Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorske ulice štev. 16.
Z urednikom se more govoriti VBok dan od 11. do 12. uro.
Bokopisi se ne vračajo.
Inserati:
Šeststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji dajo bo popuot.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen, nedelj in pi-azniltov ob £5. uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravništvu:
za celo leto 6 gld., za pol leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr., na meBee 50 kr., poailjatev na dom volja mesečno 9 kr. več.
Po poiti velja
za celo leto 10gl., za pol leta 5 gld., za četrt leta 2 gld. 50 kr. in za jeden mesec 86 kr.
Štev. 111.
V Ljubljani v soboto, 12. julija 1884.
Tečaj I.
Volilno pravo naših ljudskih učiteljev.
Pred malo dnij razsodilo je državno sodišče o pravdi, katera je vzbujala dokaj zanimanja v širokih krogih. Dunajski mestni zbor namreč ni hotel priznavati mestnim učiteljem pasivnega volilnega prava, tedaj se je dosledno tudi branil, sprejeti v svojo sredo Novoizvoljenega mestnega odbornika, ravnatelja meščanske šole Hube rja, Češ, da je Djegova volitev neveljavna, ker mu volilna pravica ne pristaja. Naravno, da so se dunajski učitelji, katerih je okolo 1200, pričeli gibati in potezati se za svoja politična prava. Njih pritožbo pred državnim sodiščem zastopal je znani dr. L u e g e r, in izid pravde pred odličnim tem tribunalom bil je skoz in skozi ugoden njihovim zahtevam. Ravnatelj II u b e r bode odslej oblastno sedel med mestnimi očeti avstrijske stolnice, in vsaj na Dunaji se ne bode nikomur več zljubilo, ugovarjati volilnemu pravu dunajskih mestnih pedagogov.
Prečitavšim to razsodbo in njeno strogo juridično utemeljevanje, vsilila se je nam nehote neka primera z našimi razmerami na Kranjskem. V tem oziru nahajamo sploh v naši deželi neko odvažno različnost. V glavnem mestu nikdo ne more oporekati volilnemu pravu definitivnih učiteljev, kaji § 28, alinea 2 f, provizornega mestnega štatuta z dn/ 9. junija 1850 ga izrekoma podeli vsem redmm učiteljem javnih, od države, dežele ali občine vzdržanih ljudskih šol. Posledica tej postavni določbi je, da imajo ljubljanski mestni učitelji neomejeno aktivno in pasivno volilno Pravo v mestni zastop, v deželni in državni zbor. Vse drugače pa na deželi! Če si julija meseca lanskega leta na dan volitve kockal po jednem izmed onih mest ali trgov, kateri volijo v mestni skupini, toda po starem v°lilnem redu niso bili volilni kraji, si se moral začuditi splošni tišini in zapuščenosti, katera Je vladala po samotnih ulicah. In kako bi tudi ne! Vse polnoletno meščanstvo, od žu-
Listek.
diti.
Turkinje.
(Zlatorodov.)
(°alje.)
Obnašanje. Čemur se je najprej ču-, je njih način smejanja in gledanja, ki opravičuje tudi predrzno sodbo. Prav pogo-stoma se zgodi, da evropejski mladenič, elegantno oblečen, strmeč v Turkinjo, naj je visocega stanu, je nagrajen s smešečim pogledom ali pa odprtim nasmehljajem. Tudi ni redko, da lepa hanuma skrivaje, da skopljenec ne vidi, iz kočije pozdravi mladega Franka.
Oasi, na pokopališču ali na oddaljeni cesti, spusti muhasta Turkinja cvetlico ali pa robec na tla, naj mični džaver nalašč izgubljeno najde ter ohrani kot dobrostivo znamenje. Domišljavi potnik, ki za take stvari kaj da, bo tukaj zabredel v veliko zmoto. Pa res je dosti tacih evropejskih norcev, ki menijo, ko so en mesec v Carigradu prebili,
pana pričenši doli do najnižje kategorije onih davkoplačevalcev, katerim je Schmerlingov volilni red še milostno odmeril važno to pravo
—	vse se je bilo uže v zornem mraku odpravilo z doma, na volišče, zbirat si zastopnika v deželnem zboru. Le časi je smuknila kaka klavrna postava črez ulice; videl si možu, da ga nekako peče in sramoti, da je tako rekoč državljan druge, nižje vrste, da njemu zakon odreka pravico, katero je dovolil prostim davkoplačevalcem, sosedu črevljarju, ki le dva goldinarja na leto plačuje dohodninskega davka, in kočarju, kateremu niti oken ne bi trebalo, ker mu zlato solnce veselo pri-sije skozi razpokline ujegovega ozidja. Ta mož bil je učitelj, — in ne le tebi, celo pripro-stim paglavcem občinske šole se je jako, jako čudno zdelo, da se tudi on ni pridružil krdelu svojih someščanov, posluževaje se onega prava, katero je najbolj važno in najbolj častno v ustavni državi. In če si ga vprašal za uzrok njegove nebrižnosti, se ti je mož, skorej da nekoliko užaljen, odrezal s pikro opazko: „Le nadučitelj sme voliti, mi drugi učitelji niti volilnega prava nimamo!“
In istina je! Dandanes še učiteljski stan na Kranjskem navzlic temu, da mu gre vsled njegove višje izobraženosti in razsodnosti vse-kako nek poseben vpliv na javno gibanje, dandanes še — pravimo — nima volilnega prava ne za občinske, ne za deželne — ali državnozborske volitve. Tudi nov volilni red tega razmerja nikakor ni predrugačil. Sigurno sicer bili so dosedanji običaji dobro znani veliki večini deželnih poslancev, sigurno je bila tudi večina uverjena, da se na tak način učiteljski stan poniža pred drugim svetom, da ugled šole in njenih organov trpi, da tudi političnemu gibanju po domovini ne more ugajati, ako mu odtegneš tako znamenit del narodnega razumništva, — a vender je ostalo vse pri starem! Ne da bi v tem oziru kaka krivda zadela visoko zbornico. Dotične določbe se niti drugače formulirati niso mogle, kajti oni paragrafi, kateri določajo o volilnem pravu, se upirajo na dotične zakonske določbe
da so vzeli stoterim nesrečnicam mir. Brez-dvojno razodevajo Turkinje, tako ravnaje, le svoje simpatije, največ pa jih vodi v tem duh upornosti, s katerim so navdahnjene vse zaradi presedajoče podložnosti, v kateri jih drž6 njih gospodarji. Zato dado temu buntovnemu duhu duška, kjer in kolikor morejo, z maj-hinimi vragovinami, ako tudi le zato, da kljubujejo svojim soprogom.
Vse tako ravnanje je bolj otročarija kakor ljubovanje. Njihovo namigavauje je podobno prvim poskusom razposajenosti dekliške. Smejajo se s krohotom; gledajo k viškuzijaje, kakor bi se čudile; delajo, kakor bi jih glava bolela ali pa noga; vlačijo srdito feredže, U-der jim prav ne stoji; skačejo kakor šolarice, bolj da bi te nagnale v smeh, kakor da bi te slepile. Nikdar nimajo držanja za fotografa ali za salon. Ono malo umetnosti, katero kažejo, je prvotne naravi. Vidi se, kakor bi rekel Tommaseo, da nimajo preveč zagrinjal; da niso vajene drugega ljubovanja kakor hieroglifne ženske Giustove, ampak bi priprosto dejale, kader imajo koga rade: — „Kristijan, ti se mi dopadaš.1* Ker mu tega
občinskega reda. In stoprav tedaj, ako bode iz občinskega reda odpravljena dosedanja, za učiteljstvo uprav sramotna anomalija, stoprav tedaj postal bode tudi naš učitelj državljan v polnem smislu, pridobivši si aktivno in pasivno volilno pravo.
Kajti navzlic premnogim nedostatkom in hibam je do denašnjega dnč na Kranjskem še pravokrepen občinski zakon s 17. febr. 1866 in le ta v § 1, al. 2 f, odmeri volilno pravico le »načelnikom in nadučiteljem občinskih ljudskih šol“, ne pa drugemu stalno nameščenemu učiteljskemu osobju. Na to tesnosrčno določbo pa se sklicuje tudi novi volilni red za deželni zbor in zakonska novela za državnozborske volitve. Kedor tedaj nima pravice, voliti in voljenim biti v svoji občini, temu po vsej logični doslednosti tudi ne pristaja pravica, udeležiti se volitve v mnogo važnejše parlamentne skupine. Tedaj se tudi anomalni običaj, da so naši učitelji po deželi, — izvzemši nadučitelje — izključeni od volilnega prava, da so tedaj v istini nek popolo minuto, — ne bode dal preje odstraniti, nego če se predrugači občinski red, zlasti pa občinski volilni red tudi v tem oziru.
Iz zanesljivega vira smo čuli in znano je v dotičnih političnih krogih, da se od vladne strani sedaj pripravlja načrt nove občinske postave. Kedor le pozna količkaj eminentne težave tega zakona, segajočega v vse stroke upravnega zakonodajstva, bode moral s toplo hvaležnostjo priznati požrtvovalnost naše vlade, da se je lotila tako trudapolnega posla. Iz srca želimo najboljši uspeh blago-tvornemu podjetju. Toda imenom kranjskih učiteljev smo primorani, opozarjati visoko vlado, ob enem pa visoki deželni zbor, da se pri izdelovanji novega prepotrebnega občinskega reda blagovoljno ozirata na aktivno in pasivno volilno pravo naših službujočih ali upokojenih ljudskih učiteljev. S tem bodo tudi povikšali ugled in moralično veljavo naših šol, kar zopet ne bode ostalo brez tvornih posledic na omiko našega naroda.
ne morejo povedati z besedo, pokažejo mu to z dvema vrstama belih zob in prijazno se smejaje. Niso drugega ko bolj omikane ter uglajene Tatarke.
S o 1 i s v o b o d n e ? So; to je taka resnica, da jo tudi še le dospeli potnik lahko z rokami prijema, ako hoče. Pregnano je reči z lady Montague, da so slobodnejše od Ev-ropljank; a kdor je bil v Carigradu, se bo zakrohotal, ako bo slišal o sužnosti turških žensk. Gospč, ki hočejo iziti, zapovedo skopljencem, naj pripravijo kočijo; izidejo ter ne vprašajo nikogar za dopuščenje; pa se vračajo domov, da je le nekoliko pred nočjo. Nekdaj niso smele iziti brez skopljenca, brez služkinje ali sužnice, ali brez prijateljice; drznejše pa so jemale seboj sinčeka kakor znamenje, naj jih ljudje spoštujejo. Ako se je takrat katera pokazala na samotnejšem kraji, kaj lahko se je zgodilo, da jo je mestna straža ali pa stari Turek ustavil ter vprašal: »Ivam greš? Od kod? Kako, da nimaš nikogar pri sebi? Tako spoštuješ svojega gospodarja? Vračaj se domov!" Ali zdaj hodijo okolo same, vidiš jih na sto vsako uro po vseh cestah musloman-
Praška trgovinska zbornica pred upravnim sodiščem.
Novejša politična povestnica ima kaj malo tako interesantnih prizorov, kakor je preporod češkega naroda. Od one usodne bitke na Beli Gori (8. nov. 1620) bilo je videti, daje smrtna sodba uže podpisana nadarjenemu češkemu plemenu. Pričela se je reakcija, brezobzirna v državnopravnem, kruta v narodnem oziru, in uspehi stoletnega pritiska bili so taki, da so najboljši rodoljubi češki po polnem obupali nad bodočnostjo svojega roda. Sovremenik cesarja Jožefa II., litomerški škof Kinder-mann, velik pospeševatelj germanizacije, je radostno vskliknil, da v petdesetih letih niti jednega otroka ne bode več na češkem ozemlji, da bi razumel narečje svojih prednikov. In tudi v elegični paraleli, v koji je istodobni učenjak, zgodovinar Pelcel, primerjal tužno sedanjost s sijajno preteklostjo, razodeva se ista bolestna misel, da je češki narod izbrisan iz imenika politično živih individualnost^ ter da se bode z njegovimi ostanki kmalu le bavil učeni preiskovalec, blizo tako-le, kakor se palaeontologi pečajo s fosilnimi ostanki predpotopnih velikanskih živalij.
A protivnik in prijatelj sta se jednako varala! Tekom našega stoletja začel se je dramiti češki narod, stopil je znova v politično areno, z nova je razvijal isto nečuveno vztrajnost, isto požrtvovalno hrabrost, s kojo so pred štirimi veki husitske čete osupnili Evropo. Neprestano narašča politično gibanje junaškega naroda, zaporedoma si pribori dobro utrjene postojanke svojih protivnikov, narodna zavest prešinila je tako mogočno vse kroge, da so kmetski in mestni volilni okraji s češkim prebivalstvom po vsem osigurjeni domačim kandidatom, vplivno, imovito in izobraženo plemstvo^ pridružilo se je narodni masi in sedaj so se Čehi deloma uže polastili prevažne institucije trgovinskih zbornic. Lansko leto so zmagali v plzenski in budjejeviški kupčijski komori, letos so s hrabrim naporom pridobili izredno veliko večino (32 zoper 16) v trgovinski zbornici praški.
Vender se to ni moglo zgoditi na podlagi zastarelega prejšnjega volilnega reda, kateri je imenitno to skupščino izročil peščici nemških denarnih mogotcev. Radostno so tedaj Čehi pozdravljali načrt novega volilnega reda, katerega je trgovinsko ministerstvo v posvetovanje izročilo praški komori. Ali dasi je bil načrt skoz in skozi pravičen, skromen skorej in nekako bojazljiv gledč daleč segajočih prememb, je bil vender glasen krik v vsem liberalnem Izraelu, ves časnikarski aparat Chlumeckyjevega novinarskega urada jel je pisariti o vladnem nasilstvu, nekateri sangviniki združene levice hoteli so porabiti uže ta povod, da bi uživo-tvorili svojo abstinenčno politiko, in konec je
skih, od turških predmestij do Frankovišča. Gredo na obiske k prijateljicam od enega kraja štambulskega do druzega, polovico dneva gredo prebit v kopelji, polovico prevozikajo v ladjici. V četrtek gredo na Sladke vode v Evropi, v nedeljo na Sladke vode v Aziji, v petek na skadersko pokopališče, druge dni na Knežje otoke, v Terapijo, v Bujukdere, v Ka-lender, južinat s6 svojimi sužuicami na planem, v družbicah po osem, deset glav; molit na grobe sultanov in sultank; gledat derviške samostane, obhajat javne razstave z nagrado venčanega platna; a nikjer ni moškega, kateri bi jih spremljal ali sledil, kaj še le, kateri bi se usodil, jim kaj reči, ako tudi so same. Turka videti na carigrajski cesti, če tudi le v bližini, ali pa tudi le trenotek stoječega in pogovarjajočega se se „zagrinja-leno“, ako tudi bi bilo obema zapisano na čelu, da sta si mož in žena, to bi se zdela najčudnejša stvar na svetu, ali bolje rečeno, bila bi neslišana nesramnost. Od te strani so Turkinje res svobodnejše od Evropljank. Ne more se dopovedati, kako se navživajo te svobode, s kako novo slastjo letajo v hrušč,
bil, da je izdatno število nemških volilcev uložilo pritožbo pri upravnem sodišči.
Včeraj se je vršila znamenita obravnava. Sodišču predsedoval je grof Rih. Bele redi, toženo vlado je zastopal sekcijski svetnik dr. Vilj. Led dihu, obtožnico je zagovarjal dr. Jos. Kopp. Tožnik se je opiral zlasti na § 4 zakona o trgovinskih zbornicah, kateri določa, da ima razsojati o številu družabnikov vsake sekcije, o volilnem censusu, o raznih volilnih kategorijah ter o podobnih določbah trgovinski minister „po zaslišanji" (iiber Einver-nehmen) dotične trgovinske zbornice. Po našem subjektivnem mnenji je zakonski namen po vsem jasen. Trgovinski minister je le primoran, vprašati trgovinsko zbornico za njeno mnenje, nikakor pa ni vezan na konečno razsodbo, oziroma na privoljenje omenjene korporacije. Kajti sicer bi prišli do nestvora, da bi podredjeno oblastvo — in to je sigurno tudi trgovinska zbornica nasproti trgovinskemu ministerstvu — lehko ovrglo vsako, tudi še tako opravičeno premem bo. In ker je bilo nemogoče, po sedanjem volilnem redu sestaviti večino, katero ne bi uže a priori nasprotovala vsakemu količkaj nepristranskemu volilnemu načinu, oka-menela bi sedanja monstrozna sestava, in naravna večina čeških trgovcev in obrtnikov bi bila za vse veke izročena na milost in nemilost oblastni nemški manjšini.
Še v drugem oziru se nam vidi tolmačenje, katero je levičarjem na enkrat ugajalo, neutemeljeno in pravno neveljavno. Ministerstvo uže sedaj trdi, da se v starem volilnem redu nahajajo nekatere protizakonitosti. Toda pustimo na stran špecijalni slučaj, oziraje se le na občno stran tega vprašanja. Tu pač ne bode nikdo mogel zanikati, da je vender le mogoče, da se kaka nepravilnost urine tudi v potrjeni zakon. Ministerstvo ima pa nalog, odstraniti vsako protizakonitost ter, ako tega naloga ne spolni, je odgovorno za to po zakonu o ministerski odgovornosti. Kako pa — vprašamo — bi mogla vlada prevzeti tako odgovornost, ako se ji odvzamejo sredstva, zboljšati in preustrojiti dotične inštitucije, ako treba tudi proti volji slučajne strankarske večine ?
Uvaževaje te razloge, nismo bili nič kaj iznadeni, da je upravno sodišče odbilo pritožbo viteza Dotzauerja in njegovih dru-gov proti ministerski naredbi. Radujemo se je pa vender le iz srca, kajti sodnija je pri-poznala zakonitost novoizbrane trgovinske zbornice praške, in če bode prihodnje leto češka večina odlične te korporacije iz svoje sredine dva poslanca izbrala v državni zbor, katera se bodeta pridružila desničarjem, potem nikdo ne bode smel ugovarjati ter zlobno zanikati pravno podlago najnovejše češke pridobitve, kupčijske zbornice v zlati Pragi!
y šum, na svetlobo, na svoboden zrak, one, ki vidijo doma le enega človeka, katerim so okna in vrt kakor v samostanu. Hodijo vun-kaj ter drčč po mestu z veseljem iz ječ izpuščenih. Veselo je videti, kako ostroumno si izmišljujejo majhne nasladnosti potepanja. Gredo v najbližnjo džamijo malo pomolit, potem začno šepetati in žgoleti s prijateljico četrt ure pod loki na dvorišči; potem gredo v bazar, da skočijo v deset štacun ter iz-premešavši pol štacune, kupijo kakov drobiž; potem vzamejo tramway, se peljejo na ribji trg, stopajo črez most, začno pregledavati vse kite in lasulje lasuljarjev v perski ulici; stopijo na pokopališče, založč kako slasčico na grobu, se vrnejo v mesto, dospo zopet na Zlati rog, zakrenivši stokrat, pregledavši vsako stvarico: izloge, obrazce, naznanila, memogre-doče gospe, kočije, grbe, gledališna vrata ...; kupijo si šopek cvetja, popijo kupico limonade pri kakem vodarji, udele miloščino kakemu siromaku, gredo v čolniču črez Zlati rog, začno zopet hojevati po Štambulu, vzamejo še enkrat tramway ter dospevši do hišnih vrat, so zopet pripravljene, vrniti se nazaj,
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Prejšnja nemška večina praške trgovinske zbornice uložila je bila pri upravnem sodišči pritožbo proti oktroyiranem volilnem redu, katerega je ministerstvo trgovine določilo za omenjeno zbornico. Včeraj razpravljala se je ta zadeva pred upravnim sodiščem; sodišče je pritožbo kot neosnovano zavrglo.
Moravski deželni zbor pričel je predvčerajšnjem svoje zasedanje. Po svečani službi božji pozdravil je cesarski namestnik zbrane poslance ter izrazil željo, da bi zastopniki obeh narodnostij delovali složno v korist deželi. Potem je predstavil novoimenovanega deželnega glavarja ygrofa Vetterja in njegovega namestnika dr. Sroma. Deželni glavar izjavil je potem, da bode častno svojo nalogo vršil vselej nepristransko ter je pozval zbrane poslance, naj zakličejo „slava“ Nj. veličanstvu, kar so poslanci navdušeno storili. Potem se je seja sklenila.
Pri volitvah v mestnih občinah v Bukovini, katere so se vršile predvčerajšnjem, izvoljeni so bili v črnovicah dr. Rott in vitez Kochanowsky, v Sučavi Kornel Kosovič, v Seretu J. Vojnarovič in v Radavcu profesor Tomaščuk.
Nekateri listi prinašajo v novejšem času iz Bosne poročila o izvenredni nesigurnosti in množečem se lopežtvu, pristavljajoč, da so to vselej predhodniki ustaje. Tem glasovom nasproti poroča „Pol. Corr.“ iz verodostojnega vira, da je položaj v okupiranih provincijah po vsem normalen ter da je celo ugodnejši nego-li je bil kedar koli. Isto tako izjavil se je tudi minister Kallay, ki se je ravnokar vrnil se svojega potovanja. Tudi vest o ne-sporazumljenji med Avstro-ogersko in Črno Goro je po polnem izmišljena.
Tuje dežele.
Nemški zvezni sovet zaključil je dn<S 9. t. m. svoje zasedanje; no sesija se formalno še ni zaključila, ker bode v teku poletja še enkrat pozvana, da odobri načrt zakona o osi-guranji proti nezgodam.
V Italiji, kjer se je pretečeni četrtek zaključilo zborovanje senata, vlada sedaj po litična tišina. Vender se govori o premembi v vojnem ministerstvu. General Ferrero izstopil bode zaradi bolehnosti iz ministerstva. Njegov naslednik bode najbrže glavni tajnik v vojnem miuisterstvu, polkovnik Peloux, ki je v zbornici prav spretno zastopal vojnega ministra.
V angleškem parlamentu vprašali so zopet nekateri poslanci vlado ob usodi generala Gordona. Vojni minister lord Hartington moral je priznati, da ima vlada o Gordonu neizvestna poročila ter da do sedaj ni dobila nikakega glasu o tem, da bi bil Kartum
v sto korakih obiti še nekaj hišic; — prav kakor dečaki, ki prvikrat sami hodijo okolo, pa hočejo tisto uro uavžiti se vsega in doživeti vse. Debelušen efendij, ki bi hotel iti za svojo ženo, hoteč se prepričati, ni li kaj sumnivega, bi moral na pol pota utrujen ob-ežati.
Sladke vode. — Kdor hoče videti mu-slomanske gospice, naj gre na velik praznik na Sladke vode evropejske na dnu Zlatega roga ali pa na azijske Sladke vode blizu vasi Araduli-Hisar. To sta dva velika javna sprehajališča, pokrita s pregostimi gajiči, presekana z dvema rečicama, posejana s kavarnami in vodometi. Tamkaj na prostorni trati, v senci orehov, terebint, platan in sikomor, sestavljajočih zeleno streho tako gosto, da skoz njo ne predre noben solučni žarek, vidiš tisoče Turkinj, sedečih v kopah ali na okrog, obdanih s sužnicami, skopljenci, otroci, ki južinajo in celega poludne počenjajo vsakoršne vragovine, sredi gnječe ljudi. Kadar to vidiš, obstojiš, ne vedoč ali budiš ali sanjaš. Zdi se ti, da gledaš svetičnost islamskega raja. Ta množina prebelili zagrinjal, škrlatnih, rumenih,
pal sovražniku v roke. Konečno je izjavil, da vlada ne namerava poslati ekspedicijo v Sudan.
Francoski zastopnik v Pekingu izročil je kitajski vladi ultimatum, v katerem Francoska zahteva 250 milijonov odškodnine in popolno zadovoljščino za napad v Lang-Sonu. Francoska zahteva odgovor v osmih dneh.
Razne vesti.
— (Kraszovvski v zaporu.) Poljski poslanec, kateri je obsojenega pesnika Kraszewskega v trdnjavici v Devinu, kjer je zaprt, obiskal, poroča o pesniku naslednje:	„Ko sem dobil dovoljenje, da smem obiskati Kraszewskega, podal sem se v sobico, kjer stanuje, ter sem tam ostal dve uri. V sobi jo samo najpotrebnejša oprava; sobica ta je v pritličji in ima dve okni. Odkar sem Kra-szewskega slednjič obiskal, se je zelo postaral; zdaj je suh, kakor kostnjak; njegovo telo je upog-neno in fizične bolečine izražajo se mu na obrazu. Pesnik toži, da ne more prebavljati jedil ter da ima malo apetita; dasi sme vsak dan dvakrat po dve uri sprehajati se po dvorišči, vender večkrat tega storiti ne more, kajti noge, osobito leva, so mu otekle do gležen in hoja prouzroča mu veliko truda. Pesnik se ne pritožuje o obnašanji v°jnega oblastva; poveljnik, s katerim sem se se-znanil, je zelč ljudomil mož. Jedi dobiva Kra-szewski iz mesta, čaj si pripravlja sam. Piše fflalo, cita mnogo; večkrat mora ostati v postelji; navadno se vleže užo ob 7. ali 8. uri k počitku."
— (Kraljevski grob.) Iz Petrograda se poroča z dne 6. t. m.: Prodvčoranjem bližal so je okolo poludne pravoslavnomu Smolenski - miro-dvoru nenavaden mrtvašk sprevod. Sprevod pričela sta dva žandarma na konjih, za tema šli ste dve osebi, katori sta nosili zolo sestavljen grb; za tema zopot dve osebi, noseči blazinico, na kateri so bili pripeti redovi in velika zvezda; za temi voz, na katerem se je vozila krsta. Ob straneh voza sta bila zopet dva žandarma na konjih. Koj za vozom šli ste dve osebi, gospod v husarski opravi z zvezdo na prsih, jednako oni na blazinici, in jedna dama. Druzih spremljevalcev ni bilo. Sprevod zavil se jo na pokopališče. ... V krsti ležali so ostanki moža, o katerem se je v prejšnjih lotih mnogo govorilo in kateri jo imel legitimne Pravice do naslova kralja ciperškega, jeruzalemskega in armenskega. Ta mož bil je Louis Lu-signan, potomec „čuvarjev Kristovega groba". Umrl je v 77_ ietu svoje dobe kot obrist ruskega dragonskega polka. Mož, katori mu jo skazal slednjo čast, bil je njegov sin princ Mihael Lusignan.
— (Pravda za grofijo.) Iz Braunschvveiga 86 poroča: Te dni vršila so bode zanimiva pravda Pred prvim sonatom. Trije bratjo, grofi Stolberg, zahtevajo od zbornice, da jim izroči veliko grofijo Blankenburg, ki jo vredna več milijonov mark. Ta zanimiva pravda pričola se jo uže leta 1604, tekla potem do 1. 1649, a potem počivala več kot 200
namreč do 1. 1882. Sedaj so jo grofi Stolberg
zelenih, pepelnatih plaščev; te neštevne kope sužnic, neizmerno pisano oblečenih in našar-jenih; to mravljišče otrok, oblečenih kakor majčkini pusti; velike smirenske preproge, razprostrte po tleh, posrebreno in pozlačeno posodje, ki gre iz rok v roke; muslomanski kavaruarji v pražui obleki, ki drče okolu no-S1J° sadje in sladoled; cigani, ki plešejo, bolgarski pastirji, ki godejo; konji, okinčani sč z'atom in srebrom, ki bijejo s kopiti, privezani za drevesa; paše, begi, gospodki, ki jezdijo v galopu po nabrežji; gibanje dolgih vrsta, podobno previjanju in prelijanju polja, posejanega s kamelijami in rožicami; mnogotero pisani čolniči in sijajne kočije, ki neprenehoma prihajajo, metajoče v to morje barev še novih barev; izpremešani glasovi piščalk, flavt, pavk, petja, otročjega klikanja, v sredini tega sprelepega zelenja in senčevja, ki ga semtertjii izmenjujejo majhini svetli raz-gledki na daljne vasi: — vse to ti predočuje tako slovesen in tako nov prizor, da te na prvipogled obhaja volja ploskati in klicati:
—	?Živeli!“ kakor predstavi na odru v gledališču.	(Dalje	prihodnjič.}
zopet oživeli. — Moderne sodnijo tudi niso posebno nagle, a upati je vender, da novih 200 let ne bode preteklo do razsodbe.
— (Strašno žuganje.) Nedavno prišel je pijan kmet na parnik, ki vozi potnike črez starn-berško jezero. Kakor uže navada pri pijancih, ni mrcina pustil nobenega v miru; vse sopotnike je dražil. Kapitanu je konečno zmanjkalo potrpežljivosti in jezen je zažugal pijancu: „Co ne bodeš v miru, te bodem vkazal v vodo vreči!“ Kmet se postavi na omahljive noge in zakriči: „Še jeduo tako, pa vam bom vso to lužo popil — potem bodete pa s svojim sanivcem plazili po pesku domov!11
— (Opomin finančnemu ministru.) Prošlo soboto ustrelili so v Palermu vojaka zaradi velikega pregreška. Ker so bile ta dan ravno številke vlečene, porabile so to priliko loterijske sestrice in bratci; spravili so vso krajcarje vkup, nesli jih v loterijo, stavili številke, zadevajoče obsojenca in glej čuda! vse številke so bile vlečene. Dobitkov bilo je 10 593, in svota, katera se je morala vslod tega izplačati, znaša 322 744 lir; loterija imela jo izgubo 152 316 lir. Palermski listi šaljivo vprašajo, ali bi ne bila morda država bolje storila, če bi bila ubogega grešnika pomilostila.
— (Nov „ sport.“) Nov „sport“, kateri se je baje preselil iz Amerike, razveseljuje zdaj Petro-gradčane. Skušajo se namreč v tekanji po stopnicah gori in doli. Prošlo nedeljo vršilo se je prvo tako tekmovanje na vrtu „Livadia“ (na otokih). Stavila sta Nemec Bayor in Anglež Gowald, kedo bode hitrejši v tekanji po stopnicah; stava znašala je 500 frankov. Zmagovalec naj bi bil oni, kateri bodo 1500 stopnic najprej gori in doli pretekel. Anglež tekal je 8 l/s, Nemec 9 minut. Zmagovalec dobil je omenjeno svoto, in razen te mu je lastnik vrta kot častno darilo poklonil šo zlato uro. Zmagani je ponudil zmagovalcu zopet novo stavo, katera se bode v nekaj dneh izvršila; stavila sta za 1000 frankov, katere dobi oni, kateri v 20 minutah ali prej preteče 2500 stopnic gori in doli. Baje, da se bode tega tekanja udeležila tudi jedna dama.
-- (Amerikansko.) Kapitan Crackson in inžoner Metrokins imela sta dvoboj na dinamitne patrone; vsak je imel pot patron. Prvi krogli nista prizadeli nikake poškodbo, toliko strahovitejše posledice imeli sta pa drugi. Nasprotnika sta bila oba po polnem razbita in strahovito razmesarjena na celem životu. Le čevlji so ostali nepoškodovani
—	zares najboljša reklama za solidno blago. Samo ob sebi razumno, da je vsled tega dotična firma zaslovela.
Domače stvari.
— (Duhovonske spremembe v ljubljanski škofiji.) Gosp.Mat. Prijatelj je predlagan za faro Strugo. Gosp. Loopold Lotrič stopi začasno v pokoj. Gosp. M. Bar bo dobi kaplanijo v Škocijanu. Gosp. J. Saks er gre iz Trebnjega na Goričico pri Mengiši kot kurat. Gosp.Anton Nemec pride od sv. Trojico za kaplana v Trebnje.
— (Zidanje kanala) v Hrenovih ulicah le počasi napreduje, ker zamore le malo delavcev biti pri delu in jo treba dotokajočo se vodo vodno s sesalkami izčrepavati. Tamošnji prebivalci tožijo, da je nakupičeno preveč ogline in prsti in da jo premalo hitro vozijo proč.
— (Surovost.) V Rosselnovih ulicah jo hišni posestnik L. v kleti delavca Jožota Kaplerja iz Hrastja pretopaval in s črovlji tako močno suval v trebuh, da jo Kaplor težko poškodovan in da so ga morali pronosti v b61nico. L. so jo sam objavil sodniji.
— (Vkradena ura po pošti nazaj.) Nedavno smo poročali, da jo bila gspdč. Prohasky št. 13 Pred škofijo ukradena zlata ženska ura. Danes jo gospodičina dobila uro nazaj po pošti, zavito v zavitek z naslovom: Muster ohne Wcrt z navadno znamko po 5 kr., kakor so pošilja kava, slador ali semo na ogled; zavitku jo bilo priloženo nesramno žaloče pismo, v katorem gospodičini no-znani tat ali tatica svetujo, naj v prihodnjo bolje pazi na svojo vrednostno stvari.
— (Poljski tatovi) v bližini Ljubljane so prava nadloga za posostniko. Zdaj kradejo po-
sebno krompir; najbolj jim je po godu krompir na Mirji, kjer so ga do sedaj največ pokradli.
— (Zaprli) so danes žandarji mizarskega pomočnika Frana Eržena, služečega v Ljubljani, stanujočega pa v Št. Vidu. Odvedli so ga na Žab-jak. V zvezi je baje z uže zaprtimi anarhisti ljubljanskimi.
— (Naročnik z Notranjskega) se pritožuje, da nekatera občinska oblastva ne postopajo z isto resnostjo, katere bi čestokrat trebalo. Piše nam v tej zadevi: „Te dni nosil je občinski sluga srenje trnovske nek odlok okolo, kateri se tiče krčmarjev, toda niso ga hoteli sprejeti. Rekel je tedaj, da bode to pri farni cerkvi razglasil. To se ni zgodilo; znabiti je srenjski sluga na to pozabil ali se je pa morda g. župan premislil , objaviti to določbe ter one, ki se jim upirajo." — Nadejamo se, da bode zadostovala ta opazka.
— (Toča) napravila je minolo nedeljo mnogo škode po Štajarskem, v slovenjegraškem okraji, po gorenjem in dolenjem Doliči, Kozjaku, Paki in Tolstem Vrhu.
— (Iz Kostanjevice) se nam poroča: V 9. dan t. m. pretekli so trije meseci, odkar ni pri nas mrliča. To je precej lepa doba, če pomislimo, da prebivalstvo šteje 2062 duš. Pred tridesetimi leti pa so posebno po naši okolici nalezljive bolezni razsajale.
— (Huda nevihta) razsajala je 7. t. m. v Savinjski dolini; blizo Vranjskega treščilo je v neko kočo, ki je po polnem pogorela. Dve deklici, kateri je nevihta vjela na polji, leteli ste pod omenjeno kočo zavetja iskat. V onem trenotku, ko ste stopili pod streho, švignila je strela v kočo; ubila je jedno izmed deklic, druga pa je ostala nepoškodovana.
— (Strela med ovcami.) Iz Črnomlja nam poroča prijatelj: V torek 8. julija pridrvita se jo huda nevihta črez vas Zapudijo (občina draga-tuška). Dve pasterici gnali sto čredo 300 ovac, a ko je nastala nevihta, spravile ste drobnico pod visok oreh. Strela je udarila v drevo in ubila 59 ovac, dekleta pa je omamila in vrgla na tla, a drugače se jima ni nič hudega pripetilo.
— (276 ur brez hrane) je bil šestletni vol posestnika P. T. iz Jarnejo Vasi v črnomelj-skem okraji. Žival se je bila izgubila dne 2..jun. in še le 13. junija našli so jo v ozkem, kake štiri metre globokem prepadu med skalovjem; tu notri je bila padla in ni mogla več na prosto. Vol je bil strašno shujšan, sama kost in koža ga je bilo. V očeh, gobcu in nosnicah zaredili so se mu bili črvi. Z vrvjo so ubogo žival potegnili iz jame in jo izročili živiuozdravniku. Sedaj jo uže precej okrevala.
— (Volitve na Koroškem.) „Mir“ poroča, da so bode za celovški okraj postavil kandidatom Martih Štih, župan v Svetni Vasi. — Za beljaški okraj se priporoča Pr. baron Marti-netz, c. kr. beležnik v Rožeku. — Za št. moli or ski okraj se priporoča kot slovensk kandidat Šnabel, posestnik v Zaholmci, kot neinšk kandidat Tom. Waldner, umetalni mizar in posestnik v Vratni Vasi.
— (Iz Gradca) se nam poroča: V 8. dan t. m. umrl je tukaj Filip Pavšič, c. kr. šolski sviStnik in bivši ravnatelj druge državno gimnazije v Gradci. Pokojnik služboval je kot profesor matematike in fizike tudi v Ljubljani.
— (C. kr. ravnatoljstvo za državno-železniško poslovanje na Dunaji) izdalo jo letos nekaj novih inštrukcij in določbe, katere se tičejo osobito čuvarske službe, dalo jo prevesti tudi na slovenski jezik Tako n. pr. »Pouk za želozniške čuvarje," „Pouk za čuvarje ogibal in pri-glodne čuvarje," „Kako ravnati pri železniških nezgodah, predno pride zdravnik" itd. To jo jako hvalcvrodno postopanje tor kažo, da se državna železnica hočo ozirati tudi nekoliko na slovensko zahteve. Sicer je ob progi v slovenskih pokrajinah šo nastavljenih več slovenščine nezmožnih uradnikov, a nadejamo se, da c. kr. ravnateljstvo tudi v tem stori potrobno korake, tor nastavi v slovenskih krajih slovenščino zmožno železniške uradnike.
— (Avstrijski odvetniki) imoli bodo lotos moseca oktobra sedmi shod v Pragi. Razpravljalo so bodo prav zanimivo točko, kakor kažo
vzpored tega shoda. Predlogi, kateri se bodo razpravljali na tem shodu, se tičejo poprave administrativnega postopka, zakona zoper eksekucijo udovskih in sirotinskih pokojnin, razširjenja dedne pravice žene do moževe zapuščine, globe in postopanja pri žaljenji časti; dalje se bode govorilo: o jednakomernem postopanji pri selitvi advokatov, o namestni pravici advokatov v stalnih razsodiščih, o advokatski dolžnosti za hranjenje in izročanje listin po § 2. odvetniškega reda, o izkazu državljanstva kandidatov, kateri hote stopiti v advokatsko prakso.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.u
Pariz, 12. julija. Listi poročajo, da je bil včerajšnji smrtni izid pri za kolero bolnem le osamljen slučaj.
Marseille, 12. julija. Včeraj čez dan za kolero umrlo 38 osob.
Pulj, 11. julija. Nj. veličanstvo cesar podelil je podadmiralu Sternecku dostojanstvo tajnega svetnika; vsakemu topničarskemu podčastniku, ki se je vdeležil streljanja na tarčo dn6 9. julija, podaril je cekin.
In o most, 11. julija. Cesarjevič Rudolf in cesaričinja Štefanija sta danes ob 1. uri popoludnč dospela z Koroškega semkaj. Na kolodvoru so se jima poklonili ces. namestnik začasni vojaški poveljnik in dvorni svetnik baron Puthon. Visoka potnika sta zajutrkovala v vagonu in potem se odpeljala v Monakovo.
Monakovo, 11. julija. Avstrijski cesarjevič in cesaričina sta došla semkaj.
Budimpešta, 11. julija. Železnica Bu dim - Novi - Szony - Bruk odprla se bode kot ogerska državna železnica dnč 15. julija splošnemu prometu. Vlaki za to progo bodo za zdaj odhajali z budimskega kolodvora južne železnice, ker je osrednji kolodvor zdaj za to še nesposoben.
Pariz, 11. julija. „Agence Havas“ poroča: Patenotre je prejel še le včeraj v Šangaji francosko noto o zahtevanji odškodnine od Kitajske ter jo oddal koj v Peking ; za odgovor na njo se je določil osemdnevni rok. Vesti o vojaški akciji pred pretekom tega r6ka so torej napačne.
Pariz, 11. julija. Od danes zjutraj v Toulonu 13 mrličev za kolero. — Municipij odbil je preložitev narodne slavnosti. — Po nFran?aisu“ je danes v jutro v Parizu jedna oseba za kolero obolela.
Pariz, 11. julija opoludne. Od včeraj zvečer so v Toulonu 3 osebe umrle za kolero, v Marseillu 19 oseb. 20 za kolero obolelih oseb se je preneslo v marseillsko Pharo-bolnico.
Marseille,11 - julijaopoludne. Od danes zjutraj je 12 oseb za kolero umrlo.
Genova, 11. julija. V Palermu so se v pristanišči med tamošnjimi delavci, kateiizdaj nimajo dela, začeli nemiri. Vojna ladija „Rome“ je brzo tjži odplula.
Petrograd, 11.julija. Carjev dnevni ukaz odredjuje, naj samogitski grenadirski polk, kateremu je bil predstojnik general grol Totleben, v spomin na vojaške zasluge pokojnikove še nadalje nosi njegovo ime.
Uradni glasnik
z dne 12. julija.
Naprava novih zemljiških knjig: Pri c. kr. okr. sodniji v Kamniku za katastralno občino Stranje; poizvedbe dnž 26. julija.
Razpisane službe: Na rudniški šoli v Idriji peta učiteljska služba; letna plača 450 gld. in 6 petletnic po 40 gld. Prošnje tekom treh tednov vodstvu idrijskega rudnika.
Eks. javne dražbe: V Ljubljani posestvo Martina Stembova iz Skrilj (2626 gld.) dne 23. jul., 23. avg. in 24. sept.; — posestvo Val. Kiklja iz Zapotoka (2587 gld. 40 kr.) dn6 19. jul., 20. avg.v in 20. sept. — V Logatci posestvo Jan. Jerine iz Čevc (3375 gld.) dnž 23. avg., 25. sept. in 25. okt. — zemljišče Andr. Opeke iz Dolenje Vasi dne 23. avg. in 25. sept.; — polovica zemljišča Marije Debevčeve (559 gld. 50 kr.) dnž 23. avg., 25. sept. in 25. okt. — V Radovljici zemljišče Matije in Janeza Iskre iz Nomena dnč 25. jul., 25. avg. in 25. sept.
Tiijoi.
Dnč 10. julija.
Pri Maliči: Dratsch, Gossler, Weiss, Lob, Supančič, Klein, Hahn in Canath, potovalci, z Dunaja. — Schneider, potovalec, iz Budimpešte.— Fortis, ces. namestništva svetnik, s soprogo, iz Benetek. — Dr. Cavaliari, mestni odbornik, s hčerko, iz Trsta.
Pri Slonu: Czermak, podpolkovnik, z Dunaja. — Wo-ger, knjigovodja, iz Bočna. — Foramiti in Gattorni, posestnici, iz Trsta. — de Giacutti, lastnik gledišča, iz Pulja. — Domladisch, zasebnik, iz II. Bistrice.
Pri Tavčarji: Steinberger, trgovec, iz Budimpešte. Simon, zasebnik, iz Rihenberka.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 12. julija.
Rld’
Jednotni drž. dolg v	bankovcih..................80'45
,	»	»	»	srebru........................81-50
Zlata renta.........................................103'20
5% avstr, renta.....................................95'70
Delnice ndrodne banke................................ 854’	—
Kreditne delnice..................................... 300'	—
London 10 lir sterling.................................121-85
20 frankovec................................. •	•	•	9-67
Cekini c. kr........................................ 5-76
100 drž. mark...........................................59-55
Listnica uredništva.
Gosp. Ant. Lapajne, učitelj v Ribnici. Na Vašo željo potrjujemo izjemoma, da niste Vi pisatelj naših dopisov «Od sv. Ane» in «Na Mali Gori.»
Umrli so:
Dnž 11. julija. Urša Semšič, šivilja, 75 L, Kravja Dolina, starostno opešanje. — Anton Princ, posestnik (kaznenec), 28 1., na Gradu, plučna tuberkuloza.
Meteorologično poročilo.
Čas
Stanje
baro-
Tempe-
opazovanja metra j ratura
Vetrovi
> Alo-Nebo krina v ram
j? 7. zjutraj	j	731-78	!	+17-8	; jzpd. sl.
.2,1 2. pop.	73197	|-j-26-4	ijvzh. sl.
9. zvečer	735-08	j-j-18-8	j >
Japonska ajda
edino prava in ravno naravnost došla
se dobi letos po znižani ceni
kilo 22 kr.^
(kedor je več skupaj vzame, še ceneje) le pri
J. R. Paulin-u
zaloga špecerijskega blaga
v Ljubljan i.
Ona je posebno izvrstna tudi za zeleno krmo in v prid čebelam.
Pt
La-
Nahaja se neka sibirska ajda • v kupčiji, japonski le v podobi zrnja po polnem enaka, ali v njenem bogatem pridelku nikakor ne, torej ,,pozor(‘ pri nakupovanji.	(60)	7	3	(4
A____________________  —
■J
čr e vij ar Prešlrnov trg v Ljubljani
priporoča svojo novo urejeno veliko nalogo
obuval za gospode, gospe in deca
2>Ta,roč:ila, izvršujejo se po meri moderno, solidno in najceneje, in naročbam z dežele se kar najhitreje ustreza.
miiinmmi'»minrriiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiw'iiiiifflitii'iiiig
7
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
le. v. Kleinmajr & Fe! Bainherit-ova
knjigarna v Ljubljani.
Na prsih in pljučah bolehnim!
Gospodu Jul. pl. Trnkoozy-ju, lekarju v Ljubljani na Mestnem trgu.
Zaman vporabljal sem pri kašlji in pljučnih bolečinah razna sredstva, dokler nijsem poskusil Vašega soka iz kranjskih planinskih zelišč k 56 kr., in z veseljem sem opazil zbolj-ševanje. Blagovolite mi poslati še 3 steklenice.
Spoštovanjem Vaš udani Josip Malešič v Sinku.
!! Priznanje!!
MrProti holečinam v jlavi ii želodcu!
Gospodu lekarnarju Trnkoozy-ju v Ljubljani, Mestni trg štev. 4.
Z veseljem Vam naznanjam, da so mi Vaše kri čistilne kroglioe, škatljica po 21 kr., izredno dobro služile. Vročina, katero sem čutila po vsem telesu, potem hudi glavobol in sem ter tje napadajoča me mrzlica, sami nasledki zapretja in želodčnega katarja, ponehali so, hvala Bogu, po polnem, ko sem uživala Vase kri čistilne kroglice, tako da ljudje že pravijo, da sem veliko bolj zdrava videti.
Zahvaljevaje se Vam v novič prav iskreno, Vas prosim, da mi pošljete za 1 gld. 5 kr. še en zavitek teli tako izvrstno delujočih kri čistilnih kroglic.
Pozdravljajo Vas, sem najudanejšay
Lucija Šlibar.
Salicilna ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, a 30 kr.
Najnovejše spričalo.
Vaše blagorodje!
Mnogo let vporabljam Vašo salicilno ustno vodo in saliollni zobni prašek z
izvrstnim vspehom in priporočati ja moram vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice.	Spoštovanjem
(52) 8—3	Anton	Slama,	župnik.
Vsa navedena sredstva ima vedno fridna v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju
lekarna pri „Samorogu“
Jul. pl.Trnkoczy-ja
na Mestnem trgu v Ljubljani.
 .................................  iiiiiuiimiii....im..............ii........
velja par dobrih
glace-rokavic
z dvema gumboma
'z a, g1 o s p e
pri
•X. S. Benedi kt-u
pri „Spinnerin atn Kreutz“, Stari trg.
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k 1 j e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinraayr & Ped. Rainborg v Ljubljani.