0 rabi učnih knjig*. nSrednja pot — zlata pot". To ni lehko vprašanje, katere učne kDJige naj učitelj v šoli rabi. Veliko prepira imajo nemški učitelji v tej zadevi, čeravno nimajo s poukom v drugem jeziku nič opraviti. Raznega mnenja so zavoljo tega, ker imajo jako veliko šolskih knjig na izbiro. Slovenski učitelji nimamo teh sitnosti ravno, a pridružijo se nam druge. Ena je ta, ko imamo še malo razvito šolstvo, drugo pa, ker imarao opraviti z dvema jezikoma, katerima so meje v šoli še manj določene, kakor v javnem življenji. Kako bodemo to vprašanje najlože rešili? Kaj pozitivnega je težko povedati. Poskusimo to vprašanje z negativnega stališča rešiti. Recimo torej: Katerih knjig ne sme učitelj v šolo vpeljati? 1. Tistih ne, katere niso od naučnega ministerstva odobrene. Leto za letom priobči se v nVerordnungsblattu" naučnega ministerstva zapisnik potrjenih knjig za vse (nemške, slovenske, laške itd.) ljudske in meščanske šole. Ali pa pride ta zapisnik tudi v roko šolskim vodstvom, to je drugo vprašanje. Izmed teh odobrenih knjig naj okrajne učiteljske konferencije za svoj okraj izberejo primerne knjige, kar lehko vsako leto storč. Ali to se vselej ne zgodf; in če se zgodf, izberejo se večkrat (na Štajerskeni, Koroškem) tudi nemške knjige, ki so za nemške šole odobrene, še za slovenske šole. Takim sklepom se je pa večkrat težko protiviti, ko dobimo hitro v odgovor: Naše šole niso čisto slovenske, marveč utrakvistične. Zato se užč na Štajerskem večkrat pripeti, da imajo tro- in večrazredniee v rabi čisto nemške BSprachbuch"-e in čisto neinške flLesebuch"-e. Pa kaj si bodemo temu toliko čudili; vsaj se je pred leti na Štajerskem pripetilo, da je šolski nadzornik, ki je sam slovenska berila spisoval, učiteljem pri konferenciji nemška berila priporočeval. Pa kaj bodem tožil o teh nepravilnostih, katerih učitelji odpraviti ne moremo kar tako lehko. Če tudi učitelja peče, ko mora učencem, revnim kmetskim dečkom, priporočati (na željo, izraženo po šolskem nadzorniku), da si poleg slovenskih kupijo še nekaj netnških knjig, pomaga si le težko iz te zadrege. Zavoljo tega hočem to vprašanje razpravljati za one šole, kjer ima učitelj v zadevi šolskih knjig več svobode. Če je užč okrajna učiteljska konferencija določila knjige za ves okraj, za posamezne šole tega menda ni storila. Vsak šolski voditelj ima tu nekaj svobodne roke. Voditelj enorazrednice — da začnemo z negativnina stavkoin — ne bode si izbral toliko knjig, kolikor jih rabijo na dobro urejenih trorazrednicah ? Mogoče je, iste knjige vpeljati, če ima celodnevni pouk, če je dobro obiskovanje in če je sam učitelj vrl, vnet šolnik. Druge enorazrednice naj nikar otrokom toliko knjig ne vsiljujejo; knjige so dragc, stariši ubožni, in toliko tvarine ni mogoče prebaviti in premleti. Dobro urejene dvorazrednice imajo skoro lehko tiste knjige, kakor na čveterozrednicah; trorazrednice se seveda približujejo v vsem čveterorazrednicam, torej tudi gledč rabe učnih knjig. Pri vseh šolah je zastran vpeljevanja knjig merodajno šolsko obiskovanje, mislim namreč na šestletno ali osernletno šolsko dobo. Na Štajerskem n. pr. je načelo osemletna doba, na Kranjskem je načelo le šestletna doba. Zato si lehko razložimo, zakaj je na Štajerskem mogoče, v četrtem razredu prebaviti aČetrto Berilo" in ,,Peto računico", in zakaj bode na Kranjskem dosta težje veliko iz teh knjig vzeti v 4. razredu. Kjer imajo na Kranjskem v 2. razredu nRazingerŽumerjevo" Prvo Berilo, ondi ni misliti, da bi se dospelo še do nčetrtega Berila". Ali je na teh šolah mogoče, da bi se veliko vzelo iz MPete računice", ne, da bi temeljitost pri ,,Četrti računici" trpela, je tudi težko razsoditi. Takisto velja o sedanjih nemškib slovnicah. Po prejšnjih načrtih premlela se je nPrva nemška slovnica" v drugem razredu; BTretja" s svojo težko tvarino se je rabila v 3. razredu, a nikakor ne dobro premlela — in vender je v 4. razredu sploh v rabi nTretja nemška slovnica", ki je brez berilnih vaj. če so potlej učenci še posebej nemško berilo kupili, bila je to dvojna potrata. Dokončala in dobro premlela naj bi se bila rajše nDruga nemška slovnica". Kaj pa s knjigami za slovensko slovnico? Slovniške vaje so v dodatku pri berilih. Ali se ne bode rabila Končnikova slovenska slovnica? V 4. razredu bi bilo nekoliko opravičena posebna knjiga za slovensko slovnico, a Končnikova je na mnogih mestib pretežka, preobširna in predraga. V 4. razredu bi dobro služila ie Praprotnikova nSlovenska slovnica". Končnikova se pa uspešno rabi v 5., 6. in 7. razredu ljudske ali v 1., 2. in 3. razredu meščanske šole; za vse te stopinje ima dosta gradiva. Kako so naše knjige za nižje razrede pretežke, naj svedoči to, da so na neki šoli pripoznali, da je JanežičŠketov »Cvetnik" (I. del), navadno namenjen za 1. razred srednjih šol, loži od nČetrtega Berila", katero se pozneje učencem v roke da. Drug slučaj, kako so n. pr. nekateri praktični veroučitelji o težkosti katekizma prepričani, je ta, da rabi katehet na neki šoli skozi 4 letnike (2., 3., 4. in 5. razred) po vrsti za krščanski nauk eno in isto knjigo. Če se tudi tej navadi da ugovarjati nekoliko, a vender se bode pritrdilo, da ne kaže, otrokom dajati preveč težkih in preveliko knjig. Tudi tukaj naj velja: nSrednja pot — zlata pot." Radi bi spregovorili še o knjigah na slovenskih petero- in šesterorazrednicah, a takih šol Slovenci drugod nimamo, kakor v Ljubljani. Zato naj bi pa kateri Ljubljanskih tovarišev o tem besedo sprožil. I. L.