83. številka. Ljubljana, v torek 12. aprila. XXV. leto, 18fl2. Isbaja vsak dan Bwe«*r, izimfci nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman sa a v s tro - o g e r s k o dežele za vse leto lft gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden ■mcc 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za- oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in np ravniitvo je v Gospodskih ulicah st. 1*2. U p r a v n i s t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. šolske razmere na Spodnjem stajerji. u (Govoril deželni poslanec dr. Ivan Dečko v štajerskem deželnem zboru dne 9. aprila t. 1.) Visoka zbornica! Pred kratkim zaklicalo se nam je z one Btrani visoke te zbornice, naj opustimo narodno vprašanje in naj se združimo z Vami v vkupno delovanje na gospodarskem polji. Mislim, da mi ne bodo nihče ugovarjal, ako trdim, da amo se vBelej, kadar je bilo reševati samo gospodarske stvari, radi zajedno z Vami lo tili dela. Ako pa vi tirjate od nas, da naj pustimo v nemar narodnostno vprašanje, to je narodne interese slovenskega rodu, potem moram pač izjaviti, da bi se to moglo zgoditi samo pod jednim jedinim pogojem: ne posegajte nikdar v naše narodne pravice! Dokler se z vaše strani napada naša narodna celokupnost, dotlej bi bila pregrešna popustnost, prava izdaja naroda našega, da bi se glede narodnega vprašanja ne postavljali vselej na stališče, pripravljeno za obrambo. Boja ne iščemo; ne bojimo se ga pa ne, in kadar koli nam vržete bojni znak pred noge, dvignili se bodemo vselej in takoj! Samo po sebi je tudi umevno, da smo dvignili bojni, nam pred noge vrženi znak, namreč poročilo deželnega odbora in predlog šolskega odseka. V poročilu bo govori o korakih, katere je storil deželni odbor, da se uvede v slovenske ljudske šole nemščina kot učni predmet in celo kot učni jezik in šolski odsek predlaga, da je to z »zadoščenjem" vzeti na znanje. Mi temu ne moremo pritrditi; deželni zbor seveda bode vsprejel in potrdil stavljeni nasvet; — saj vemo, kako je sestavljena ta zbornica, izrodek prečudovite volilne geometrije! Ako pa kdaj, tako velja v tem slučaji rek: večina glasov še ni dokaz pravice, — in zato pričakujemo ukrepa te zbornice z največjo ravnodušnostjo. Visoki deželni odbor stavlja glede* učenja nemščine na slovenskih Šolah jako skromne tirjatve. — Umeje se, da ni zadovoljen, da je na slovenskih ljudskih šolah nemščina samo izreden, neobligaten učni predmet; po njegovi sodbi je glavna naloga slovenskemu otroku ta, da se nauči nemški, to je njegovega življenja namen, zato se je rodil, in da je šlo po pravici, moralo bi slovensko dete že ob rojstvu znati nemški. Ker pa se je v tem oziru priroda močno zmotila, je treba, da odpomore šola in sicer temeljito. Izvajajoč logične konsekvence tega nazora, tirja deželni odbor, da bodi nemški jezik obligatni učni predmet. Ali tudi, če bi bila nemščina samo obligatni učni predmet, moglo bi se primeriti, da bi slovenski otrok ne okusil dovolj blažene sreče, nem* škega jezikovnega pouka. Zato mora postati nemščina učni jezik in zato je deželni odbor v očetovski svoji brižnosti za slovensko deco stavil skromno prošnjo do deželnega šolskega sveta, naj ukaže, da se na višje organizovanib šolah v višjih razredih uvede nemščina kot učni jezik — dočim se velikodušno dovoli, da ostane slovenščina „samo" — prosim, zapisano jo izrecno „šarao" — obligaten učni predmet. Vidi bo, da so tirjatve visokega deželnega odbora isto tako pedagogiško modre, kakor jim po sedaj veljavnih avstrijskih zakonih ni moči pravno ugovarjati. Saj nas je lani gospod dr. vitez Schreiner na prav umljiv način poučil, da državni osnovni zakoni, uštevši dobroznani — skoro bi bil rekel slabo-znani — čl. XIX, v Avstriji prav za prav nobene veljavo nimajo, zakaj na češkem izdan je bil zakon — kdaj, tega nam g. dr. vitez Schreiner ni povedal, zakon je z 18. januvarjem 1866 — in na Gališkem zakon z 22. junija 1867, katera glede nemškega jezikovnega pouka določata nekaj drugega, kakor ustanovlja člen XIX. glede pouka v drugem deželnem jeziku. Vsled teh zakonov je uničena veljava državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867. Spominam se, gospoda moja, da sem, prišedši kot pravnik ua vseučilišče, slišal mej prvimi nauki tudi rek: lex poBterior, derogat priori, to je po-znejšnji zakon razveljavi prejšnjega. Tukaj sem izvedel, da velja ta rek narobe, da slove: lex prior derogat posterior. Ker je na ta način dobljena logična premisa, je iz nje vse izvajanje lahko, tudi to: Državnega osnovnega zakona Člen XIX ni veljaven, ker se mu zoperstavljata prej izdani češki in galižki deželni zakon. Ker pa ni veljaven, se nanj tudi ni treba ozirati, ni treba respektovati Člena XIX, tembolj, ker — kakor nam je vedel povedati gosp. dr. vitez Schreiner — ker je ta člen dobil sankcijo le pomotoma, samo ker poklicani krogi njega vsebine niso uraeli; zakaj, da je nemški knez le slutil, da je vsebina temu členu taka, kakeršno smo sedaj v njej našli — nikdar bi ta člen ne bil dobil zakonske veljave. Gospod dr. vitez Schreiner pravi, da — čudo golemo! — se na Češkem in na Gališkem uči nemščina kot obligaten predmet vzlic državnemu osnovnemu zakonu. D<*nes pa smo izvedeli od gospoda grofa Sttirgkha, ki je v tem obziru jako dobro informovan, da se na Gališkem nemški jezik na ljudskih šolah sploh ne poučuje. A tudi češki zakon veleva vse kaj drugega, kakor nam je povedal gosp. dr. vitez Schreiner. Po češkem zakonu smeti je učiti drugi deželni jezik samo v višjih razredih ljudskih šol in samo kot neobligatni predmet. Gosp. dr. vitez Schreiner bil je torej glede razmer na Češkem in na Gališkem jako slabo poučen. Skliceval se je pa tudi na Dalmacijo. — Tudi tam Be — kakor trdi on — nemščina krasno uči. Čudno je pa, da v Dalmaciji o tem ničesar ne vedo. Res ne vem, kje je gosp. dr. vitez Schreiner zbral te svoje podatke. Ako se porabljajo zakoni tako, da se reče: prejšnji zakon velja, poznejšnji pa ne, potem je tudi umeven dopis deželnega odbora deželnemu šolskemu svetu, da bodi na sloveuskih ljudskih šolah nemščina učni jezik. Vprašanje pa je, Bo-li ta izvajanja gosp. dr. viteza Schreinerja tudi pravilna. V Avstriji imamo državno sodišče, katero je že večkrat sodilo o zmislu in o pomenu v govoru stoječega člena XIX državnih osnovnih zakonov. To državno sodišče izreklo je VBelej in konsekventno nazor, da se, uvedši drugi deželni jezik kot obligatni učni predmet v kako ljudsko šolo, s tem krši člen XIX. državnih osnovnih zakonov. Mislim, da se nihče ne bode upal trditi, da Bede v državnem sodišči sami pravniški šušmarji, kateri niso bili zmožni dognati pravega zmisla tega člena, sestoječega iz treh stavkov. Strmeti bi bilo,| da je moralo poteči 24 let, predno se je v Gradci užgala članom državnega sodišča prava luč. (Dobro! na desni.) Ako Be gre pri tolmačenju tega člena zato, komu je prisoditi večjo avtoriteto, državnemu sodišču ali gosp. dr. vitezu Scbreinerju, tako moram priznati, da zmatram v kolikor se tiče mene — ne glede na to, da poznam gosp. dr. viteza Schreinerja kot dobrega jurista in govornika — državno sodišče za večjo avtoriteto. Počakali bodemo torej mirno, kaj hod' deželni šolski svet, naslanjajo se na nazor gosp. dr. viteza Schreinerja, ukrenil. „Zdrava razsodnost prebivalstva odločila bode v tej stvari" rekel je gospod grof Stiirgkh. Jaz se ž njim povsem strinjam in pristavljam le še to, da je zdrava razsodnost prebivalstva Že odločila. — Ko je bila pred nekaterimi leti izdana cela vrsta gerinanizatoričnih naredb, vzdra-mila se je občina za občino, in vsaka je bila pripravljena stopiti pred državno sodišče, da odpravi te naredbe. — Bodite preverjeni, da bode upor toliko bolj energičen, kolikor silneje bodete skušali germanizovati; kolikor močnejši je pritisek, toliko močnejši je tudi odpor. Nam zastopnikom slovenskega naroda se očita, da ravnamo prav za prav nepošteno proti lastnini Bvojim rojakom, ako protestujemo proti usiljevunju nemščine v naše ljudske šole Reklo se nam je n. pr. Vsak izmej Vas bode skrbel zato, da se Vaši otroci nauče nemški; kar pa dovolite svojim lastnim otrokom, tega ne smete odreči otrokom svojih rojakov. LISTEK. Obrtno knjigovodstvo 8 kratkim poukom o menicah. (Učna knjiga za obrtno - nadaljevalne Sole, ob jednem priročna knjiga za obrtuike. Spisal dr. Tomsž K omili, me« fičanske in obrtne nadaljevalne lole učitelj v Krškem. Celje 1892. I. Založil in tiskal Dragotin Hribar, 177 strani v usmerki. Cona vezanemu iztisu 1 gld., s poito 10 kr. več.) Naša Blovenska knjiga se lepo pomnožuje in lepo napreduje. Človeka posebno to veseli, kadar pride knjiga na dan za tiste dole in tiste ustanove, kateri so do zdaj za Bvoje stroke občutljivo pogrešali slovenskega navodila. To so naše obrtne šole in naši obrtniki. Od kar smo se Slovenci začeli zanimati za svojo ožjo domovino, za svoj jezik in za svojo narodnost sploh, nismo zanemarjali tudi druzih ustanov, ki pospešujejo naš duševni ali gmotni napredek. Ker smo mogli iz lastne moči kaj ustanoviti, gotovo se nismo dolgo obotavljali. V dokaz navedimo razne Šole. Glede šolstva bodemo kmalu dosegli večje kulturne narode, zlasti če nas višji in močnejši faktorji ovirali ne bodo. Saj so Slovenci v slednjem času ustanovili skoro čisto iz svoje moći dokaj šol, n. pr. precej veliko obrtnih nadaljevalnih Šol, posebno na Kranjskem, katera so čisto ali večinoma slovenske. Za te šole je pa treba knjig, da jih vzamejo učitelji in učenci v roke. Za zalaganje šolskih knjig pa nismo Slovenci od vlade nikoli preveč preskrbljeni bili. V c. kr. šolski zalogi so izišle uavadno le take knjige, od katerih se je bilo zalogi veliko dobička nadejati, ali take, katere ho imele namen širiti nemščino mej Slovenci. Da smo dobili v novejšem času in da v kratkem dobimo več slovenskih šolskih knjig, za to gre hvala domačim podjetnim založnikom in slavnemu deželnemu odboru, oziroma zboru. S pomočje le-tega, ki daje pisateljem nagrade, založile so se in se bodo še v bodoče založile knjige za slovenske nižje gimnazije, za meščanske (in višje razrede ljudskih šol) ter za obrtne, osobito obrtne nadaljevalne šole. Vso hvalo dajoč podjetnim založnikom, ki morajo hkrati veliko svoto v knjige utakuiti, če se knjige tudi le počasi kupujejo, namenil sem se danea poudarjati le knjige, ki so namenjene sedanjim in bodočim obrtnikom našim. Že Funtekovo „Obrtno spisje", ki je lani izišlo v Hribarjevi tiskarni, pozdravljali so kaj prijazno vsi, ki bo zanimajo za duševno napredovanje naših obrtnikov, čeprav ni bilo čisto nova prikazen, kajti nekaj stičnega ali vsaj nekaj od te tvarine je bilo že v Praprotnikovih „Spisjih", izdanih za šole in za ude družbe sv. Mohorja. Vender se je po pravieijhvalilo Fuutekovo „Spisje", — ki naj bi prej ko prej že bilo od miBterstva potrjeno — kajti prikupilo se je po svoji jedrnati vsebini in po vnanji obliki, kar dela čast pital j u in tiskarju. Dr. Romih-a knjiga pa je čisto nova prikazen v slovenski literaturi. Gospod doktor se je lotit prav težkega predmeta, a mu je bil, kakor svedoči v h peh, popolnoma kos. Marsikdo je ališal govoriti slovenskega trgovce, ki vodi svoje trgovske knjige le v nemškem jeziku, da se morda ne da vse to povedati v lepi naši slovenščini. G. doktor mu je pa dokazal s to bvojo lepo, dokaj obširno strokovno knjigo, katero je namenil vsem bodočim, mladim in tudi starim obrtnikom, t. j. rokodelskim in trgovskim učencem, pomočnikom mojstrom, fa- Gospoda moja, v očigled take argumentacije je pač težko ohraniti si potrebni mir, da je mogoče odgovarjati v obliki in z besedami, primernimi ugledu parlamenta. Ker torej n. pr. gospod dr. Srnec skrbi zato, da se njegovi otroci nemški uče, zato naj bode na vseh ljudskih Šolah Spodnjega Štajerja nemščina učni jezik, da bi otroci slovenskega kmeta ne bili na slabšem, nego so otroci dr. Srnca. Prepričal sem se, da je g. dr. Srnec najel za svoje otroke tudi francosko guvernanto, da skrbi zato, da ae otroci njegovi uče igrati na klavirji in da hodijo v gimnazijo. Ako je gori omenjena argumentacija pravilna, da je torej vse to, kar stori dr. Srnec za svoje otreke, storiti tudi za otroke slovenskih kmetov, potem je treba hitro staviti predlog: „V vsako slovensko kmetsko obitelj je poslati Irancosko guvernanto (Veselost); francoski jezik je na ljudskih šolah na Spodnjem Štajerji obligaten učni predmet, iu ako je potreba, uvesti ga je kot učni jezik ; vse ljudske šole na Spodnjem Stajerji je nemudoma spremeniti v gimazije. Mnogokrat sem imel priliko opaziti, da nemške familije boljših stanov skrbe za to, da se nji otroci uče francoski in angleški. Ako je ta argument, katerega navajate zoper nas, pravilen, potem velja tudi za Vas. Ker nekateri izmej Vas, gospodje moji, skrbite, da se uče* Vaši otroci francoski in angleški, potem morate to isto privoščiti tudi otrokom svojih rojakov na Gorenjem Stajerji in v to svrbo na ljudskih šolah na Gorenjem in Srednjem Stajerji upeliati angleščino in francoščino kot obligatni učni predmet ali celo kot učni jezik. Omeniti mi je še jednega argumenta, katerega je ravnokar navel zoper nas gospod grof StUrgkh Kekel je, da uBiljevanje nemškega jezika v naše ljudske šole, nasilstvo, katero se uporablja zoper nas, ne izvirata iz egoistiškega narodnega interesa; to namreč zahtevata državni interes, državna ideja. Ah, da, državni interesi! Tlažen narod se ne zmeni za to, s kakšnimi razlogi opravičuje tlačitelj svoje ravnanje Tlačen narod se ne zmeni za to, ali opravičuje tlačitelj svoje nasilstvo z lepodonečimi frazami o zaničevanji kulturne misije, ali če se zavija v togo državnika, kažoč na državno idejo, na državni interes ! Izpovem, da mi je neumevno, zakaj je baš pri Slovencih v interesu države potrebno, da se naj v ljudskih šolah uče uemškega jezika; ako se strinja z državnim interesom, da se na Hrvatskem nemščina v ljudskih šolah ne uči; alto se strinja ž njim prav dobro, da se ua Madjarskem, na Češkem in na Gališkem nemški jezik ne uči na ljudskih šolah, zakaj naj baš borni Slovenci dado iz svoje kože rezati jeimeua, s katerim se veže država in se drže nje deli Bkupaj? (Prav dobro! na desni.) Ako bi prišla eksistencija avstrijske države v nevarnost, ako bi bili vsled zunanjih dogodb oma-jpni nje temelji, potem je ni rešiti samo s tem, da čita vsak slovenski otrok zjutraj in zvečer Schillerja in Giitheja v originalu. Skrbite rajše, da se bodo vsi avstrijski narodi čutili srečne, da bode vsak avstrijski narod zrna-tral avstrijsko državo za zaščitnico svoiih pravic, potem se državnemu iuteresu in državni ideji stokrat več koristi, kakor če je pouk v nemškem jeziku še tako temeljit. Ako nastane potem klic: Avstrija je v nevarnosti! potem, a samo potem dvignili se bodo vsi avstrijski narodi kakor jeden mož in se zbrali okoli zastave vladarjeve ter žrtvovali radostno kri in življenje in ekaisttncijo svojo za presvetlo vladarsko rodbino in ljubljeno domovino. (Živo odobravanje.) Deželni zbor kranjski. (Večerna soja, dne 8. aprila 1802. leta.) Ob polu 6. uri prične se nadaljevanje zjutraj pretrgane seje. brikantom in drugim trgovcem, pa tudi denarnim in drugim, z obrtom v zvezi stoječim zavodom. Knjiga ima v „uvodu" razjasnilo nekaterih sploh rabnih izrazov in pojmov. Potlej pride obširen pouic o menicah, veliko poglavje, jedrnata metodična razprava, ki je potrebna vsem, ki imajo z menicami opraviti na pr. slovenskim trgovcem, osobito slovenskim posojilnicam. Gosp. pisatelj nam v prav jednostavnih slučajih razjasnuje rabo 32 različnih menic iu dostavlja vse potrebne pouke iz meničuega prava. Pri tem rabi izraze, ki so v državnem zakoniku. S tem navodilom je vstregel jako razumnemu občinstvu. Jednaka vrednost je pravo „obrtno knjigovodstvo", t j. drugo veliko poglavje le knjige. Tukaj je v kratkih odstavkih razjasnilo vseh tujih izrazov, ki se rabijo pri knjigovodstvu. Če čitamo slovenske izvode latinskih izrazov, nam vse to veliko bolj ugaja, nego če smo ta pouk zajemali iz nemških knjig. Nemški „Solltt in „Iiaheuu. latinski .Debet* in „Credit" ho že marsikomur glavo zmešali. Če se pa vse to raztolmači z besedami „ua dolg* in „v korist", je to koj jasno tudi malo izobraženemu človeku. S takimi dobrimi slovenskimi knjigami bodemo kmalu Posl. Krsni k poroča v imenu upravnega odseka o zdravstveni službi v občinah. Tiskano poročilo deželnega odbora govori o imenovanji nekaterih okrožnih zdravnikov, o novih zdravstvenih okrožjih, o zdravljenji uboicev in o zastopih zdravstvenih okrožij. Predlaga se prememba dveh paragrafov zdravstvenega zakona z dne 24. aprila 1888 to je §§ 3. in 13., kar je razvidno iz predloženega načrta novele k omenjenemu zakonu. Potem govori poročevalec o daljavnih pristojbinah, katere se hote znižati ter se obrača do deželnega predsednika, da bi se potezal za to, da se stvar ugodno uredi za okrajne zdravnike. O pavšaliranji troškov za zdravljenje ubožcev stavlja upravni odsek nastopni predlog: Deželnemu odboru se naroča glede eventuval-nega pavšaliranja troškov za zdravljenje ubožcev potrebno poizvedovati in ob svojem času o tem poročati ter staviti nasvete. Posl. baron Schvvegel se strinja z nameravanimi premernbami, ker bistveno zadoščajo nazorom njegovih somišljenikov. Nasvetuje nekatere premembe pri zastopih zdravstvenih okrožij. Glede zdravljenja ubožcev je sedanji način, po katerem se to godi, tak, da so ga obsodili vsi in treba temeljite pomoči. Stavlja nastopno resolucijo: Deželuemu odboru se naroča, da se z visoko vlado sporazumi o spremembi službene instrukcije z dne 16. marcija 1889 v tem smislu, da ubožce zdravi okrožni zdravnik za dobo treh let. Dotične pristojbine naj zaračuni na podlogi daljavne pristojbine 9 kr. za vsak kilometer in sporazumno s predstojnikom zdravstvenega okrožja ter z dotičnim občinskim predstojnikom. Po pretečenih treh letih pa naj odškodnino za zdravljenje ubožcev deželni odbor uredi sporazumno z visoko vlado na podlagi natančnih zapiskov iz triletne dobe. Dalje predlaga dodatek k odstavku 4. § 13. zdravstvenega zakona: „člani ali namestniki za-stopov zdravstvenih okrožij ne smejo biti okrožni zdravniki, in tako tudi ne lekarniki dotičnega okoliša8. — V § 3. se na dotičnem mestu ustavi dodatek : (§ 13. odst. 4.) Deželni predsednik baron Winkler odgovarja nekaterim opazkam predgovornika in pravi, da omenjene določbe pri zdravljenji ubožcev vender niso tako poniževalne, kakor je trdil gosp. baron Schvvegel. Ne vidi zadržka, da bi se vsprejel njegov predlog. Kar se tiče pristojbin okrožnih zdravnikov; bode stvar na drobno preiskal in skrbel, da se odpravijo nedostatki, Če bi se pokazali. Pob!, dr. Vodnjak omenja, da primankuje še zdravnikov, ker nekateri okraji bo še brc* njih. Kar Be tiče ubogih, znano je, da ravno oni ulagajo mnogo pritožb, da občine ne store svoje dolžnosti. Posl. Pfeifer predlaga, da se Krško zdravstveno okrožje razdeli v dva okraja. Ker je najdražji kapital človek, store drugod države mnogo za zdravstvo. Ko je opisal zdravstvene razmere v krškem okraji, predlaga resolucij: Deželnemu odbora se naroča, da stopi s c. kr. deželno vlado v dogovor zaradi delitve zdravstvenega okrožja Krško v dve okrožji s sedežama okrožnih zdravnikov na Krškem in na Raki. (Konce prib.) iztrebili težko rabljive in ueumljive tuje izraze. V poglavji „knjigovodstvo" razpravlja nadalje gospod pisatelj „poslovne knjige", njih namen, uredbo in navaja za vse kaj lahko umljive in izvedne vzglede. Posebno praktična je tvarina v „dodatku", kjer razpravlja naložitev denarja, proračunanje vrednostnih papirjev, o dobavi denarja in še na kratko pove, kaj je realni in osebni kredit, kaj so kreditne zadruge in kaj je ekskontovanje menic, torej zgolj tvarino, ki se rabi dan na dan. Knjiga je pisana v dobrem in pravilnem jeziku. Tisek in papir sta lepa, sploh vnanja oblika prikupna. Mi moramo zato izreči zahvalo ne samo pisateljui in slav. deželnemu odboru kranjskemu, ki naj ga po zaslugi nagradi, ampak tudi založniku in tiskarju. Slovensko občinstvo bode pa svojo zahvalo izreklo z obilnim nakupovanjem, in na to si dovoljujemo opozoriti vse slovenske obrtnike, slovenske obrtne šole in vse slovenske denarne zavode. Slavno vlado pa prosimo, da nam prej ko prej odobri poleg Funtkovega „Spisja" tudi dr. Romiha „Knjigovodstvo". J. L. Politični razgled. Notranje dežele. V L j ubijani, 10. aprila. Poslanec Kramar preti svojimi volilci. Posl. Kramaf sklical je bil volilski shod v Lomnice, a pokazalo se je, da volilci njegove zmernosti ne odobravsjo, kajti navzočuiki vsprejeli so z veliko veČino resolucijo, ki slove: „Zbrani volilci izrekajo svobodomiselnim svojim poslancem, zlasti dr. Vašaty-ju in dr. Gregru zahvalo, da so tolikrat in tako odločno zagovarjali stališče, na katero se je postavil narod češki. Poživljamo jih, naj delajo na to, da se razveljavi jezikovna naredba grofa Schonborna, ker je nepostavna in naj se pri vseh svojih korakih drže vedno češkega državnega prava. Svojega poslanca dr. Kramara poživljamo, naj se pridruži ekstremni frakciji narodnih poslancev, kajti voljen je bil kot skrajen opozicijonalec in tudi sedaj odobravajo volilci njegovi samo skrajno opozicijo. Nemška nestrpnost, Kuratorij obrtnega muzeja za severno Češko prosil je deželni zbor češki primerne podpore in se udal od dež. odbora stavljenemu pogoju, da naj se varuje v tem zavodu ravnopravnost obeh uarod-nostij, nemške in češke, zlasti ker služi ta muzej tudi češkim obrtnikom v pouk. Karakteristično je, da so Praški vodje Čeških Nemcev sami priznali potrebo, da bodi varovana v tem muzeju jezikovna ravnopravnost. Liberški Nemci pa niso s tem pogojem zadovoljni, zbobnali so kar na hitro nekatera svoja društva ter izrekli popolno nezaupnost kuratoriju obrtnega muzeja ter tirjali, da vrne dobljeno subvencijo nemudoma, sicer bi občinski svet ustavil svojo, temu zavodu dovoljeno podporo. To gotovo ilustruje prav karakteristično nemško sprav-ljivo8t. Instalacija Reškega guvernerja. Na Reki delali so velikanske priprave za dostojen vBprejem novoimenovanega guvernerja grofa Battbyany a, kateri je nastopil svoje mesto minolo nedeljo. Magistrat in vse druge korporacije pričakovale so guvernerja na molo Adamič in ga potem v slovesnem sprevodu izpremili v palačo, kjer se je vršila slovesna instalacija. Novi guverner prinesel je vernim Rečanom jako važen velikonočui dar, namreč od madjarske vlade vzdržani otroški vrtec, v katerem se bodo hrvatski in italijanski otročiči vzgajali v blagoglasni madjarščini. To je celo najhujše privržence Madjarov nekoliko streznilo. V nanje države* Raxkralj Milan nima nič posebne sreče, zakaj nada njegova, da bode ruski car plačeval troške razkošnega življenja njegovega, splavala je po vodi. Neko Milanovo pismo prišlo je po okoliših z „Voss. Ztg.". Milan piše svojemu prijatelju, da ne misli postati ruski državljan, ker car [še zanj in za Srbijo ni ničesar storil. Ako se bode kje naturalizoval, zgodilo se bode to samo na Francoskem. — Da car ne mara Milana zalagati s svojimi denarji, vidi se nam povsem umevno, kajti ruski polititi bi mogel Milan storiti le usluge jako problematične vrednosti. Francoska zbornica. Namestu kolonijalno-politične debate unela se je v zadnji seji francoske zbornice nakrat cerkvena debata, ki je pokazala, da se bliža vlada radikalni levici. Posl. d' Hulst interpeliral je mini-sterskega predsednika zaradi cerkvenih škandalov, že navadnih v Parizu, na kar je radikalec Jourdan pojasnil agitacijo duhovnikov in čital neko okrožnico škofa v Men de-a. Pravosodni minister je izjavil, da je ustavil temu škofu plačo in da pride pred državni svet, izjavil pa tudi, da Be bode sodno postopalo proti vsakemu duhovniku, kateri bode raz lečo napadal veljavne zakone. Ta izjava vzbudila je pri zbornični večini splošno zadovoljnost. Zbornica izrekla je mlnisterstvu popolno zaupanje. Francoski tlinamitardi. Francosko redarstvo so je že ponašalo, da je polovilo vse nevarne anarhiste in dinainitarde, mehčanje in sploh vsi premožni ljudje so se že nekoliko umirili, kar so se sovražniki sedanjega reda zopet oglasili. V Compiegne-u postavil je nekdo na okno v pritličji Btanujočega sodnega predsednika s smodnikom nabasano posodo ter jo užgal. Eksplozija je sicer hišo precej poškodovala, a druga nesreča se ni nobena primerila. — Vsa neutrudna delavnost in pazljivost francoskih redarjev torej ne more zatreti prenevarne družbe dinamitardov. Dopisi. las Novega Mesta, 5. aprila. [Izv. dop.J (Naše gledališče). Dolgo niBem nič poročal iz naše dolenjske metropole in mislil bi kdo, da smo zaspali, odkar Brno se — hvala Bogu — znebili gospoda Schvvarza. Ali to ni tako. Delujemo vedno, toda sedaj bolj mirno, zložno in tiho. Predpustom imeli smo v našem „Narodnem domu" jako lepe veselice; mej drugimi sijajno Vodnikovo svečanost, lep „Sokolski ples" in tudi pri „maskaradi" na pustni torek nismo zaostali. Sedaj v postu imeli smo pa krasni dijaški koncert in nafti vrli diletantje so se vadili pod izvrstnim, ne-utrudljivim in zares požrtvovalnim vodstvom gospoda dr. Schegule za igrokaz „Svetinova hči", kateri se je igral dne 19. marcija. Igrokaz sam na sebi je lep, toda tudi jako težaven. Uloge so bile srečno razdeljene in igra se je izvrstno dovršila. Gospod dr. Schegula predstavljal nsm je Svetino tako mojstersko, da si boljše skoro ni moči misliti, posebno ako poudarjamo, da je uloga Svetine zelo težavna. Dovršeno je igrala tudi težavno ulogo Živene Slavčeve gospa Schegula, katera jo je tudi popolnoma umela. Gospo Rosando Vernikovo pa nam je dobro predstavljala naša znana izvrstna igralka, gospodična A. PajniČ-eva; tudi ta uloga je jako težavna in zahteva pri izvrstni igralki po poklicu sosebno veselje do dobre izvršbe, in ta se je posrečila tej gospici. Dragana tovarnarja je v zadovoljnost predstavljal g. Vašič; toda njegova maska nain ni popolnoma ugajala in mu je premočna brada delala zapreke pri čistem izgovoru nekaterih stavkov, sosebno ako Be v poštev jemlje njegov, ne dovolj močni glas — za tako ulogo. Jako srečno masko je pa imela gospica KovačiČeva, katera je svojo ulogo gospe Golobove prav lepo rešila. Gospod Tur k je nam pa Čudna, slugo Dragana, prav spretno pokazal, le škoda, da nas je ta gospod že ostavil, kajti komičnim ulogam je bil popolnoma koB. Uloge rokovičaric t. j. Milice in Dobrosave sta pa gospici Pavlovičeva in Poljančeva dobro pogodili, sosebno pa gospica Pavlovičeva, katera je svojo drzno ulogo dovršila prav mojstrsko. Rosandinega sinčka nam je pa mala hčerka gosp. dr. Schegule tako ljubko in nevstrašeno predstavljala, da bi kaj tacega nikdar ne bili pričakovali. Tudi vse ostale uloge bo nam gospodje prav dobro in fino predstavljali. Predstava je bila dobro obiskana, dosegla obilo pohvale iu vsakdo je prav zadovoljen zapustil „Narodni dom"; kajti dolgo smo pričakovali večje in lepe igre — dočakali smo jo in hvaležni smo vsem, kateri so sodelujoč pripomogli do lepega uspeha. Posebna hvala gre, kakor smo že v pričetku rekli, g. dr. Scbeguli iu njegovi blagi goBpe soprogi, ki se žrtvujeta za našo lepo slovensko stvar in to bodisi glede društvenega delovanja, kakor glede povzdige naše dramatike. Upajmo, da nam g. dr. Schegule požrtvovalnost in trud o priliki Še kaj uprizori. Žal, da drugi vešči in spretni gospodje zbog osebnosti ne-čejo kakor pred leti delovati za našo dramatiko, kar je gotovo v veliko narodno škodo. Ako smo naše vrle diletante javno pohvalili, storili nismo tega iz lokalnega patrijotizraa, storili smo to ker bo tudi dejanski tako pohvalo zaslužili — ne samo sedaj, nego že več tet sem in ne samo sedanji nego tudi mnogi Žalibog iz našega mesta izseljeni. Tembolj nas je tedaj bolelo, ko smo nezasluženo neugodno kritiko čuli o bivšem igralci, katero je trosil znani nepoklicanec in jo celo prenesel na vse naše diletante. Taka kritika pa naj naših vrlih diletantov ne vznemirja. Kličem jim na kratko svidenje! Domače stvari. — (Ovrženi sklep.) Pri proračunu gleda-liščnega zaklada sklenil je deželni zbor kranjski po predlogih poročevalca Hribarja z vsemi glasovi narodnih poslancev, da se imata v novem deželnem gledališči postaviti v zato prirejenih školjkah nad proscenijskima ložama kipa Shakespeari a in Jurčiča iu da se ima na pročelji gledališča napraviti napis .deželno gledališče". Nemški manjini ni bil po volji prvi sklep glede kipa Jurčičevega — pisatelja „Tugoinerja" — in tudi ne drugi glede slovenskega napisa iu pridobila je po daljšem prigovarjanji barona Zveglja poslanca Krsnika, da je v sobotni — zadnji — seji stavil nasvet, naj se preje omenjeni sklep ovrže ter določi, da se naročitev kipov prepusti deželnemu odboru, mesto slovenskega napisa na gledališči pa umesti deželni grb. Ta predlog bil je sprejet z vsemi glasovi razun glasov poslancev: dr. viteza BI e i w e i s a, Hribarja, Kleiua, Stegnarja in Svetca. Komentarja k temu sklepu ne budemo pisali, nego prepuščamo čitateljem, naj si kouklu/ije napravijo sami, pač pa dostavljamo, verjetna posledica njegova bode ta, da namesto kipa Jurčičevega pride kip Preširnov, namesto kipa Shakespearievega pa kip — Anastazija GrUua. — (Mestne volitve Ljubljanske.) Profesor in vodja Tomo Zupan nas prosi, naj bi objavili, da ne more sprejeti včeraj v našem listu označene kandidature v Ljubljanki občinski svet. — (Koncert „Glaabene Matice") v dvorani Ljubljanske Čitalnice preteklo Boboto izvršil se je v veliko zadovoljnost poslušalcev. Te zadovoljoosti vzbudil ni samo s finim ukusom sestavljeni vspored, marveč posebno tudi — rekli bi, tista umetniška lehkota, s kojo so izvrsevatelji posameznih točk koncerta storili svojo nalogo. To je pokazal mešani zbor, ki je pel P. Hugolina Sat-nerja: „Po zimi iz šole- in Antona Foersterja: „Ljubico". Zadnjo skladbo ocenila je kritika pri koncertu, ki ga je „Glasbena Matica" priredila dne 12. marca t. I. Tedanja kritika nikakor ni bila preiaskava za skladatelja. „Ljubica" je jedna izmej tistih skladb, ki nam polnijo dušo z vzvišenimi, srce pa z blažilnimi čuti. „Po zimi iz šole" je skladba, kakeršue zahtevajo besede pesnikove, ki vzbujajo bralcu pol smehu pol joku. Da je gospod skladatelj s to svojo skladbo pravo pogodil, pokazalo je odobravanje poslušalstva, ki je veljalo isto tako skladbi, kakor njeni reprodukciji. Moški zbor podal nam je A. Nedveda „Pozdravljam to" s samospevom za tenor. Tenor-solo pel je g. J. Pav-šek s tistim diskretnim občutkom in milim izrazom, kakor zahteva tekst pesmi in kakor ju je po ložil skladatelj v svojo kompozicijo. (Moški zbor pel je še drugo Nedvedovo skladbo „V ljubem si ostale kraji". V tej pesmi pokazal je zbor, kako je treba ljubko, iu kako se more nežno peti tudi v velikem številu pevcev. Samo ob sebi je umevno, da pripravi tak vspeb le vestno poučevanje in umetniško spretno vodstvo, kakeršno ima pevski zbor „Glas-beue Matice". Skladba sama priljubiti se mora vsekemu poslušalcu, kateri ni nedostopen za preprosto lepoto. Ženski zbor je pel A. Dvoraka dvo-speva „Prstan" in „Dj, jaz te zapustim", potem pa Ch. Gounoda „Meditacija o prvem preludiji J. S. Bachovem za sopransolo, troglasni ženski zbor, vi-jolino, klavir iu harmonij". Navedena Dvofakova dvo -speva ocenila je kritika obširno po koncertu „Glazbene Matice" z dne 12. t. 1. Zato danes le toliko pripomnimo, da bi se sam Dvorak veselil, ko hi bil pri sobotnem koncertu poslušal vrle uaše pevke. Gounodovo meditacijo poslušali smo s tem večjim zanimanjem, ker je na jedni strani pokazal ženski pevski zbor svojo dobro šolo, na drugi strani pa smo imeli priliko občudovati preprijetni sopran gospe Franje Gregoričeve. Ker so tudi spremljevalci na klavirju, goslib iu harmoniju popolnoma zadostili svojim nalogam, bil je uspeh te točke popoln. Gospica Vrhunčeva in g. Razinger pela sta A. Dvofaka „Zadnja želja" in „Namenjeno je nama" ter Rob. Scbumana „Pod oknom". Gospod Razinger poznat je kot izboren koncertni pevec. Gospica Vrbunčeva vzbudila je že pri prvi letošnji „Besedi" v Čitalnici vso našo pozornost. Od narave ima gospica preblagoglaaen tnezzo soprau. Ker pa je gospica svoj glas šolala pri glasbenih učiteljih, tedaj je velik uspeh njenega petja neizogiben. Še nekaj vstrajnosti in vežbanja, potem pozdravili bodemo kmalu gospico Vrhuučevo kot koncertno pevkinjo. Učitelja „Glasbene Matice" go-spoda koncertnika Hoffmeister in Baudis pokazala sta z reprodukcijo Beethovenove F dur sonete op. 24, da zaslužita v polni meri pridevek umetnika. Ona nadkriljujeta z neko čudovito lahkoto vse tehnične ovire. Vrh tega uživita sebe in uživ-Ijata poslušalstvo v intencije, katere polaga skladatelj v svoje delo; to pa je prava umetnost. Za-vršuje* to skromno oceno, izraziti nam je opravičeno veselje, da je slovenska glasba sedaj dosledno v pravem tira. Častitati nam je pri tem pevovodji goBp. M. Hubadu, ki je z neumorno delavnostjo in glasbeno izobraženostjo dosegel, da ham je „Glasbena Matica" v ponos. — (Uradniško društvo.) Občni zbor kranjskega odseka I občnega uradniškega društva Avstro-Ogerske in pa tukajšnjega uradniškega hranilnega in posojilnega društva bil je v nedeljo dne 10. t. m. v dvorani hotela „pri Malici" v Ljubljani. Pri namestnih volitvah odbornikov I. občnega uradniškega društva so bili voljeni gg.: Blaž Hrovath, c. kr. šolski svetnik, Ivan Lisec, južne železnice oficijal, Jakob S mole j, c. kr. deželni šolski nadzornik v p. in Avguštin VVester, c. kr. gimu. profesor, za namestnike pa gg.: dr. Andrej F e r-jančii', c. kr. državnega pravdnika namestnik in državni poslanec, Fran Kreminger, c. kr. realčni profesor in Ferdo To ma žic, c. kr. poštui kontrolor. — Pri volitvi za odbor uradniškega hranil- nega in posojilnega društva so bili voljeni v na-Čelstvo gg. Alojzij Bayr, c. kr. rač. svetnik, Jakob Praedica, c. kr. profesor in Anton Svete k, c. kr. računski revident; namestniki so gg.: Fran Kreminger, Ferdo Tomaž i Ć in Avguštin VVester. V pregledovalni svet so bili voljeni gg.: dr. Andrej Ferjančič, Ivan Svetek, južne železnice oficijal, Jernej Š 1 i b a r, c. kr. okr. tajnik, za namestnike pa gg.: Jakob Smolej in Ivan Lisec. —Obširneje poročilo ob občnem zboru priobčimo jutri. —- (Bolniško in podporno društvo pomožnih uradnikov za Kranjsko v Ljubljani) imelo bode dne 14. aprila 181)2 ob V,8 uri zvečer gostilni g. Cile Podkrajšek v Ljubljani na R'mski cesti št. 11 svoj občni zbor z nastopnim dnevnim redom: 1. Načelnikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Volitev odbora. 6. Volitev računskih preglednikov. 7. Posamni nasveti. — (Umrl je.) kakor iz uradnega zaznamka umrlih častnikov posnamemo, marcija meseca t. 1. v Pulji stotnik Karol C u de rman. Rajnik je bil rodom Ljubljančan, siu občeznanega Cudermana, ki se je popel od črkostavca do prvega knjigovodje kranjske hranilnice. Stotnik Cuderman bil je odlikovan s srebrno svetinjo za hrabrost, katero si je zaslužil pri našem domačem 17. pešpolki v vojski v Bosni, bil je zvest sin svojega slovenskega naroda, jako nadarjen mož, prijazen z vsakomur, posebno z moštvom, in izvrsten ter naudušen pevec. Bodi blagemu rojaku blag spomin. — (Opešala je.) Beljaška „Deutsche All-gemeine Zeitung", znimi zagrizeni organ nemški na Koroškem, ki je posebno surovo iu strastno pisaril ob času Podklošterake dogodbe in blatil poslanca Elnspielerja in vse Slovence koroške, naznanja, da bode izhajala le po dvakrat na teden in ne več po trikrat, kakor doslej. Menda ji zuiankuje že sape, akoprain trdi v istem naznanilu, da ima največ naročnikov mej vsemi koroškimi listi! Kdor verjame — bode zveličan! — (»KraHjči* s o v e n d e r 1 e za kaj dobri!) Celovški ,Mir" poroča v zadnji številki, da bode Kranjska posodila letos kakih 150 do 200 deželnih brambovcev, ker so jih ineuda na Koroškem premalo nabrali. Torej so Kranjci, ki so koroškim Nemcem toliko na poti — pravi Miru — vender še za nekaj dobri. — (Razpisana služba.) Pri okrajnem sodišči v Velikovcu je razpisana služba kancelista. Prosilec mora znati nlovenski. Prošnje sprejema do 18. t. m. deželno sodiško predsedništvo v CeloVCi. — (Društvene veselice.) Pevsko in bralno društvo na Opčinah priredi dne 1. maja veselico s petjem, igro, narodnim plesom aKolo" in godbo. Tudi druga društva iz okolice Tržaške se bodo udeležila te veselice. — Pevsko društvo „Velesila" v Skednju priredi tudi veselico dne 1. maja. — (Avstrijski Lloyd) v Trstu bode dal graditi dva nova parnika „Nil" in „Tibisco", ki se bodeta dodelala v Lloydovem arsenalu. V to svrho najeli bodo novega tehniškega vodjo, dokler se ne uvede nova organizacija. Jeden nov parobrod se bode gradil v „Stabilimento tecnico", trije pa v inozemstvu. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 11. aprila. Proti občinski volitvii v Planini iz I. in II. volilnega razreda je vložil g. Lovro Sebenikar s tovariši ugovore. Deželna vlada kranjska je te ugovore zavrnila, upravno sodišče pa je naduhi j i pritožbi, odnosno ugovorom deloma ugodilo in volitev treh občinskih odbornikov uničilo. Zagreb 11. aprila. V seji mestnega odbora odgovoril župan dr. A m ruš na neko interpelacijo. Pravi, da ni besede istine na poročilu necega lista, ki je trdil, da je on poslal poročilo, na čegar podlagi je bil odpuščen iz službe Spinčič. Niti župan, niti policija nista poslala kakega poročila. Pariz 11. aprila. „Memorial diplomu-tiqueu naznanja v rimskih parlamentarnih krogih razširjeno vest, da se bosta sešla v kratkem v Monzi cesar Franc Jožef in kralj Umberto. Monakovo 12. aprila. Princ regent dal včeraj slavnostni obed avstrijskemu cesarju. Udeležila se ga je vsa rodbina Leopoldova in i ti o K qi«o l :aliajwiw iaifevonbt. it ikm[*hiA avstrijska delegacija. Cesar odpotuje danes zvečer. Pariz 12. aprila. V Toulonu nastal v zadnjih štirih nočeh skoro v istem času ogenj. V dveh hišah, kjer je bil ogenj, stanujejo sodniki Razne vesti. * (Dinamit na vseh krajih.) V Bologni našli bo v pošiljatvi, ki je bila označena kot perilo, poltretji kilogram dinamita. Policija zasleduje od-pošiljatelja in tudi adresata, kateremu je bila namenjena ta sumna pošiljatev. * (Prodana židovska sinagoga.) V Novem Sadu bila je židovska občina dolžna neki masi vsoto 7000 gld., katere ni mogla plačati. Vsied tega bila je na eksekutivni dražbi prodana vsa njena nepremična imovina. Sinagogo, šolsko zgradbo in staro pokopališče kupil je odvetnik dr. Vukičevič za 20.000 gld., stanovanje rabina pa neki seljak Sava M. za 6f>3 gld. * (Za klepetave žensko kaj.) Nastopni smešni dogodek pripetil se je nedavno v Birolinu. Pred prodajalnico necega trgovca ustavili sta se dve ženski ter se zgovarjali brez konca in kraja, tako, da je bil pristop do prodajalnice upravo nemogoč. Trgovec poslal je svojega učenca, ki je ponudil vsaki zgovornih dveh dam stolček in ju povabil, da sedata. To je pomagalo. Mej glasnim smehom mimoidočih zginili sta klepetavki. Razume se, da sta poprej še srdito se ozrli po ljubeznivem trgovcu. Avstrijska specijalitet*. Na želodcu bolehajočim ljudem priporočati je porabo pristnemu ,,Mnll-nve«ra Seidlitz-praška", ki je preskušeno domaće zdravilo in upliva na želodec krepilno ter poapešiluo na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 1 gld. Po poAtnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlaubcu 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLb-ov preparat, zaznamovan z varnostmi znamko in s podpisom. Manj nego 2 skatljici 83 ne razpošilja. 5 (42—5) -b- —~— T T-u.tr! Jour-fixe slov. vseuči liščn ikov.^ „LJUBLJANSKI ZVOK" za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. L in ril so v Ijvihljanl: 10. aprila : Ernestina Treu, zidarskega polirja hči, 3 mesece, sv. Petra csta It. 25, eklauvsie. 11. aprila: Marija Vodišek, paznikova hči, 17 mesecev, Kladezne ulice fit. 17, jetika. V v o j a ft k i bolnici: 10. aprila: Janez Fajdiga, c. kr. stotnik, 36 let, etika. V deietni bolnici: 6. aprila: Marija Pleček, delavka, 25 let, jetika. 9. aprila: Marija Armić, gostija, 84 let, marasmus. — Franc Podlesnik, gostač, 20 let, jetiks. 10. aprila: Neža Skok, bajtarjeva Sena, 54 let, plučnica. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra t mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 11. aprila 7. zjutraj 2. popof. 9. zvečer 737 1 mm. 7335 mu. 732-4 n. 0*4« C 14-6° C 8 4» C si. svz. si. zah. si. vzh. jasno jasno jasno 0 00 bdi. Srednja temperatura 7*8°, za 1*2° pod normalom. Izkaz avstro-ogerske banke z dne 7. aprila 1892. Prejšnji teden Bankovcev v prometu 400,803.000 gld. (-f- 2,951.000 gld.) Zaklad v gotovini . 246,056.000 . ( + Portfelj..... 141,023.000 , (+ Lom bard..... 23,700.000 „ (— Davka prosta ban- kovčna reserva . . 49,999.000 „ (— 369.000 - ) 1,276.000 „ ) 444.000 „ ) 1,216.000 , ) X3"CLXxads2ca, boiza dne 12. aprila t. 1. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 96-— — gld. 95'— Srebrna renta.....„ 94*85 — , 94 50 *data renta......, 110 70 — „ 110 75 5°/0 marčna renta .. . „ 102*80 — n 102 75 Akcije narodne banke . . , 989*— — „ 982-— Kreditne akcije .... „ 309*— — , 310-— London.......„ 118*90 — n 118-90 Srebro........ —•— — _ —■— Napol........m 9-44«/, — „ 944'/, C. kr. cekini....., 563 — „ 563 NemSke marke .... „ 58*20 —« . 5817'/, 47„ državne srečke iz 1. 1854 . 250 gld. 139 gld. — kr. Državne srečke is I. 1864 100 „ 183 „ 50 „ Ogerska zlata renta 47„.......1C8 „ 45 m Ogerska papirna renta 5°/„......101 „ 75 , Dunava reg. srečke 5°/0 ... 100 gld. 122 „ — , Zemlj. obe. avstr. 4»/,"/0 zlati zast. listi . . 116 » SO , Kreditne srečke......100 gld. 192 „ 75 , Rudolfove srećke...... 10 „ H2 „ — „ Akcije anglo-avstr. banke . . . 120 „ 147 . — „ Tramway-dništ. velj. 170 gld. a. v..... 240 „ 50 „ t S prežalostnim srcem naznanjamo, da se je Božji previdnosti zazdelo, našega preljubega otroka, oziroma brata (425) X V O T danes po noči ob lt?s/<. uri po kratki bolezni, v 3. letu njega starosti, k sebi poklicati v boljše življenje. Pogreb bode jutri dne 13. aprila ob 5'/,- uri popoludne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu. V Ljubljani, dne 12. aprila 1892. Ivan Tomšič« učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani, In Ivana Toni*!«-, stariši. — Božidar in Rudolf Touiilc, brata. — Marij«**, Antonija* l*a*rlina in Olga Tomilč, sestre. Prodajalnica (409 -2) se odda na kmetih, na leto se sknpi 4000 gld., kapitala potreba 300 gld.: tudi za samico. — Ponudbe naj se pošiljajo upravni&tvn „SIov. Naroda". Za veliko noč priporoča J. Buzolini 41-2> 9^T" trgovina s dellkatesaml "^PH Ljubljana, Glavni trg, svojo bogato zalogo najfinejših Praških in (i ruških plečet, lastni izdelek okusnih salam, Ana laška vina, pravi refoško, (soriške plnce i. t. d. Priporočam se castitemu p. n. občinstvu v Izdelovanje veno e v in Šopkov. V zalogi imam vedno lepe vrtnice, mnogovrstne cvetlične grmičke, ribezejja najboljše vrste in divje kostanje. Z odličnim spoštovanjem (405—2) Ivan Vider Gradišče št. 16 Vrtnar, Gradišče št. 16 Prostovoljna prodaja posestva v Gorenji vasi. Podpisanec prodam iz proste roke hišo v <«or*'u|l vani pri Ribnici, obstoječo iz dveh zdolnjih iu treh podstrešnih sob a kaačo, kuhinje in dveh kletij, skednja in živinskega hleva, tudi je zraven svinjski hlev z gnojniš-nico iu koliba za drva Na vrtu je vodnjak (Itirna), zidan s cementom. Pri tej hiši je tudi prodajalnica (ŠUcuna) s špecerijskim blagom ter se vsa štacunska oprava proda kakor stoji. Hišk je nova in obokana (velbana), zidana v najlepšem slogu in jako pripravna za krčmo, ker je pri cesti na lepem prostoru. Posebno se je pa nadejati v tej hiši dobre trgovine ravno sedaj, ko so bode začela graditi „dolcnjska železnica", ker je komaj streljaj od železuične proge oddaljena. Proda se s hišo tudi vrt, ležeč koj za hišo in v griči je tudi del gozda za drva. Kogar bi torej veselilo to posestvo kupiti, naj pride pogledat, da se prepriča. Vse drugo se izve pri Antonu Periisok.u, posestniku in trgovcu s špecerijskim blagom v €-<»ren|l vrtni pri Ribulel (Dolenjsko). (380—4) mesar in trgovec prekajenega mesa v Ljubljani, Petersko predmestje št. 9 priporoča častitemu p. n. občinstvu svojo veliko zalogo dobro prekajenih plečet in gnjat, (395—3) izvrstnih domačih, kakor tudi inozemskih mešanih klobas po najnižji ceni. S«'*ona o«l 1. aprila, «lo konca oktobra. Do I. junija in od 1. septembra je tarif za stanovanja znižan za 25 odstotkov. Zdravišče Ufl. I I l-Vf itl-ikOIIl oddaljeno od postaje „/nlmk Krapina-Toplice" vozno uro, izredno močne HO do :;•"» K toplu akratot«*ruie eminentne z«lra%ilnontl zoper protln, revuia v inl-Micah in «lerulh in njih nanlctlkov. -zoper Im<-IiIhn, n«*vralKl|«», kolne bolesni in rane, zoper kroniški niorbuM*bri|cthli, otrpncnja 1. t. d. Velike baslnske, polni' in separatni1 mramorne ter douvhe kopeli, izvrstno urejene audarlje (potne sobe;. Masaža« el«*l&trilca, švedska sdravilua gimnastika. Vsak moderu kouifort. Jako dobre r«'»tavracije in zmerne cene. Zdravlška godba, velike senčnate promenade. Od 1. maja vttakdunja poštna zveza z Knliokuui in Pollčanum. (418— 1) KopaliSi-ni zdravnik : Dr. «fo»i|» %Veliigcrl. F. S. ROJNIK trgovec s špecerijskim blagom na voglu Križevniškega trga in Gospodske ulice v Ljubljani priporoča častitemu p. u. občinstvu za Velikonočne praznike svojo veliko zalogo najboljše vrste blaga, kakor: sladkor, kavo, riž, rozine, civebno grozdiće (VVeinbcer) itd. po najnižji eeni. — Naznanjam tudi, da nem upeljal v svojo zalogo z dnem 1. aprila t. 1. katere priporočam po najnižji eenl. (420—1) 2-uj-i.eLX-i.jet naročila na 1x1 tro lri. ceno lz-vTs-CLJajo. WM Pip—v^jtP----vj[|«v" vffir—vtijpf— <^tV vffišE Ponudba sadik. 180.000 kom 130.000 • 140.000 „ 2.000 „ «.000 „ 2.600 „ 10.000 „ 10.700 „ 30.600 „ 70.000 gld. 50 kr. i, 80 „ ,. 50 ., purpurea viminnlis, tisoč komadov po 50 „ 50 „ na poŠto v (3(53—4) 41etnih, dobro okoreninjenih b narečji h cepljencev tisoč kom. .'{lomih, „ „ „ n ji ti 21etnih, krepkih smrečjih necepljencev . . . . „ „ 'Hotnih, dobro okoreninjenih mecesnovih cepljencev 31etnih, „ „ „ „ „ ,, 2letnih, „ „ „ ,, „ „ •ilet.ni h, krepkih mecesnovih necepljencev . . . „ „ 41etnih, dobro okoreninjenih borovih cepljencev . ,, ,, .'{letnih, „ „ ,, „ „ „ 2letnih, krepkih borovih necepljencev Vrbične sadike in sicer Salix amvgdalina, purpurcn acntifolia in aurea so na prodaji .... finejfio vrhove \rste............. „ ,, V cene ufiteta je znvojnina in tovornina na kolodvor v Ljubljani aH Studencu. Naročila vsprejema Grofa Leva Auersperga gozdarski urad vHammerstielu, početa Studenec pri Ljubljani. Zaloga piva bratov Reininghaus v Ljubljani priporoča (421—1) fflftreiiA is ii le ž as •» pivo v posodah po l\ in '/i hektolitra in izborno pivo v steklenicah. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne'.