Uredništvo in upravništvo: Kolodvorske ulice štev. 16. Z urednikom se more govoriti VBok dan od 11. do 12. uro. Bokopisi se ne vračajo. Inserati: Šeststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji dajo bo popuot. ljubljanski List večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja, vsak dan razen, nedelj in pi-azniltov ob £5. uri zvečer. Velja za Ljubljano v upravništvu: za celo leto 6 gld., za pol leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr., na meBee 50 kr., poailjatev na dom volja mesečno 9 kr. več. Po poiti velja za celo leto 10gl., za pol leta 5 gld., za četrt leta 2 gld. 50 kr. in za jeden mesec 86 kr. Štev. 111. V Ljubljani v soboto, 12. julija 1884. Tečaj I. Volilno pravo naših ljudskih učiteljev. Pred malo dnij razsodilo je državno sodišče o pravdi, katera je vzbujala dokaj zanimanja v širokih krogih. Dunajski mestni zbor namreč ni hotel priznavati mestnim učiteljem pasivnega volilnega prava, tedaj se je dosledno tudi branil, sprejeti v svojo sredo Novoizvoljenega mestnega odbornika, ravnatelja meščanske šole Hube rja, Češ, da je Djegova volitev neveljavna, ker mu volilna pravica ne pristaja. Naravno, da so se dunajski učitelji, katerih je okolo 1200, pričeli gibati in potezati se za svoja politična prava. Njih pritožbo pred državnim sodiščem zastopal je znani dr. L u e g e r, in izid pravde pred odličnim tem tribunalom bil je skoz in skozi ugoden njihovim zahtevam. Ravnatelj II u b e r bode odslej oblastno sedel med mestnimi očeti avstrijske stolnice, in vsaj na Dunaji se ne bode nikomur več zljubilo, ugovarjati volilnemu pravu dunajskih mestnih pedagogov. Prečitavšim to razsodbo in njeno strogo juridično utemeljevanje, vsilila se je nam nehote neka primera z našimi razmerami na Kranjskem. V tem oziru nahajamo sploh v naši deželi neko odvažno različnost. V glavnem mestu nikdo ne more oporekati volilnemu pravu definitivnih učiteljev, kaji § 28, alinea 2 f, provizornega mestnega štatuta z dn/ 9. junija 1850 ga izrekoma podeli vsem redmm učiteljem javnih, od države, dežele ali občine vzdržanih ljudskih šol. Posledica tej postavni določbi je, da imajo ljubljanski mestni učitelji neomejeno aktivno in pasivno volilno Pravo v mestni zastop, v deželni in državni zbor. Vse drugače pa na deželi! Če si julija meseca lanskega leta na dan volitve kockal po jednem izmed onih mest ali trgov, kateri volijo v mestni skupini, toda po starem v°lilnem redu niso bili volilni kraji, si se moral začuditi splošni tišini in zapuščenosti, katera Je vladala po samotnih ulicah. In kako bi tudi ne! Vse polnoletno meščanstvo, od žu- Listek. diti. Turkinje. (Zlatorodov.) (°alje.) Obnašanje. Čemur se je najprej ču-, je njih način smejanja in gledanja, ki opravičuje tudi predrzno sodbo. Prav pogo-stoma se zgodi, da evropejski mladenič, elegantno oblečen, strmeč v Turkinjo, naj je visocega stanu, je nagrajen s smešečim pogledom ali pa odprtim nasmehljajem. Tudi ni redko, da lepa hanuma skrivaje, da skopljenec ne vidi, iz kočije pozdravi mladega Franka. Oasi, na pokopališču ali na oddaljeni cesti, spusti muhasta Turkinja cvetlico ali pa robec na tla, naj mični džaver nalašč izgubljeno najde ter ohrani kot dobrostivo znamenje. Domišljavi potnik, ki za take stvari kaj da, bo tukaj zabredel v veliko zmoto. Pa res je dosti tacih evropejskih norcev, ki menijo, ko so en mesec v Carigradu prebili, pana pričenši doli do najnižje kategorije onih davkoplačevalcev, katerim je Schmerlingov volilni red še milostno odmeril važno to pravo — vse se je bilo uže v zornem mraku odpravilo z doma, na volišče, zbirat si zastopnika v deželnem zboru. Le časi je smuknila kaka klavrna postava črez ulice; videl si možu, da ga nekako peče in sramoti, da je tako rekoč državljan druge, nižje vrste, da njemu zakon odreka pravico, katero je dovolil prostim davkoplačevalcem, sosedu črevljarju, ki le dva goldinarja na leto plačuje dohodninskega davka, in kočarju, kateremu niti oken ne bi trebalo, ker mu zlato solnce veselo pri-sije skozi razpokline ujegovega ozidja. Ta mož bil je učitelj, — in ne le tebi, celo pripro-stim paglavcem občinske šole se je jako, jako čudno zdelo, da se tudi on ni pridružil krdelu svojih someščanov, posluževaje se onega prava, katero je najbolj važno in najbolj častno v ustavni državi. In če si ga vprašal za uzrok njegove nebrižnosti, se ti je mož, skorej da nekoliko užaljen, odrezal s pikro opazko: „Le nadučitelj sme voliti, mi drugi učitelji niti volilnega prava nimamo!“ In istina je! Dandanes še učiteljski stan na Kranjskem navzlic temu, da mu gre vsled njegove višje izobraženosti in razsodnosti vse-kako nek poseben vpliv na javno gibanje, dandanes še — pravimo — nima volilnega prava ne za občinske, ne za deželne — ali državnozborske volitve. Tudi nov volilni red tega razmerja nikakor ni predrugačil. Sigurno sicer bili so dosedanji običaji dobro znani veliki večini deželnih poslancev, sigurno je bila tudi večina uverjena, da se na tak način učiteljski stan poniža pred drugim svetom, da ugled šole in njenih organov trpi, da tudi političnemu gibanju po domovini ne more ugajati, ako mu odtegneš tako znamenit del narodnega razumništva, — a vender je ostalo vse pri starem! Ne da bi v tem oziru kaka krivda zadela visoko zbornico. Dotične določbe se niti drugače formulirati niso mogle, kajti oni paragrafi, kateri določajo o volilnem pravu, se upirajo na dotične zakonske določbe da so vzeli stoterim nesrečnicam mir. Brez-dvojno razodevajo Turkinje, tako ravnaje, le svoje simpatije, največ pa jih vodi v tem duh upornosti, s katerim so navdahnjene vse zaradi presedajoče podložnosti, v kateri jih drž6 njih gospodarji. Zato dado temu buntovnemu duhu duška, kjer in kolikor morejo, z maj-hinimi vragovinami, ako tudi le zato, da kljubujejo svojim soprogom. Vse tako ravnanje je bolj otročarija kakor ljubovanje. Njihovo namigavauje je podobno prvim poskusom razposajenosti dekliške. Smejajo se s krohotom; gledajo k viškuzijaje, kakor bi se čudile; delajo, kakor bi jih glava bolela ali pa noga; vlačijo srdito feredže, U-der jim prav ne stoji; skačejo kakor šolarice, bolj da bi te nagnale v smeh, kakor da bi te slepile. Nikdar nimajo držanja za fotografa ali za salon. Ono malo umetnosti, katero kažejo, je prvotne naravi. Vidi se, kakor bi rekel Tommaseo, da nimajo preveč zagrinjal; da niso vajene drugega ljubovanja kakor hieroglifne ženske Giustove, ampak bi priprosto dejale, kader imajo koga rade: — „Kristijan, ti se mi dopadaš.1* Ker mu tega občinskega reda. In stoprav tedaj, ako bode iz občinskega reda odpravljena dosedanja, za učiteljstvo uprav sramotna anomalija, stoprav tedaj postal bode tudi naš učitelj državljan v polnem smislu, pridobivši si aktivno in pasivno volilno pravo. Kajti navzlic premnogim nedostatkom in hibam je do denašnjega dnč na Kranjskem še pravokrepen občinski zakon s 17. febr. 1866 in le ta v § 1, al. 2 f, odmeri volilno pravico le »načelnikom in nadučiteljem občinskih ljudskih šol“, ne pa drugemu stalno nameščenemu učiteljskemu osobju. Na to tesnosrčno določbo pa se sklicuje tudi novi volilni red za deželni zbor in zakonska novela za državnozborske volitve. Kedor tedaj nima pravice, voliti in voljenim biti v svoji občini, temu po vsej logični doslednosti tudi ne pristaja pravica, udeležiti se volitve v mnogo važnejše parlamentne skupine. Tedaj se tudi anomalni običaj, da so naši učitelji po deželi, — izvzemši nadučitelje — izključeni od volilnega prava, da so tedaj v istini nek popolo minuto, — ne bode dal preje odstraniti, nego če se predrugači občinski red, zlasti pa občinski volilni red tudi v tem oziru. Iz zanesljivega vira smo čuli in znano je v dotičnih političnih krogih, da se od vladne strani sedaj pripravlja načrt nove občinske postave. Kedor le pozna količkaj eminentne težave tega zakona, segajočega v vse stroke upravnega zakonodajstva, bode moral s toplo hvaležnostjo priznati požrtvovalnost naše vlade, da se je lotila tako trudapolnega posla. Iz srca želimo najboljši uspeh blago-tvornemu podjetju. Toda imenom kranjskih učiteljev smo primorani, opozarjati visoko vlado, ob enem pa visoki deželni zbor, da se pri izdelovanji novega prepotrebnega občinskega reda blagovoljno ozirata na aktivno in pasivno volilno pravo naših službujočih ali upokojenih ljudskih učiteljev. S tem bodo tudi povikšali ugled in moralično veljavo naših šol, kar zopet ne bode ostalo brez tvornih posledic na omiko našega naroda. ne morejo povedati z besedo, pokažejo mu to z dvema vrstama belih zob in prijazno se smejaje. Niso drugega ko bolj omikane ter uglajene Tatarke. S o 1 i s v o b o d n e ? So; to je taka resnica, da jo tudi še le dospeli potnik lahko z rokami prijema, ako hoče. Pregnano je reči z lady Montague, da so slobodnejše od Ev-ropljank; a kdor je bil v Carigradu, se bo zakrohotal, ako bo slišal o sužnosti turških žensk. Gospč, ki hočejo iziti, zapovedo skopljencem, naj pripravijo kočijo; izidejo ter ne vprašajo nikogar za dopuščenje; pa se vračajo domov, da je le nekoliko pred nočjo. Nekdaj niso smele iziti brez skopljenca, brez služkinje ali sužnice, ali brez prijateljice; drznejše pa so jemale seboj sinčeka kakor znamenje, naj jih ljudje spoštujejo. Ako se je takrat katera pokazala na samotnejšem kraji, kaj lahko se je zgodilo, da jo je mestna straža ali pa stari Turek ustavil ter vprašal: »Ivam greš? Od kod? Kako, da nimaš nikogar pri sebi? Tako spoštuješ svojega gospodarja? Vračaj se domov!" Ali zdaj hodijo okolo same, vidiš jih na sto vsako uro po vseh cestah musloman- Praška trgovinska zbornica pred upravnim sodiščem. Novejša politična povestnica ima kaj malo tako interesantnih prizorov, kakor je preporod češkega naroda. Od one usodne bitke na Beli Gori (8. nov. 1620) bilo je videti, daje smrtna sodba uže podpisana nadarjenemu češkemu plemenu. Pričela se je reakcija, brezobzirna v državnopravnem, kruta v narodnem oziru, in uspehi stoletnega pritiska bili so taki, da so najboljši rodoljubi češki po polnem obupali nad bodočnostjo svojega roda. Sovremenik cesarja Jožefa II., litomerški škof Kinder-mann, velik pospeševatelj germanizacije, je radostno vskliknil, da v petdesetih letih niti jednega otroka ne bode več na češkem ozemlji, da bi razumel narečje svojih prednikov. In tudi v elegični paraleli, v koji je istodobni učenjak, zgodovinar Pelcel, primerjal tužno sedanjost s sijajno preteklostjo, razodeva se ista bolestna misel, da je češki narod izbrisan iz imenika politično živih individualnost^ ter da se bode z njegovimi ostanki kmalu le bavil učeni preiskovalec, blizo tako-le, kakor se palaeontologi pečajo s fosilnimi ostanki predpotopnih velikanskih živalij. A protivnik in prijatelj sta se jednako varala! Tekom našega stoletja začel se je dramiti češki narod, stopil je znova v politično areno, z nova je razvijal isto nečuveno vztrajnost, isto požrtvovalno hrabrost, s kojo so pred štirimi veki husitske čete osupnili Evropo. Neprestano narašča politično gibanje junaškega naroda, zaporedoma si pribori dobro utrjene postojanke svojih protivnikov, narodna zavest prešinila je tako mogočno vse kroge, da so kmetski in mestni volilni okraji s češkim prebivalstvom po vsem osigurjeni domačim kandidatom, vplivno, imovito in izobraženo plemstvo^ pridružilo se je narodni masi in sedaj so se Čehi deloma uže polastili prevažne institucije trgovinskih zbornic. Lansko leto so zmagali v plzenski in budjejeviški kupčijski komori, letos so s hrabrim naporom pridobili izredno veliko večino (32 zoper 16) v trgovinski zbornici praški. Vender se to ni moglo zgoditi na podlagi zastarelega prejšnjega volilnega reda, kateri je imenitno to skupščino izročil peščici nemških denarnih mogotcev. Radostno so tedaj Čehi pozdravljali načrt novega volilnega reda, katerega je trgovinsko ministerstvo v posvetovanje izročilo praški komori. Ali dasi je bil načrt skoz in skozi pravičen, skromen skorej in nekako bojazljiv gledč daleč segajočih prememb, je bil vender glasen krik v vsem liberalnem Izraelu, ves časnikarski aparat Chlumeckyjevega novinarskega urada jel je pisariti o vladnem nasilstvu, nekateri sangviniki združene levice hoteli so porabiti uže ta povod, da bi uživo-tvorili svojo abstinenčno politiko, in konec je skih, od turških predmestij do Frankovišča. Gredo na obiske k prijateljicam od enega kraja štambulskega do druzega, polovico dneva gredo prebit v kopelji, polovico prevozikajo v ladjici. V četrtek gredo na Sladke vode v Evropi, v nedeljo na Sladke vode v Aziji, v petek na skadersko pokopališče, druge dni na Knežje otoke, v Terapijo, v Bujukdere, v Ka-lender, južinat s6 svojimi sužuicami na planem, v družbicah po osem, deset glav; molit na grobe sultanov in sultank; gledat derviške samostane, obhajat javne razstave z nagrado venčanega platna; a nikjer ni moškega, kateri bi jih spremljal ali sledil, kaj še le, kateri bi se usodil, jim kaj reči, ako tudi so same. Turka videti na carigrajski cesti, če tudi le v bližini, ali pa tudi le trenotek stoječega in pogovarjajočega se se „zagrinja-leno“, ako tudi bi bilo obema zapisano na čelu, da sta si mož in žena, to bi se zdela najčudnejša stvar na svetu, ali bolje rečeno, bila bi neslišana nesramnost. Od te strani so Turkinje res svobodnejše od Evropljank. Ne more se dopovedati, kako se navživajo te svobode, s kako novo slastjo letajo v hrušč, bil, da je izdatno število nemških volilcev uložilo pritožbo pri upravnem sodišči. Včeraj se je vršila znamenita obravnava. Sodišču predsedoval je grof Rih. Bele redi, toženo vlado je zastopal sekcijski svetnik dr. Vilj. Led dihu, obtožnico je zagovarjal dr. Jos. Kopp. Tožnik se je opiral zlasti na § 4 zakona o trgovinskih zbornicah, kateri določa, da ima razsojati o številu družabnikov vsake sekcije, o volilnem censusu, o raznih volilnih kategorijah ter o podobnih določbah trgovinski minister „po zaslišanji" (iiber Einver-nehmen) dotične trgovinske zbornice. Po našem subjektivnem mnenji je zakonski namen po vsem jasen. Trgovinski minister je le primoran, vprašati trgovinsko zbornico za njeno mnenje, nikakor pa ni vezan na konečno razsodbo, oziroma na privoljenje omenjene korporacije. Kajti sicer bi prišli do nestvora, da bi podredjeno oblastvo — in to je sigurno tudi trgovinska zbornica nasproti trgovinskemu ministerstvu — lehko ovrglo vsako, tudi še tako opravičeno premem bo. In ker je bilo nemogoče, po sedanjem volilnem redu sestaviti večino, katero ne bi uže a priori nasprotovala vsakemu količkaj nepristranskemu volilnemu načinu, oka-menela bi sedanja monstrozna sestava, in naravna večina čeških trgovcev in obrtnikov bi bila za vse veke izročena na milost in nemilost oblastni nemški manjšini. Še v drugem oziru se nam vidi tolmačenje, katero je levičarjem na enkrat ugajalo, neutemeljeno in pravno neveljavno. Ministerstvo uže sedaj trdi, da se v starem volilnem redu nahajajo nekatere protizakonitosti. Toda pustimo na stran špecijalni slučaj, oziraje se le na občno stran tega vprašanja. Tu pač ne bode nikdo mogel zanikati, da je vender le mogoče, da se kaka nepravilnost urine tudi v potrjeni zakon. Ministerstvo ima pa nalog, odstraniti vsako protizakonitost ter, ako tega naloga ne spolni, je odgovorno za to po zakonu o ministerski odgovornosti. Kako pa — vprašamo — bi mogla vlada prevzeti tako odgovornost, ako se ji odvzamejo sredstva, zboljšati in preustrojiti dotične inštitucije, ako treba tudi proti volji slučajne strankarske večine ? Uvaževaje te razloge, nismo bili nič kaj iznadeni, da je upravno sodišče odbilo pritožbo viteza Dotzauerja in njegovih dru-gov proti ministerski naredbi. Radujemo se je pa vender le iz srca, kajti sodnija je pri-poznala zakonitost novoizbrane trgovinske zbornice praške, in če bode prihodnje leto češka večina odlične te korporacije iz svoje sredine dva poslanca izbrala v državni zbor, katera se bodeta pridružila desničarjem, potem nikdo ne bode smel ugovarjati ter zlobno zanikati pravno podlago najnovejše češke pridobitve, kupčijske zbornice v zlati Pragi! y šum, na svetlobo, na svoboden zrak, one, ki vidijo doma le enega človeka, katerim so okna in vrt kakor v samostanu. Hodijo vun-kaj ter drčč po mestu z veseljem iz ječ izpuščenih. Veselo je videti, kako ostroumno si izmišljujejo majhne nasladnosti potepanja. Gredo v najbližnjo džamijo malo pomolit, potem začno šepetati in žgoleti s prijateljico četrt ure pod loki na dvorišči; potem gredo v bazar, da skočijo v deset štacun ter iz-premešavši pol štacune, kupijo kakov drobiž; potem vzamejo tramway, se peljejo na ribji trg, stopajo črez most, začno pregledavati vse kite in lasulje lasuljarjev v perski ulici; stopijo na pokopališče, založč kako slasčico na grobu, se vrnejo v mesto, dospo zopet na Zlati rog, zakrenivši stokrat, pregledavši vsako stvarico: izloge, obrazce, naznanila, memogre-doče gospe, kočije, grbe, gledališna vrata ...; kupijo si šopek cvetja, popijo kupico limonade pri kakem vodarji, udele miloščino kakemu siromaku, gredo v čolniču črez Zlati rog, začno zopet hojevati po Štambulu, vzamejo še enkrat tramway ter dospevši do hišnih vrat, so zopet pripravljene, vrniti se nazaj, Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Prejšnja nemška večina praške trgovinske zbornice uložila je bila pri upravnem sodišči pritožbo proti oktroyiranem volilnem redu, katerega je ministerstvo trgovine določilo za omenjeno zbornico. Včeraj razpravljala se je ta zadeva pred upravnim sodiščem; sodišče je pritožbo kot neosnovano zavrglo. Moravski deželni zbor pričel je predvčerajšnjem svoje zasedanje. Po svečani službi božji pozdravil je cesarski namestnik zbrane poslance ter izrazil željo, da bi zastopniki obeh narodnostij delovali složno v korist deželi. Potem je predstavil novoimenovanega deželnega glavarja ygrofa Vetterja in njegovega namestnika dr. Sroma. Deželni glavar izjavil je potem, da bode častno svojo nalogo vršil vselej nepristransko ter je pozval zbrane poslance, naj zakličejo „slava“ Nj. veličanstvu, kar so poslanci navdušeno storili. Potem se je seja sklenila. Pri volitvah v mestnih občinah v Bukovini, katere so se vršile predvčerajšnjem, izvoljeni so bili v črnovicah dr. Rott in vitez Kochanowsky, v Sučavi Kornel Kosovič, v Seretu J. Vojnarovič in v Radavcu profesor Tomaščuk. Nekateri listi prinašajo v novejšem času iz Bosne poročila o izvenredni nesigurnosti in množečem se lopežtvu, pristavljajoč, da so to vselej predhodniki ustaje. Tem glasovom nasproti poroča „Pol. Corr.“ iz verodostojnega vira, da je položaj v okupiranih provincijah po vsem normalen ter da je celo ugodnejši nego-li je bil kedar koli. Isto tako izjavil se je tudi minister Kallay, ki se je ravnokar vrnil se svojega potovanja. Tudi vest o ne-sporazumljenji med Avstro-ogersko in Črno Goro je po polnem izmišljena. Tuje dežele. Nemški zvezni sovet zaključil je dn Alo-Nebo krina v ram j? 7. zjutraj j 731-78 ! +17-8 ; jzpd. sl. .2,1 2. pop. 73197 |-j-26-4 ijvzh. sl. 9. zvečer 735-08 j-j-18-8 j > Japonska ajda edino prava in ravno naravnost došla se dobi letos po znižani ceni kilo 22 kr.^ (kedor je več skupaj vzame, še ceneje) le pri J. R. Paulin-u zaloga špecerijskega blaga v Ljubljan i. Ona je posebno izvrstna tudi za zeleno krmo in v prid čebelam. Pt La- Nahaja se neka sibirska ajda • v kupčiji, japonski le v podobi zrnja po polnem enaka, ali v njenem bogatem pridelku nikakor ne, torej ,,pozor(‘ pri nakupovanji. (60) 7 3 (4 A____________________ — ■J čr e vij ar Prešlrnov trg v Ljubljani priporoča svojo novo urejeno veliko nalogo obuval za gospode, gospe in deca 2>Ta,roč:ila, izvršujejo se po meri moderno, solidno in najceneje, in naročbam z dežele se kar najhitreje ustreza. miiinmmi'»minrriiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiw'iiiiifflitii'iiiig 7 Zaloga zemljevidov c. kr. generalnega štaba. Mera 1:75000. Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr. le. v. Kleinmajr & Fe! Bainherit-ova knjigarna v Ljubljani. Na prsih in pljučah bolehnim! Gospodu Jul. pl. Trnkoozy-ju, lekarju v Ljubljani na Mestnem trgu. Zaman vporabljal sem pri kašlji in pljučnih bolečinah razna sredstva, dokler nijsem poskusil Vašega soka iz kranjskih planinskih zelišč k 56 kr., in z veseljem sem opazil zbolj-ševanje. Blagovolite mi poslati še 3 steklenice. Spoštovanjem Vaš udani Josip Malešič v Sinku. !! Priznanje!! MrProti holečinam v jlavi ii želodcu! Gospodu lekarnarju Trnkoozy-ju v Ljubljani, Mestni trg štev. 4. Z veseljem Vam naznanjam, da so mi Vaše kri čistilne kroglioe, škatljica po 21 kr., izredno dobro služile. Vročina, katero sem čutila po vsem telesu, potem hudi glavobol in sem ter tje napadajoča me mrzlica, sami nasledki zapretja in želodčnega katarja, ponehali so, hvala Bogu, po polnem, ko sem uživala Vase kri čistilne kroglice, tako da ljudje že pravijo, da sem veliko bolj zdrava videti. Zahvaljevaje se Vam v novič prav iskreno, Vas prosim, da mi pošljete za 1 gld. 5 kr. še en zavitek teli tako izvrstno delujočih kri čistilnih kroglic. Pozdravljajo Vas, sem najudanejšay Lucija Šlibar. Salicilna ustna voda, aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr. Salicilni zobni prašek, splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, a 30 kr. Najnovejše spričalo. Vaše blagorodje! Mnogo let vporabljam Vašo salicilno ustno vodo in saliollni zobni prašek z izvrstnim vspehom in priporočati ja moram vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice. Spoštovanjem (52) 8—3 Anton Slama, župnik. Vsa navedena sredstva ima vedno fridna v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju lekarna pri „Samorogu“ Jul. pl.Trnkoczy-ja na Mestnem trgu v Ljubljani. ................................. iiiiiuiimiii....im..............ii........ velja par dobrih glace-rokavic z dvema gumboma 'z a, g1 o s p e pri •X. S. Benedi kt-u pri „Spinnerin atn Kreutz“, Stari trg. Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k 1 j e. Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinraayr & Ped. Rainborg v Ljubljani.