentance, Zanatta, prav tako državni reprezentant, oba play-ma-kerja Rusconi in Ossola ter zanesljivi Bisson.
Innocenti Milan
Tudi Milančani bodo nastopili z dvema Američanoma. Poleg Hughesa, ki igra v prvenstvu, bo tokrat Innocenti predstavil tudi svojega pokalnega igralca Američana, italijanskega porekla, Silvesterja. Verjetno se bo tudi na tem turnirju obnovil tradicionalni boj med Ignisom in Innocentijem. V vrstah Innocentija bomo lahko videli še znane igralce kot Jellinija, Brumattija, Bariviero, Bianchija in Benattija.
IBP Scatto Rim
Rimska ekipa je presenečenje v letošnjem prvenstvu. Rimljani so letos najeli odličnega Američana So-rensona, razen tega razpolagajo še z nekaterimi drugimi dobrimi košarkarji, med katerimi naj omenimo Quercio in Lazzarija.
IBP je v nedeljo le za nekaj točk izgubil proti Innocenteju, tako da si lahko obetamo zanimivo srečanje tega moštva z Ignisom.
Lloyd Adriatico
Domači košarkarji nimajo večjih možnosti na tem turnirju. Vsekakor pa gre zasluga vodstvu tega društva, da je priredil tako pomemben turnir, ki bo gotovo navdušil tržaške ljubitelje košarke. Naj pristavimo še, da se je skušal Lloyd ojačiti z nekim jugoslovanskim košarkarjem (Plečaš, čosič, Jelovac). V Ju-
iiiiiimiiiiiiiiii::!!!!!!iiiiiiiii!iiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiu
OBVESTILA
SPDT obvešča, da je še nekaj prostih mest za zimovanje v Št. Janžu na Koroškem.
Prijave sprejemajo v Trstu, Ul. Geppa 9.
* * *
SPDT obvešča, da je za nedeljski izlet na Nevejsko sedlo še nekaj prostih mest.
Izletniki, ki nimajo abonmajev, morajo potrditi svojo udeležbo.
goslaviji pa je prvenstvo v polnem teku, tako da do ojačenja razumljivo ni prišlo.
Yelverton, pokalni košarkar Tunisa, bo jutri in v nedeljo nastopil na tržaškem turnirju. Yelverton je v ZDA igral v drugi profesionalni ligi (ABA)
NOGOMET
AMSTERDAM. 12. — Nizozemska in Belgija bi v primeru odpovedi Argentine lahko priredili nogometno svetovno prvenstvo za leto 1978. Nogometni zvezi obeh držav sta o tem že uradno obvestili mednarodno nogometno zvezo (FIFA).
---- Janko Perat
UMIRAJOČI _____CAS	« =
Misliti hočem le na naju. Nikoli več ne bom izgubljala časa s čimerkoli drugim. Potruditi se hočem, da bom vzljubila življenje, saj hočem biti s Teboj večna. Zame je prišel trenutek, za kakršnega je Faust prodal dušo. A ničesar nimam, kar bi lahko dala v zameno.
Vsa sem Tvoja, vsa sem Ti.
Trenutek, postoj! ... In cena?
Ljubezen je odpoved, je bolečina, je večnost. Vsa sem Tvoja in vsa sem Ti.
Ali spiš, moj ljubljeni? Pri Tebi sem, s Teboj diham. Tvoja kri je v mojih žilah, čutim Tvoj utrip. Želim Te.
Spi, moj ljubi! V mojem naročju si in božam Ti lase. Šepetam Ti uspavanko, da boš spal mimo, saj veš, da me žive ne odtrgajo od Tebe.
Glej, moj ljubi, rekla sem Ti, da je obris Tvoje podobe v meni ’ začrtan tako jasno kot zasneženi vrh v zahajajočem soncu. Nikjer ni oblačka, ki bi ga mogel zatemniti, niti meglice, ki hi ga le za hip zabrisala. Ničesar mi ni žal. S preteklostjo sem opravila. Kar sem prejela, sem drago odkupila. Potegnila sem črto.
Od življenja ne pričakujem ničesar, a prav zato ga pijem z velikimi požirki. Nikdar nisem tako jasno vedela, čemu živim. Niti takrat ne, ko sem se z življenjem tepla zaradi
svojih otrok, ko sem trdovratno odrivala misel na smrt. Zdaj pa me včasih obhaja želja, da bi umrla, ker se bojim, da vnašam v Tvoj čustveni svet zmedo.
Nikdar nisem cenila svojega telesa. Umazale so ga besede strasti, ki so bruhale iz podlih ljudi okrog mene. Zdaj pa z vsakim dihom občutim lepoto, M se skozi moje telo spaja s Tvojim v najino véliiko ljubezen. Posvečena je z iskrenostjo. Neomadeževana je s pobudami, kakršne zbližujejo ljudi. Umrla bi z deviškim občutkom pričakovanja svojega prvega, umrla preden bi me umazal pohotni pogled kateregakoli drugega.
Moja čustva so spala v granitni grobnici, nad njimi je gorela večna lučka. Trd in mrzel je bdi kamen, toda toplota Tvojih čustvev ga je ogrela. Moja umrla sreča je spet oživela. Živim, da sem Tvoja.
Vem, da živim resnično. Zgrozim se, če le pomislim, da nisi pri meni. Tedaj mi zastane dih, mi srce preneha utripati.
Če bi me sonce Tvoje ljubezni ne grelo več, bi bila spet le kamen in grobnica in smrt.
Morda preveč izzivam usodo.
Sebe sem stavila na rdeče polje. Če se kroglica na ruleti ustavi na črnem, naj bo črno!
Našla sem Te in hočem, da si moj. Vidiš, nič več me ne bega, ničesar več se ne bojim. Živim med ljudmi, govorim z njimi, ločim jih po obrazih in lastnostih, urejam svoj odnos do njih. Toda zame ni več važno, kako si drugi urejajo svoje življenje. Brez predsodkov sem. Dajem družbi svoj davek, toda moji prispevki so skromni, kakor je majhen prostor, ki so mi ga odmerili. Sebe pa ne delim več, ker sem zraščena s Teboj. Nič več naju ne more ločiti.
Ljubljeni moj,
odpusti mi, da sem klonila zdaj, ko me najbolj potrebuješ! Odpusti moji šibkosti, saj sem le ubog človeček. Prepovej
nevihti, naj ne biča dehtečega cvetja, ukaži viharju, naj ne lomi ponosnih smrek!
Na zunaj sicer kljubujem neusmiljenosti življenja, saj stojim na svojem mestu. A ne glej v brezupno temo moje duše! V srcu imam lučko, ki me greje, tvoja podoba je. Vem, da trpiva skupaj, le vsak po svoje. Saj sva eno srce in eno življenje.
Zbrala bom moči, da Ti bom v oporo. Zbrala bom spet svoj razkošni mir, kakor praviš.
Obsula Te bom s hvaležnostjo, kakor me Ti obsipaš z dobroto.
Razumi, da sem tudi jaz včasih bedna in nemočna!
Ljubim Te, ljubim, ljubim.
XIV
MEDIGRA
(Za mizo, ob velikem oknu restavracije, nekoliko stran od redkih gostov, sedijo: predsednik občine, direktor banke in šef notranje uprave. Med njimi poteka pogovor.)
«Ne morem mu povsem zaupati. Preveč zagnan se mi zdi. Vsake stvari se loti s takšno zavzetostjo, kot bi hotel od sebe odvrniti pozornost na svojo preteklost. Kot bi hotel reči: .Glejte, saj sem zaveden, saj delam!’ Toda njegova preteklost mi je sumljiva Morda je bil celo fašist. Slišal sem tudi praviti, da je bil v angleški vojski, v komandosu. Menda so bili to elitni vojaki, nekakšna angleška SS.»
«Ne vem, kaj bi rekel. Povoda za kritiko nam doslej še ni dal. Samo zdaj, zadnje čase, mi nekaj ne ugaja. Zaganja se za gradnjo otroških vrtcev, čeprav ve, da ni denarja. Denar potrebujemo za druge stvari. Sicer pa smatram Franceta za
enega izmed najsposobnejših kadrov. Kako ti stvari postavlja! In tako drzno ti gleda v oči, da te kar Zbega. Kot bi hotel brati misli.»
«Toda njegova trma nam je v napoto. To meji že na nekaj drugega in ne le na drugačne poglede v zvezd z občinsko politiko.»
«Vama lahko priznam, da njegov nastop celò name tako vpliva, da v njegovi navzočnosti podvomim v pravilnost naše občinske politike glede gospodarskega razvoja. Zmožen je razgibati ljudi, toda njegovo prepričevanje temelji na čustvih, na trenutni razvnetosti. Sicer pa ni tako lahko oporekati njemu in vsem tistim, ki utemeljujejo potrebo po otroškem vrtcu. Tudi sam sem prepričan, da nam je vrtec potreben. Morda celo bolj kakor motel. Res je, da z gradnjo ne bomo smeli dolgo odlašati. Toda letos še ni na vrsti. Letos ne smemo zapraviti prilike, ki se nam nudi za gradnjo motela. Kreditni pogoji so nadvse ugodni. Manjka nam le poldrugsto milijonov za začetni polog. Tega P» lahko spravimo skupaj le, če se odpovemo gradnji vrtca. Ce bomo zanemarili to enkratno priliko, nas bo prehitela sosednja občina, ki tudi računa s tem. Zdaj je turistični boom, ki ga moramo izrabiti. V ekonomiki moramo biti prodorni in daljnovidni. Pri tem ne smemo premišljevati s srcem. Tako dela naš France. In prav zaradi tega objektivno škoduje socializmu in našemu gospodarskemu razvoju, čeprav je subjektivno morda predan socializmu.»
«Ne vem. Rekel sem že, da je morda bil celò fašist. Morda celò vohun! Taki ljudje znajo leta in leta čakati, da si pridobijo zaupanje.»
«Daj no mir! Petnajst let ti bo takole čakal . . . Kaj pa naj bi sploh vohunil pri vpogledu, kakršnega ima pri svojem delu? In komunist je že od štiriinštiridesetega.»
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tei. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	13. decembra 1974
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 Ljubljana*
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v viSinl enega stolpca: trgovski 200, ^n8ni™5.
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali og 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročalo P oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije prt
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska

ZTT - Trst
SKLEPI GLAVNEGA ODBORA FEDERACIJE SINDIKATOV
¥ marcu bodo delavci odločali o organiceli enotnosti sindikatov
Na današnji seji je bil soglasno sprejet predlog tajništva federacije - Predvidene stavke zaradi draginjske doklade
RIM, 12. — Na seji glavnega odbora federacije sindikatov CGEL, CISL in UIL so danes glasovali o treh predlogih resolucij, ki so jih izdelale komisije in tajništvo federacije. Govorimo o treh predlogih, ker je komisija izdelala dva, od katerih pripada eden večini komisije, drugi pa manjšini. Dokument štev. 1. ki ga je pripravila večina, je prejel 61 glasov, dokument štev. 2 (manjšina) pa 14 glasov. Za ta dokument so glasovali republikanci in socialdemokrati, ki so združeni v UIL. Dokument štev. 3, ki ga je medtem izdelalo tajništvo federacije, pa je bil sprejet soglasno.
V	dokumentu štev. 1, ki je prejel, kot smo dejali večino glasov, se zahteva naj tajništvo uresniči predloge, ki izhajajo iz poročila o sindikalni enotnosti, ki ga je podal tajnik CISL Storti. Gre za izdelavo načrta za orgamčno enotnost treh federacij na podlagi smernic, ki izhajajo iz poročil ter doprinosov v teku debate, izkušenj in rezultatov med in po srečanju v Firencah glede vloge sindikata v današnji družbi.
V	dokumentu štev. 2, ki so ga predlagali republikanci in socialdemokrati pa je rečeno, da se bo o spreminjevalnih predlogih federacij-skega pakta, o katerih govori Stor-tijevo poročilo, razpravljalo na sejah pristojnih vodstev treh sindikalnih organizacij. Namen teh naj bi bil, da se nudi federaciji možnost, da izvaja dinamično vlogo, kot odločilen činitelj za dosego organične enotnosti.
Ker omenjeni dve resoluciji nista dosegli soglasnosti, je tajništvo federacije že vnaprej pripravilo tretji dokument, ki je bil deležen popolnega soglasja. Ta dokument obvezuje tajništvo in vse druge organe federacije, «da skupno pripravijo debato na vseh ravneh federacije ter na skupščinah delavcev na podlagi poročila in vsebine debate, ki je prišla do izraza na seji glavnega odbora.» Vse tri konfederacije — je rečeno v dokumentu — se obvezujejo, da bodo skupno sklicale v marcu prihodnjega leta gene-
krajevnih sindikalnih organizacij, ki bodo združevale na skupnem nastopu vse delavce. Gre torej za poskus, da se enotnost doseže predvsem na bazi in ne samo na vrhu.
Kot smo dejali, je danes glavni odbor federacije razpravljal tudi o vprašanjih političnega in gospodarskega položaja. Glavni odbor je predlagal tajništvu, naj priredi manifestacije v raznih mestnih središčih ter naj proglasi osem ur stavke v razdobju do 19. januarja, in sicer v zvezi z bojem za rešitev vprašanja draginjske doklade. Glede tega predloga je prišlo do nekaterih sprememb, ker so razni sindikalni predstavniki predlagali, naj bi bil rok v katerem je treba opraviti te stavke nekoliko daljši, ker bodo nekatere tovarne zaprte do 12. januarja ter je zato nemogoče strniti osem ur
stavke v en sam teden. Takoj po teh sklepih je predsednik zaključil delo glavnega odbora federacije.
Devet mrtvih obračun spopadov v Rangunu
RANGUN, 12. — Burmanska vlada je sporočila, da je v včerajšnjih spopadih med študenti in policijo, ki je «ugrabOa» na vseučilišču U Tantovo truplo, bilo ubitih devet ljudi, 74 pa je bilo ranjenih. Čeprav je položaj v Rangunu danes navidezno normalen, vlada v mestu velika napetost kot dokazujejo izredni vladni ukrepi. Vojaška hunta se namreč dobro zaveda, da so imele včerajšnje množične demonstracije izrazit protivladni značaj.
NAVELIČALA SE JE POUKA
Do ne bi šla v šolo, si je 11-letna deklica iz La Spezie izmislila atentat in telefonirala u tajništvo zavoda, da bo v kratkem eksplodirala bomba. Policija jo je odkrila in jo izročili ženski policiji, da primerno ukrepa. Deklica je dobro zasnovala načrt, ni pa vedela, da so telefoni šole pod nadzorstvom, kar ji je bilo u-sodno.
PRVI «UMETNI» FRANCOZ
Prvi Francoz, ki je bil spočet z umetnim oplojevanjem se bo rodil za božič v Marseillu: tako poroča neki krajevni list v članku, ki je posvečen delovanju krajevne «banke sperme».
Pri marsejskem «centru za človekovo spolnost» so doslej «oplodili» s semenčico, ki so jo darovali moški, ki imajo najmanj 40 let in vsaj enega sina, okrog 40 žensk. Od teh jih je trinajst zanosilo.
Ravnateljstvo «banke sperme» ima največje težave z «o-ploditelji»: teh je komaj sedem, žensk, ki bi rade zanosile po tem postopku pa kar 106. Težave bi bile ravno nasprotnega značaja, če bi v «banki» prakticirali metodo neposrednega posega moškega pri oplojevanju, toda v tem primeru bo imeli nevšečnosti s policijo. Možje postave v takih primerih, nimajo nič kaj posluha za «znanost» in bi imeli «banko» za navaden bordel.
NAPADU SO CA BLIZU POSTAJE TERMINI
Pariški starinar žrtev štirih rimskih nasilnežev
Nesrečnež je nekaj ur po prevozu v bolnišnico izdihnil zaradi hudih notranjih poškodb Aretirani domnevni napadalci
Skupaj s fantom sta bila priprta tudi njegova prijatelja. Sodnik, ki vodi preiskavo, doslej ni sprejel nobenega ukrepa za aretirane.
RIM. 12. — Znani pariški starinar in restavrator Andre Feton je bil danes ponoči v Rimu žrtev brutalnega napada: štirje banditi so ga pretepli do smrti in mu pobrali ves denar, ki ga je imel v žepu.
Nekaj ur po napadu na Fetona je policija aretirala 4 nasilneže: Uga Ciardella, Maria Nesta, Francesca Russa in Alija Quadrija, Indicijc, ki so jih doslej zbrali preiskovalci, kažejo, da so aretirani pa vsej verjetnosti odgovorni za napad na starinarja in na nekéga' Rifiiljàna. ki je bil pretepen malo prej. Fetona iv svojstvu priče bivšega šefa ge je policija našla onesveščenega na !--------1----
Dr. Fiore zaslišal bivšega poveljnika generalnega štaba gen. Marchesija
RIM, 12. — Rimski preiskovalni sodnik dr. Fiore je danes zaslišal
ralne svete, ki naj bi dokončno sklepali o načrtu, ki predvideva «organano efotnost» brez obzira na pridržke organizacijske narave posameznih organizacij.
Po odobritvi tega dokumenta se je debata nadaljevala glede druge točke dnevnega reda.
Iz današnje razprave in vsega tega, kar je bilo povedanega v prejšnjih dneh je razvidno, da obstajajo še vedno precejšnje težave za premostitev sedanjega stanja v federaciji italijanskih sindikatov, to je CGIL, CISL in UIL. Največ je težave za uresničitev cilja, da bi se vsi italijanski delavci združili v eni sami enotni organizaciji prihajajo sedaj v glavnem od organizacije UIL, ki zahteva, da bi bilo treba najprej rešiti dokončno vsa
sporna .prašan» «rMe	|	|)j Nar(]j
Trgu Republike t?!izu postaje Termini in ga odpeljala v bolnišnico, čeprav njegovo zdravstveno stanje se na prvi pogled ni zdelo zaskrbljujoče. Kljub temu je starinar v prvih jutranjih urah izdihnil zaradi hudih notranjih poškodb (pretepači so mu uničili vranico).
Andre Feton, ki je bil star 58 let, je bil zelo znan tudi v italijanskem umetniškem svetu kot starinar, predvsem pa kot izreden restavrator. V Rim je prišel v nedeljo na kratek oddih skupaj s 36-letno prijateljico Lucienne Marie Giocanti. Snoči sta se odločila, da si privoščita vesel večer, zato sta po večerji odšla v neki «night» v Ul. Veneto. Okrog 2. ure sta se odora-vila v hotel. Giocantijeva, ki je bila utrujena, se je odpeljala s taksijem, Feton pa se je napotil peš.
Kaj se je zgodilo pozneje, policija ni mogla še ugotoviti. Ura je odbila 2.30, ko je izvidnica letečega oddelka rimske kvesture priskočila na pomoč 26-letnemu Nicolu Maraglinu, ki so ga neznanci napadli in oropali blizu postaje Termini. Agenti so poklicali na pomoč še druge poheiste in kmalu je okrog železniške postaje kar mrgolelo policajev, ki so iskali nasilneže.
Kmalu nato so pod ložo na Trgu Republike našli onesveščenega Fetona, ki je bil tudi žrtev nasilnežev. čeprav se njegovo zdravstveno stanje ni zdelo zaskrbljujoče, so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je nesrečnež umrl.
V teku preiskave je neka druga izvidnica zasačila blizu postaje štiri nepridiprave. Ko je eden od teh zagledal agente, se je skušal znebiti dokumentov, ki jih je ukradel Maraglinu. Zato so policisti aretirali vse štiri in jih odvedli v zapor, kjer jih še zaslišujejo. Kaže, da so jim v žepu našli okrog 50 tisoč lir. Registrske številke bankovcev naj bi odgovarjale številkam bankovcev, ki jih je imel v žepu Feton. Po mnenju preiskovalcev je tudi zanimivo dejstvo, da se je ob vesti, da so aretirali domnevne napadalce, v bolnišnici razširila govorica, da so ti temne polti: neki zdravnik je vprašal Fetona, če so bili napadalci črnci in starinar je prikimal. Od aretiranih Ali Quadri je Alžirec, nekdo drug pa je izredno temne polti.
Osemnajstletnik priprt zaradi ugrabitve
neralnega štaba italijanske vojske gen. Enza Marchesija, da bi preveril verodostojnost nekaterih izjav bivšega šefa obveščevalne službe gen. Micelija. Ta je namreč izjavil, da je bil v stiku s «črnim princem» Juniom Valeriom Borghesejem, da bi ga nadzoroval, ne pa ker bi bil pristaš njegove organizacije. O pričevanju gen. Marchesija ni bilo mogoče izvedeti ničesar, kot tudi se ni zvedelo za ime častnika SID, ki ga je sodnik zaslišal po Marchesiju.
50 saigonskih vojakov umrlo v letalski nesreči
SAIGON, 12. — Petdeset južno-vietnamskih vojakov je umrlo v letalski nesreči 90 km od Saigona. Helikopter CH-47, s katerim so se peljali v delto reke Mekong, se je zrušil iz neznanih razlogov. V podobni nesreči je pred tremi leti umrlo 34 ameriških vojakov.
NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
preiti na delo za zedinjenje treh organizacij.
Te težave so prišle do izraza danes. ko je za dokument štev. 2 glasovalo 14 predstavnikov UIL. V tem trenutku je obstajala nevarnost, da bi se razbila pogajanja za ustanovitev enotne organizacije. Te težave je premostilo tajništvo federacije, ki je predlagalo, da se bo o teh vprašanjih razpravljalo v prihodnjem marcu. Pomembno pa je, da je bilo sprejeto načelo, da se govori o vprašanju zedinjenja neodvisno od posamez-Oih konfederacij, in sicer na ravni
MILAN, 12. — Agenti letečega oddelka milanske kvesture so snoči priprli nekega 18-letnega fanta, ki je osumljen, da je vpleten v ugrabitev Nicolette Di Nardi, 11-letne deklice, ki je bila ugrabljena 16. novembra in osvobojena dvajset dni pozneje proti izplačilu 300 milijonov lir odkupnine. Policija je našla fantovo vozniško dovoljenje v enem od avtomobilov, v katerih so ugrabi telji puščali sporočila za družino Di Nardi.
VESTI IZ SLOVENSKEGA PRIMORJA
V PORTOROŽU 2-DNEVNO SREČANJE FIZIKOV IN MATEMATIKOV SLOVENIJE
Na srečanju bodo razpravljali o novih učnih meto-dah pri pouku fizike in matematike na srednji šoli
PORTOROŽ, 12. — Jutri se bo začelo v Portorožu dvodnevno srečanje matematikov, fizikov in astro-
med spomeniško zaščitene objekte prve kategorije. Restavracijska dela bodo zelo temeljita, sam objekt
nomov Slovenije. Na srečanju, ki | pa bodo tudi razsvetlili. Naj pri
bo pod pokroviteljstvom predsednika piranske občinske skupščine Ivana Baška, bodo razpravljali o spremembah in o novih učnih metodah pri pouku fizike in matematike na srednjih šolah. Kot gostje bodo prisotni tudi predstavniki zamejstva, ki se prav tako borijo za modernizacijo pouka matematike in fizike v njihovih srednjih šolah. Program obsega: v petek dopoldne in popoldne strokovni razgovori, vmes o-gled Tomosa in tovarniškega inštituta; v soboto dopoldne občni zbor društva matematikov fizikov in a-stronomov Slovenije, popoldne odhod v Trst, kjer si bodo udeleženci ogledali znanstveni licej «Oberdan», nato pa še slovenski licej, kjer se bodo pogovorili o sodelovanju med slovenskim društvom in sorodnimi ustanovami v zamejstvu.
DOGRAJENA CESTA PIRAN - PORTOROŽ
PIRAN, 12. — Končno je vzpostavljena nova cestna povezava med Piranom in Portorožem, v kratkem pa bo tudi uradna otvoritev. Gre pravzaprav za položitev stare ceste na višje ležeča pobočja, ker bodo ob morju med Piranom in Portorožem zgradili novo turistično naselje do križišča na Valeti Bernardin. Nova cesta meri skupaj s priključki okrog tri kilometre, široka je sedem metrov na obeh straneh so pločniki, poskrbeli pa so tudi za razsvetljavo. Dokončno morajo urediti samo še cestne znake in odcep za Beli križ.
OBNAVLJANJE RENESANČNIH MESTNIH VRAT V KOPRU
KOPER, 12. — Zavod za spomeniško varstvo je začel z obnovo renesančnih mestnih vrat na Prešernovem trgu v Kopru. Gre za pomembno kulturno - zgodovinski spomenik, ki datira iz leta 1516. Takrat je bil Koped obdan še z obzidjem, ki je varovalo mesto do 17. stoletja. Koprska mestna vrata sodijo
tem omenimo, da so na Prešernovem trgu doslej že obnovili sloviti Da Pontijev vodnjak, v načrtu pa je še tlakovanje, komunalna ureditev in razsvetljava trga in obnova fasad posameznih hiš.
PROMET V KOPRSKEM PRISTANIŠČU
KOPER, 12. — V koprski luki so od začetka leta do konca novembra pretovorili 1.300.000 ton blaga od tega
470.000	ton nafte. S tem so izpolnili letni plan 80-odstotno. Največ blaga je bilo iz uvoza in sicer 550.000 ton, tranzita je bilo okrog 500.000 ton, izvoza pa 215.000 ton. V tranzitnem tovoru je na prvem mestu Madžarska s 184.000 tonami na drugem pa Avstrija s 140.000 tonami.
L. O.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Prvi sneg prekril kraško pokrajino

iiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiii mn iiiiiiiiiiiiiiii m m im iiiiiiiiiiiiiiiiii || m |||l||||||||||||||,n ||,|,|,|| m m m m m m muiimiiimmiiiiiii mn miiuni,mn,mm || iimiiiiiiiiiiii
NA POGOVORIH O BODOČNOSTI RODEZIJE V LUSAKI
Kaunda in Forster posredovala za sklenitev premirja v Rodeziji
V Salisbury so se vrnili predstavniki treh črnskih organizacij - Odpor belcev proti pogajanjem
LUSAKA, 12. — Trije rodezijski črnski leaderji, ki so se udeležili pogovorov v Lusaki, se pravi škof Abel Mozorewa, ki je voditelj afriškega narodnega sveta (ANC), Jošua Nkomo ter Ndabaningi Sitho-le (predstavnika organizacij ŽANU in ZAPU) so se danes vrnili z letalom v Rodezijo. Iz Lusake so odšli ob 10.20 po krajevnem času.
Tri afriške voditelje je spremljal do letališča pri Lusaki sam predsednik Kenneth Kaunda, ki je bil gostitelj na lusaškem. srečanju med črnskimi predstavniki Rodezije, sa-hsburyjško vlado ter celo z odpo-
slanci južnoafriške zveze, ki jih je v zadnjem trenutku poslal v Lu-sako -predsednik tamkajšnje vlade Vorster.
Trije rodezijski črnski voditelji so se vrnili v Rodezijo kot svobodni ljudje, ker je rodezijska vlada dejansko preklicala prepoved njihovih organizacij, se pravi ŽANU in ZAPU. Ta prepoved ni veljala za škofa Mozorewa, ki je voditelj edine afriške oragnizacije, ki je imela do sedaj pravico do političnega delovanja v Rodeziji. Položaj dveh voditeljev, to je Nkoma in Sitholeja še m jasen, ker je rode-

Močan peklenski stroj je prejšnjo noč eksplodiral v ministrstvu za šolstvo v Parizu. Atentat, ki ga preisao-valci pripisujejo nekemu korziškemu separatističnemu gibanju, ni terjal človeških žrtev, je pa povzročil znatno
gmotno škodo. Na sliki: razdejanje v ministrstvu
jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POSKUS ZNANSTVENIKOV, Dfl BI STOPILI V STIK Z NEZEMEUSKIMI BITJI
Zemlja kliče ozvezdje Messier 13
Orjaški radioteleskop v Arecibu periodično oddaja v vesolje posebno matematično sporočilo
NEW YORK, 12. — Eno od vprašanj, ki najbolj žuli človeka, ki ga pa v bližnji bodočnosti ne bo rešil, je, ali je on edino razumno bitje, ki živi in dela v vesolju. Odgovor znanstvenikov je skoraj soglasen: nismo edino razumno bitje kozmo-sa, kajti takih sistemov kot je naš planetarni sistem je v vesolju na tisoče in zelo verjetno je, da se_ je tudi na teh sistemih razvilo življenje. Neizpodbitnega odgovora pa seveda ne more biti, kajti o obstoju teh domnevnih bitij ni in ne more biti oprijemljivih dokazov. Vse, kar lahko izrečemo, so le domneve, sad logičnega sklepanja na podlagi spoznanj.
Doslej je človek že večkrat poskušal priti v stik z drugimi domnevnimi prebivalci vesolja, a vsi poskusi so klavrno propadli zaradi tehničnih in operativnih težav. Kljub neuspehu pa se človek ni vdal in že spet poskuša dobiti stik z ne-zemljani. Od polovice novembra največji radioteleskop na svetu periodično oddaja radijske signale proti ozvezdju Messier 13, grozdu tristo tisoč zvezd, ki je oddaljen okrog 24 tisoč svetlobnih let (svetlobno leto je pot, ki jo svetlobni signal «preleti» v enem letu, ko potuje s hitrostjo 300 tisoč kilometrov na sekundo) od naše Zemlje. Ni torej, da bi lahko pričakovali od-
govor od danes do jutri, pač pa delamo za naše potomce; dolgoročna investicija, ki naj bi se po mnenju nekaterih znanstvenikov bogato obrestovala, saj človekove želje po spoznanju ni mogoče utesniti v ozke utilitaristične meje.
Sporočilo oddaja v vesolje radiem teleskop v Arecibu v Portoriku, ki je največji tovrstni objekt na svetu štiristo petdeset kilovatni generator signalov in 300-metrska para-bolična antena vlivata signalu moč, ki je vsaj 25-krat večja od največje električne moči, pridobljene z radijskimi stroji. Človek še ni poslal v vesolje tako močnega signala, taka potenca pa je vsekakor nujna spričo oddaljenosti cilja.
Strokovnjaki so izbrali ozvezdje Messier 13 iz dveh razlogov: prvi je, da ima tako veliko število zvezd, torej je možnost obstoja civilizacije velika. «Rekel bi — trdi astronom Carl Sagan — da je vsaj 50-odstot-kov možnosti, da na enemu od teh sistemov živi razumno bitje.» Drugi razlog pa je, da je Messier 13 po velikosti in sestavi najbolj primerno ozvezdje za sprejemanje takega signala brez nevarnosti disperzij.
Človek se je pri tem poskusu po-služil najbolj moderne oddajne tehnologije, ki je vsekakor radijska,
istočasno pa je sporočilo «napisal» v najosnovnejšem jeziku številk in ilustracij. Številke so binarna števila, ki jih izrazimo z dvema samima simboloma in ki jih v radijski tehnologiji izražamo z oddajanjem ali ne signala. Poleg tega pa je skupna vsota vseh številk sporočila 1.679, ki je zmnožek dveh praštevil, takih, ki so deljiva le sama s seboj ali z enojko.
Najzanimivejši del poskusa je sinteza izkušenj in spoznanj, ki so jih znanstveniki strnili v sporočilo, napisano v binarnem sistemu. Začenja se s številkami od 1 do 10, osnovo našega decimalnega sistema; sledijo atomska števila vodika, kisika, dušika, ogljika in fosfora, to je osnovnih elementov sončnega sistema in vesolja.
Pomemben del sporočila je nato kratek opis osnovne zemeljske biologije: številčni zapis sestavin DNA (desosiribonukleična kislina), ki jo imajo za ključ življenja na zemlji in v vesolju, in kratek opis njene molekularne strukture. V sporočilu so še shematičen opis človeka in dve številki. Eno, 4 milijarde, predstavlja približno število ljudi, drugo, 14, kaže poprečno višino človeka: štirinajstkrat valovno dolžino oddaje, ki je 12,6 cm. Ob koncu so še kratek opis našega planetarnega sistema, podatki o Zemlji in
njenem položaju z ozirom na Sonce ter osnovni podatki oddajne postaje v Arecibu.
Iz opisa je jasno, da so strokovnjaki naredili velik napor, da bi sintetizirali v kratkem «besedilu» čimveč značilnih informacij, takih, ki ponazarjajo razvojno stopnjo človeštva. Očitno je torej, da je sporočilo namenjeno civilizaciji, ki je vsaj na isti ali na višji razvojni stopnji. Razlika pa le ne sme biti prevelika, sicer bi «naslovniki» ne razumeli našega sporočila, mi pa ne njihovega morebitnega odgovora.
Poleg omenjenih težav obstajajo še druge, da sploh ne govorimo o možnosti, da bi mi (naša generacija) kdaj dobili odgovor z Mes-siera 13, saj bomo že zdavnaj pod zemljo, ko bo naše «pismo» preletelo komaj desetino poti. Človek se mora namreč sprijazniti z dejstvom, da je pri taki razvojni stopnji «obsojen» v vesolju na osamljenost. Prav zaradi tega je poskus v tem pogledu obsojen na neuspeh; pomemben pa je z drugega vidika, in sicer zaradi velikega števila informacij, ki jih je človek strnil v razmeroma kratko sporočilo.
Prvič so v Arecibu oddali sporočilo 16. novembra. Od takrat ga periodično addajajo, vsakokrat, ko radioteleskop ne služi drugim namenom.
zijska vlada sicer preklicala prejšnji odlok o prepovedi delovanja večine črnskih organizacij, čeprav je sedaj privolila na izpustitev iz zaporov vseh črnskih voditeljev in njihovih sodelavcev. Zdi se, da bo tem voditeljem dovoljeno, da delujejo na političnem področju, toda za sedaj vlada še ni sprejela nobenega zadevnega ukrepa.
Ko so prispeli na letališče v Sa-lisbury, so trije črnski voditelji skupno izjavili, da bodo osvobodilna gibanja, v, Rodeziji prejela ukaz za prekinitev sovražnosti šele potem, ko bo določen datum za začetek pogajanj z vlado Jana Smitha in z britanskimi oblastmi v zvezi z rodezijskim ustavnim vprašanjem.
Iz te izjave je razvidno, da je položaj še vedno zelo meglen. Gotovo je, da je Smithova vlada sprejela sklep o prenehanju sovražnosti, toda ni še izvedla določenih ukrepov, za dokončno izvajanje lu-saških sklepov. Na počasnejšo akcijo salisburyjske vlade vpliva brez dvoma sovražno stališče vseh desničarskih sil belcev v Rodeziji. Znano je, da so se proti pomiritvi izrazili dve najpomembnejši stranki belcev ter da je podobno stališče zavzel tudi Desmònd Frost, ki je predsednik stranke rodezijskega ministrskega predsednika. Ta je izjavil, da ne gre preveč zaupati «pobudam za ureditev spora med afriškimi rodoljubi in bivšo britansko kolonijo.»
Kdaj in kje bo prišlo do ustavne konference o Rodeziji, je še odprto vprašanje. Nekateri domnevajo, da bi se ta lahko vršila v Londonu pod pokroviteljstvom angleške vlade, oziroma njenega zunanjega ministra Callaghana. Ta bo sedaj v kratkem odpotoval v Afriko, kjer se bo srečal s političnimi in državnimi predstavniki. Ne izključujejo tudi možnosti, da bi Callaghan o-biskal tudi Salisbury ter se srečal tudi s predsednikom Janom Smithom.
Pri tem ne smemo pozabiti na odločilno vlogo, ki jo je pri pogajanjih v Lusaki odigral južnoafriški predsednik vlade Vorster. Ko so se prejšnji teden srečali v Lusaki že omenjeni predstavniki in so se prejšnjo soboto pogajanja razbila zaradi nepopustljivosti črnskih predstavnikov glede vprašanja takojšnje umestitve večinske vlade v Rodeziji, je južnoafriški predsednik Vorster poslal v Lusako svoje posebne poslance, ki so se potrudili, da bi premostili vse težave ter našli izhod iz krize. Zasluga za premostitev krize gre na eni strani zambijskemu predsedniku Kaun-di, ki je pozitivno vplival na črnske voditelje v Rodeziji, na drugi strani pa Vorsterjevim odposlancem, ki so prepričali Jana Smitha, da popusti pri svojih zahtevah. Črnski voditelji niso več zahtevali, da bi prišlo takoj do sestave večinske vlade, Jan Smith pa je pristal na izpustitev črnskih političnih zapornikov.
Vloga, ki jo je Vorster odigral pri teh pogajanjih je brez dvoma zelo pomembna. Južnoafriški voditelj se verjetno zaveda, da bi poraz belcev v Rodeziji utegnil pomeniti začetek konca za belce v Južni Afriki. Kolikor bi se utegnilo doseči zadovoljivo rešitev za sožitje med belci in črnskim prebivalstvom v Rodeziji, bi tudi Južna Afrika lahko računala morda še na desetletje kolikor toliko mirnega razvoja brez hudih notranjih spopadov in trenj. Ali je Vorster je va poteza zgodovinsko pomembna, pa je drugo vprašanje. Gotovo je le, da po porazu portugalskega kolonializma v Afriki bije zadnja ura za vse skupnosti belcev v Afriki, če te ne bodo zmožne, da se sprijaznijo z neizogibno usodo: mirno sožitje in sodelovanje s črnskim prebivalstvom.
Snežna odeja je včeraj Pre . kraško pokrajino in obronke Dra • tako da smo tudi iz mesta lahko deli prvi sneg, ki pa je kmalu s o nel, razen v višjih predelih. Sneg J pregnal meglo, ki je že nekaj tlačila podeželje, mesto in morje, prav ne tako kot npr. v Padski žini in v Ljubljani.
Nekoliko je seveda padla tenJp®. tura, vendar ni bilo nikjer pole 1 in promet se je razvijal P0''5®01.1? u, maino. Tudi na cestah Trst — Lì ^ Ijana, Trst — Reka in Postojna Reka, kjer je zapadlo nekaj več sn ga kot na Tržaškem, ni bilo za^.. jev, ceste so takoj očistili in so ‘ vse prevozne. Ni pa izključeno, bo na nekaterih bolj osojnih k1-8.! nastala poledica. Zaradi tega je P*\ trebna previdna vožnja. Do kf8 nismo sploh občutili zime in l8 so družine, šole ter razne ostano precej prihranile, saj je gorivo z io drago. Upajmo, da ne bo mr nenadoma pritisnil, vendar ne sme pozabiti na stari izrek, da volk še požrl zime.	, ,
Na sliki: snežna odeja na g®8' med Peskom in Grecano.
V	Ljubljani je umrl Anton Batagelj-Nino
V	sredo, 11. t. m., so se na ljub; Ijanskem pokopališču Žale poslovili od našega primorskega rojaka Antona Batagelja - Nina številni pr®;
živeli preporodovci, jugoslovanski prostovoljci v bojih od 1912 do 19®’ preživeli člani organizacije TIGK» borci NOB 1941-1945 ter mnogi primorski kulturni in javni delavci-Preden so njegove posmrtne ostanke odpeljali v Opatijo, kjer ga bodo položili k zadnjemu počitku, j® v daljšem govoru general Jaka Av-šič v imenu organizacije jugoslovanskih prostovoljcev orisal 35-letno delovanje pokojnika v revolucionarni organizaciji «Preporod» v ljub; Ijanskih srednješolskih krogih prou Avstriji, njegovo delovanje v jugoslovanskih prostovoljskih enotah tn v primorskih organizacijah med dvema vojnama, končno tudi njegovo delovanje v taboriščih jugoslovanskih vojnih ujetnikov za novo, socialistično Jugoslavijo.
Pokojnik se je v vsem svojci* dolgem življenju ukvarjal tudi z h; teraturo in veiiko pesnikoval. Tudi tržaški publikaciji Galeb in Jadranski koledar sta po zadnji vojni objavili številne njegove pesmi.
Za smotrno ureditev tržaških bolnišnic
Vprašanja zdravstvenega skrbstva v našem mestu v luči bodočih sprememb je bila tema, ki jo je član zdravstvene komisije, sicer pa bolniški zdravnik dr. Sergio Minutino, sinoči obravnaval na predavanju v Ljudskem domu KPI.
Minutillo je nadrobno orisal položaj tržaških zdravstvenih struktur in opozoril na kup nerešenih problemov, med katere spada brez dvoma vprašanje smotrnega izkoriščanja bolniških ustanov. Z dograditvijo, ne pred letom 1980, katinarske bolnišnice. bo Trst imel dovolj razpoložljivih mest, odpira pa se vprašanje, kako število bolnikov skrčiti z u-strezno decentrahzirano preventivo. Pri tem je važno vprašanje, kako na smotrnejši način uporabit: razpoložljive strukture: katinarsko bolnišnico v mestu,- kamor bi — po-nišnico v mestih, kamor bi — poleg rednih oddelkov — morali nastavili tudi «dnevne bolnišnice» za priletne, poliambulante za preglede in analize ter decentralizirane enote socialnega zdravstva.
Veriga mu je odtrgala
členek levega prstanca
V	delavnici «Frausin» se je včeraj popoldan poškodoval 58-letni delavec Giovanni Vecchiet ki je u-pravljal manjše dvigalo. Pri tem mu je iz rok zdrsnila veriga, ki mu je zlomila levi prstanec ter mu odrezala prvi členek. Vecchiet, ki stanuje v Ul. Rosani 6/1, se, bo moral zdraviti 40 dni.
V zdravniški kliniki splošne bolnišnice je včeraj ponoči izdihnil 66-letni upokojenec Martin Caharija s Proseka 37. V bolnišnico so ga sprejeli nezavestnega v soboto, 7. t. m., s pridržano prognozo.