r ' \ Tekoči račun pri Poitnem čekovnem orada t Ljubljani, itev, 10.644. Naročnina četrtletno din 9.—. polletno din 16.—, celoletno din 30.—. Poštnina plačana v gotovini. 16 strani* ■— 2*»— dinarja tudi sv. MiklavS ima letos oboroteno spremstvo LETO II. Ne le trgovske ladje, LIST DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE / IZHAJA DVAKRAT MESEČNO ŠTEV. 19 Prihodnja številka izide v soboto, dne 16. decembra. Naročnike, ki smo jih prevzeli od »Posebne izdaje«, prosimo, da njim poslane in že izpolnjene položnice na din 8.— uporabijo in nam nakažejo naročnino. PRESELILI SMO SE! Naša pisarna posluje odslej v centru mesta Maribora: na Aleksandrovi cesti štev. 30, v pritličju. Naročniki iz Maribora lahko tam osebno poravnajo naročnino. Prav tako oddajte v naši novi pisarni tudi vse rokopise in karikature za »Toti list«. OPOZORIM)! S prihodnjo številko bomo zaključili II. letnik »Totjega lista« in bo januarska številka že prva številka III. letnika. To storimo le vsled lažjega poslovanja naše uprave. Naročniki s tem ne bodo prav nič prikrajšani, ker jim plačana naročnina velja tudi vnaprej do že plačanega roka. Naročnikom, ki so z naročnino še na dolgu, s 15. januarjem 1940 ustavimo nadaljnje pošiljanje lista, če nam do tedaj zaostalo naročnino ne nakažejo. V to svrho jim dostavimo v mesecu decembru položnico s točno označeno vsoto dolga. Naš list namreč ne uživa podpor in subvencij, živi le od kol-portaže in naročnine. In zato mora priti do svojega denarja, če hoče služiti namenu in ustrezati željam čitateljev. Prosimo zato še enkrat vse cenjene naročnike, da naše položnice izpolnijo, oddajo na pošto in nas rešijo nepotrebnih skrbi. Tempora mutantur V neki daljni so deželi vsi ljudje si preskrbeli še nedavno tako listo, ki kazala je, da čisto arijskega so porekla. Zdi se, da v gotove kraje bo prišla za vse slučaje v kratkem med ljudi še lista, ki dokaže naj, da Čista v njih slovanska kri je tekla. PREMAKLJIVOST MEJ Francija jih premika med Magi-notovo in Siegfriedovo linijo. Angleži so premaknili svojo mejo z Visle na Ren. Amerikanci pa kot dobri trgovci ne premikajo več svojih meja, pač pa širijo meje svojih kupčij. Domorodna pesma Skup zložil za »Toti list« k. u. k. penzjoiiist Janez Ročički Naj Vam sveti večna zarja, Naj Vam Večni srečo da! Bog pripelji nam Cesarja Našga svitlega Otona. Angel božji po vsih potah Srečno naj ga prtpelja, Bog osreči nam v dobrotah Našga svitlega Otona. Vsi zapojmo zdaj Mu vdani, Vsi iz celiga serca: Bog pripelji in ohrani Našga svitlega Otona! Vzrok Chamberlainove bolezni ni miinchensko pivo, kot so nekateri domnevali. Roentgen-aparat je pokazal pravi vzrok: Chamberlainu je obležala iv želodcu majhna "Inareli-ca. NOVE REPARACIJE Prva točka bodoče mirovne konference bo razpravljanje o tem, kako veliko črpalko za vodo bo smela naročiti Nizozemska na račun vojne odškodnine. Seveda, če jo bo sploh kdo komu izplačal. < REVANŽA Angleži so trosili po Nemčiji svoje letake za mir. Kakor poročajo časopisi, so pa Nemci za protiuslugo trosili po Franciji letake z Moloto-vim govorom za mir. SVETOVNO NAGRADO ZA MIR prejme vsekakor Chamberlain. S svojo politiko je namreč pospešil vojno in s tem dosegel, da bo prej spet mir. ČLOVEK Včasih je krona bil našega stvarstva. Večkrat je angel in večkrat hudič. Največkrat najbolj cenena je roba. Človek je torej kar vse in pa nič! NA SVETEGA NIKOLAJA je prišlo tudi letos nešteto prošenj, ki jim bo skušal ustreči. Nekaj daril ima pripravljenih, nekaj jih bo pa dobil, če ne za zdaj, pa za prihodnje leto. Poglejmo, kaj ljudje vse prosijo: Hraber vojak: Zlato medaljo in junaško smrt. Vojskovodja: Veliko zmago in prav tako veliko pokojnino. Indijec: Domini j on. Kmet: Agrarno reformo. Delničar tovarne za orožje: Vsako leto tako bilanco, kakor bo na Silvestrovo 1940. Špekulant: Dober nos. Diplomat: Novo paktiranje. Človeštvo: Mir. Pesem o slovanski slogi (Predlog za vseslovansko himno.) Prišel Slovak z gorjačo je, vrgel Rusina čez meje. Slovak Rusina, pod goro, pod to goro zeleno. Prišel zdaj Čeh z žandlarji je, vrgel Slovaka iz Češke vse. Čeli Slovaka, Slovak Rusina, pod goro, pod to goro zeleno. Prišel Poljak s kanoni je, vrgel je čelia s Tješinske. Poljak je Čeha, Čeli Slovaka, Slovak Rusina, pod goro, pod to goro zeleno. Prišel še Rus tam s tanki je, vrgel Poljake z Ukrajine. Rus Poljaka, Poljak pa Čeha, Čeh Slovaka, Slovak Rusina, i psod goro, .podi to goro zeleno. Svet, poln glasbe, v vsakem novem TELEFUNKlN aparatu. Prosim, obiščite me! Predvajanje vsakdan. Radio Starkel - Maribor Trg Svobode št. 6 - Telefon št.26-85 PREGOVORI Mnogo slabih politikov — narodova smrt! Bojazljiv politik mnogo več govori, kakor za narod stori. Dobremu politiku ni potreba graje. Kadar politik »glasove« lovi, takrat zlate obljube deli. Slab politik je znan po dejanjih, čeprav se piše o njem kot najboljšem politiku. Lažje so zavarujemo sovražnika, kot slabega politika. Od obljub še noben politik ni na jeziku dobil žuljev. Kadar greš slabemu narodnemu poslancu nasproti, pokliči celo vas. Novo pečeni poslanec malo hvale ve, kadar se pririne do korita. Kdor se z molčečim poslancem druži, mora molčati. Kadar poslanec pred pristaši beži, takrat ve, da jih jeza drži. Kar politik zapusti, ko iz vlade iz-frči, tega si ne lasti. Ljudstvo se naslanja na poslanca, poslanec pa na svojo mastno plačo. Najlepše plače cveto tam, kjer ni mogoča več nikaka kontrola. Poslanec gre v skupščino, pa si ne upa zahtevati potreb svojega kraja. Če poslanec dolgo moleduje, ga kmalu postavijo pred vrata. Kakršnega poslanca si izvolite, takšne uspehe pričakujte od njega. Le takrat je dober vsak, kadar se bližajo poslanske volitve. Slabi politiki rastejo kot gobe po dežju. Vsak politik rad hvali svoje delo. Ne prodajaj svoje kože, da drugi doseže poslanski stolček. Poslanec pokaže takrat pravo lice, kadar ga nihče ne vidi in ne sliši. Če kmet med politike zaide, gotovo smrt najde. Poslanec poslancu ne izkljuje oči, kadar debatirajo o povišanju poslanskih plač. Prečitajte, cenjene dame! Anonca je ta-le za Vas! Večerno obleko, kostume in plašč naročite pri nas. Zakaj? Ker želite imeti pač kroj najnovejši na sveti. Dipl. specijalni damski kroiaSki salon # IGNACIJ TOPLAK MARIBOR, Orožnova 10 SLOVANSKA SLOGA Nastal je velik preobrat, Poljak postal je Čehu brat; slovanska sloga še živi! In kje? Le v — emigraciji! BLAGOHOTNO OPOZORILO Mars: »Dragi Miklavž, če hočeš zemljane pošteno razveseliti, jim kaj takega prinesi; za take igračke so najbolj vneti.« KARPATI V Karpatih vlada velika zaskrbljenost nad dogodki, ki menda že vise v zraku. Sedaj nam je tudi jasno, kaj beseda »Karpati« sploh pomeni. Po srbsko pomeni namreč patiti — trpeti. In tako vidimo, da bi se morala ta beseda pisati narazen: Kar pati!, ali po naše: kar trpi! FINCI vodijo že vrsto let dokaj slabo politiko. Na vseh olimpijadah so silili na prva mesta, vsem velesilam so se postavljali po robu. Ni čuda, če se čuti Rusija ogroženo od sicer male Finske in je poskrbela za varnostne ukrepe. Če ne drugje, na bodoči olimpijadi bi Finci Sovjete gotovo pošteno premagali! GRENKA USODA ni doletela samo vojnih žrtev, mrličev, beguncev, utopljencev in pohabljenih junakov, tudi kulturnim nevtralcem letos ni prizanesla. Ignacij Šmorn je lani ob tem času še živel veselo življenje, veselil se je takore-koč zmage svojega daljnovidnega proroškega duha. V tisk so dajali koledar, za katerega je bil napisal vse važne dogodke, ki so se imeli odigrati letos. Z a Evropo je bil napovedal marsikaj važnega: Rusijo bodo potisnili čisto v Azijo in bolj-ševiki se bodo med seboj poklali. Maginotovo linijo bodo Francozi podrli, ker se bodo zvezali z Nemci zoper Angleže. Na Italijanskem bodo bruhali ognjeniki in Amerika se bo spoprijela s Kanadčani. Kitajci se bodo pa čisto vdali Japoncem in proglasili Čangkajšeka za veleizdajalca japonskih bankirjev. Ignacij Šmorn je čakal in čakal vse do zadnjega meseca, da se izpolnijo njegove prorokbe. Izpolnile so se druga za drugo, seve malo narobe. Zato se je naveličal tega sveta in je s pištolo zaključil koledar svojega življenja. KRTI so se pritožili, da jim ljudje ne puste mirno živeti pod zemljo. Dejali so: »Če hočete^ da greste vi pod zemljo, gremo mi nanjo. Le narava naj nam da ravne noge, ram pa postrani zasukane ude!« Z ZAPADNEGA BOJIŠČA »Na fronti je vse mirno.* »Servus, fantje! Bi šel eden, ki zna preteranso, z menoj, pri nas namreč tretjega manjka.« PODOR! MINA Sukno za smučarske kroje # * ' ' " -.mm., m , i Jk. _-*■ in loden za hubertus plašče Božo: Jaka Žlobudra in njegova kariera in obleke v lepi izberi nudi tvrdka FRANJO MAJER ta Zaloga manulaklurnega blaga a Maribor, Glavni trg 6 Jaka Žlobudra bil mož je peresa; ni pa svetovnega bil še slovesa. Danes, gospoda, krasi ga ta krona, ker je naredil iz — muhe bil slona. Mislil si Jaka je: »Dragi čitatelj vojnih grozot je navdušen zbiratelj. Kar na zapadno jo fronto pobrišem, polno mu glavo senzacij napišem.« In na račun naš Žlobudra prišel je: Filma, posnema, da je kar veselje! Ko je predvajanje bilo končano, že reportažo imel je nabrano. Stike poslal je domov v časopise, zraven pristavil še grozne napise; listi senzacij bili so spet polni, bralci pa siti in vsi zadovoljni! Ko se pripeljal domov je naš Jaka, množica, glej, na peronu ga čaka. »Slava mu, slava,«, vsevprek so kričali, dvignili ga in ga z venci obdali. Slaven, bogat, zdaj Žlobudra je Jaku. Bog ve, kaj vse še v življenju ga čaka! Nič več senzacij mu ne nedostaja! Kajti neznansko rad v — kino zahaja... »Veste,« mu pravijo, »kadar dežuje, frdnta zapadna v brezdelju miruje. Kdaj bo spet pokalo, nam pa ni znano... Hočete z nami dol v kino-dvorano?« V kino odšel je z vojaki naš Jaka, ne da bi vedel, kje sreča ga čaka... Vojne grozote so v kinu kazali, ki sO pred leti nekje jih nabrali. »Skrij se, Žlobudra,« začuje vojake, ki so vrteli nekake lijake. »V kratkem nad nami so tuja letala!« Ni jih bilo! Je le — muha pristala... Jaka ni mogel tega razumeti, da bi ga mogla res muha požreti. Padla mu iz ust je nerodna beseda: »Fronta zapadna že malo preseda...« Skoro smrt bridko bi našel ob ploti, ko se v zaledje naš Jaka napoti: Mina ležala je sredi planote! Mina, ta višek vse vojne grozote!! * Kakor je rekel, je Jaka naredil. Zgoraj na sliki moža boš zasledil s kamero v roki in kapo na glavi. Takšen se Jaka na fronti pojavi. Jaka je budno takoj šel na prežo: Videl vojake: v nastavljeno mrežo mirno lovili so bombe sovražne. »Nak, tu ni zame snovi reportažne! Tole pač zame ni ogenj topniški; vse mi diši po Johanci Vodiški, ki so Kranjice ji hvalnice pele, kri pa dajalo navadno je tele!« Roku dobrotna je zanjo skrbela, da bi morda res kdaj v zrak ne zletela. Prav strokovnjaško so zavarovali mino in krog in krog s plotom obdali. Srečno dospel je Žlobudra k vojakom. Gledali baš so, kako je kaj s tlakom. Našemu Jaki pa kri je zavrela: »Kaj barometer na fronti tu dela??« Volitve so tii Gda na sprotltje sunce posine, pr-lezejo medvedi iz svojih lukenj, da vejo, zaj do črnele začele letati, pa de tiidi med za dobiti. Glih tak se genejo pozvani pa nepozvani narodni očetje, gda se ge samo malo člije, ke do volitve. Pač pa, Bog nas vari, ke bi mi s ten rekli, ke tiidi to-ti gospodje računajo na kakši med. Oni delajo is čiste liibezni za liid-stvo, te pa že to moremo vervati, da fsi tak provijo. i Eden je zaj še meja taksi gač: »Predragi ge nosi! Gda bon jas poslanec, nečen več 9.000 din mesečno, pač pa samo 8.999 din. Vite, nas poslancov bode okoli 300, te pa si zračiinajte, kejko de na leto pršpa-ranega, če do tiidi driigi šli v to. Deca nedo hodili več v školo, da rastrgajo s ten preveč šoljov, pač pa do hodili školniki k jin na dum. Da Pa de tiidi za školnike to vejkša mantra, mo pr svetkih fpelali tak, ke de fsakši tjeden Sv. Sava, ke do si tiidi oni lehko počinoli. Štibre nete trebali več nositi m pošto, da de že eksekutar priša po njo na dum. Oštarjaši do smeli po 25 odst. več vode k vini vlevati kak dozdaj, da je vino letos itak premočno. Tota vodu pa de pres trošarine. Gda de se rasposla parkloika, pa bi vseenon rad gna na sejen, boš ži-vinčeti samo parkle otseka, da tak-šega paragrafa ga nega, ke bi živini, ki parklof nema, pretpisa parklof-ko; no, paš pač gna. Kerega de zavolo slabih cest na picikli, vozi, al pa avtomobili preveč zjotkalo, de doba špitol za tri tjedne fraj.« Pr tejkih obliibali, ke so šle od basa do visokega C, ga je prjeja strašajnski kašel, ke je dale ne mo-ga več gučati, pač pa je obltiba, ke de nan driigokrat še več obliiba. Kaj de te reka, bote lehko pa šteli v »Tot en listi«. MODERNO DARILO Darilo srčno je zlatnina zaljubljencem bila vsekdar; sedaj pa maslo in slanina postala sta — »ljubavni dar«. Za pravi stoletni kolendar inu ta prava šembiljska prerokba, katira vsakimu zastopnimu človeku pove, kedaj se bojo te volitve v ti naši deželi deržale. Je volitve se bojo ail Anno Domini MCMXXXIX v tem mesecu grudnu 3. ali 10. ali 17. alii 24. ali 31. dne deržale ali pak Anno Domini MCM-XXXX na ta 7. ali 14. ali 21. ali XXXX na ta 7. ali 14. ali 21. ali 28. prosinca ali na ta 4. ali 11. ali 18. ali 25. svečana alli na ta 3. ali 10. ali 17. ali 24. ali 31. sušca ali na ta 7. ali 14. ali 21. ali 28. maliga travna ali na ta 5. ali 12. ali 19. ali 26. vellikiga travna ali na ta 2. ali 9. ali 16. ali 23. ali 30. rožencvita ali na ta 7. ali 14. ali 21. ali 28. srpana ali na ta 4. ali 11. ali 18. ali 25. kimovca ali na ta 1. ali 8. ali 15. ali 22. ali 29. jesenika ali na ta 6. ali 13. ali 20. ali 27. kozopr-ska ali na ta 5. ali 12. ali 19. ali 26. listognoja ali na ta 3. ali 10. ali 17. ali 24. ali 31. grudna, zakaj to so vse nedele v tih' lejtih Gospudovih MCMXXXIX inu MCMXXXX. KULTURA IN NEKULTURA Rasa bela in rumena v obračun je zapletena. Nov družabni red se kuha med kulturo. Primaruha, kdo je še na mirni poti? Nekulturni Hotentoti... POSLEDICE PREDAVANJA »Ali je bila vaša gospa pri vašem zares izbornem in prepričevalnem predavanju: ,Kako je treba varčevati?'« »Bila je.« »In uspeh?« »Ne kadim in ne pijem več.« Holandija v lelu Gospodovem 1939 Stotine fakinih paketov odpošlje dnevno v vse kraje v državi ftebn« k v < » I e | • • b. III«« tli pri kateri lahko naročite vse kar rabite za Vas, za Vašo družino ali pa za Vaš dom s poito ali leleznico. Ako blago ne bi odgo\ ar-jalo, ga zamenjamo ali vrnemo denar. Izberite vse kar potrebujete Iz naših razkošnih katalogov, katere Vam na zahtevo pošljemo brezplačno. NaroCaJta tudi VI s poitol D. Goflja: Miklavževa misel Pa pravijo, da tak je čas, da spet Miklavž k nam hodi, svetnik, ki ž njim prihajata sam Lucifer in zlodi. Vesel je, kdor se ž njim spozna ter duše je vse vzorne, ker zlodi vzame vse, ki so nature nepokorne ... Tako pač včasi je bilo, ko smo otroci bili, a danes časi pač hudo so se izpremenili. V deželah bednih, kjer bog Mars pustoši, ruši zemlje, tam zlodi danes — glejte! — baš ljudi — pokorne jemlje. In kogar tam odnese vrag, na drugi svet kar pride, a tam se isti hip seve — z Miklavžem svetim snide. lato v deželah teh odveč, je pač miklavževanje. Ob mislih na dobrote te ni tudi — nam nič zanje! Zato ne hodi k nam, Miklavž, nikar za zlo ne jemlji, naj raje — Jezus se rodi in — mir ljudem na zemlji! NOVA MODA Na zapadni fronti: topovi govore. Na vseh koncih: ljudje la-j a j o. MAGNETIČNE MINE, strah in trepet vseh angleških ladij, so najnovejša pridobitev dvajsetega veka. Angleži so pa izumili tudi že protisredstvo in sicer — lesene ladje, ki min ne privlačijo. Kot vidimo, bi se dandanes naši praočetje vsem novotarijam od srca smejali. Kajti njim bi magnetične mine ne prišle do živega. Vozili so se namreč v lesenih ladjah po širnem morju; le Angleže bi tožili za ukradeni patent. JAKOB MULAVEC zaloga ur, zlatnine In srebrnine ter optičnih predmetov MARIBOR, Kralja Patra trg 1 Vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno, solidno in poceni l Vsakovrstno zlato kupujem po najvišji ceni. Ur« Zlatnina Optika November 1930 Ni bil kar tako brez nič, dal je belega snega, zanimivosti vseh vrst nudil križem je sveta. Je Holandska pod vodo skoraj vsa zaplavala, Češko zopet marsikdo v mislih svojih zdaj ima. Chamberlain je bil bolan, grizla ga je putika. Svet dobil je nov izum: mina, vsa magnetična, vabi ladje na bumbum in jih spravlja v dno morja. AGENCIJA »RUMENA RACA« brzojavlja vsemu svetu novico, da so Rusi klonili pred japonsko diplomacijo in iščejo z japonskimi državniki tesnejše stike. Začeli so se važni razgovori, sklenjene so že tudi prve pogodbe, od katerih bodo imeli resnično korist edino le Japonci. — Rusi so se namreč nepreklicno obvezali, da bodo pri političnem in vojaškem delovanju podpirali Japonce z vsemi silami, kakor podpira vrv obešenca, da ne pade. D. Goflja. Oslovska Osliček neki, skromen član je bil oslovske rase, ubogo trapil je glavo s problemi lačne mase ... Morda je tuhtal, kje dobil bi kave ali masla, kje, skratka, lačna da se mu bi duša mu napasla. — Pristopi k njemu osel drug? »Kaj tratiš mozeg, •' 'line veš, da mesto naših glav vse misli le naš • -uk .. Zavrne prvi ga oslič: »Ker taka je postava, ni s tem rečeno, da še jaz brez mozga bom ko krava. Tako je danes pri ljudeh, — to so pa drugi posli i — mi oslii vendar smo ljudje, ljudje pa pač so — osli!1! MINE IN PREŠIČKI Francozi pošiljajo na zapadni fronti z velikim uspehom v boj proti minam prešičke. Tako sedaj mine na kopnem ljudem ne pridejo do ži- vega. Hujše je na vodi. Magnetične mine so huda zadeva za demokracijo. In kaj so storili Angleži? Dresirajo morske prešičke, ki bodo plavali proti minam in držali v gobčkih kose železa, da jih bo bolj vleklo na hudo smrt. TEMPO MODE Mož sedi udobno zleknjen v naslonjaču in bere časopis. »Glej,« reče ženi, »tu nekaj piše o najnovejši modi.« lena pogleda v časopis, zamahne z roko: »Kako moreš reči o najnovejši modi? Saj vidiš, da bereš včerajšnji časopis/« OtroSkl voziček zastonj I Micka In Janez sta se domenila, da se bosta še letos vzela. »Da bi naju le kmalu obiskala štorklja, da bi zibala sinčka,« je vzdihnil Janez. »Kje bova pa vzela denar za otroški voziček?« ga je vprašala Micka. Janez pa ji je odgovoril: »Nič lažjega. Brata bova vzela za botra in ta nama bo podaril najnovejšl otroški voziček. Voziček bo pa takšen, da ga boš vesela v najinem novem stanovanju. Brat bo kupil voziček v naši domači tvornici in dobro znani trgovini »Tribuna« v Ljubljani, Karlovška cesta 4, ker je tam res največja izbira najrazličnejših in najnovejših modelov otroških in igračnih vozičkov, skiro, malih dvokoles tricikijev za otroke in za trgovce za prevažanje blaga, različnih šivalnih strojev, prvovrstnih dvokoles, Triumph motorjev, pnevmatik itd. — Podružnica Maribor, Aleksandrova cesta 26.« Micka: »Če je res, kar praviš, komaj čakam, da bo zajokalo v hiši.« NARAVNO — Kaj se zgodi, kadar zastane evolucija? — Tedaj nastane — revolucija. Finci trenirajo za bodočo olimpijado ki bo v Helsinkih — če jih ne bo medved prehitel . MODNA KONFEKCIJSKA TRGOVINA J Lama" J lal u u La k JURČIČEVA ULICA ŠTEV. 4 volna, ročna dela, perilo, pletenine itd. GLAVNI TRG ŠTEV. 2 obleke, klobuki, perilo, nogavice itd. Zatlfije Na frontah zatišje nebeško kraljuje, kljub vojni nekako lepo vse miruje. Če ne že na morju, pa vsaj na kopninah! Še s pakti zastalo je vse pri skominah. Posebnih senzacij nam zdaj diplomati veliki in mali več nočejo dati. Pa ne da poskrili se v luknje so mišje, ko v njihovi fronti je tako zatišje? OSEL IN KONJ Nekoč sta se v hlevu prepirala osel in konj o svoji imenitnosti. Pa reče konj oslu: »Kaj neki hočete ve uboge pare: garate ves dan za pest ovsa in otep osata. Če Vas kdo pogleda: nagnusne živali, majhne ste, ogromna ušesa Vas krasijo in zabiti ste, da je groza!« Osliček je povesil ušesa od žalosti nad svojim rodom in ni vedel, kako bi se ubranil. Končno je zari-gal z obupanim glasom: »Pa bo vendar vedno dovolj oslov na svetu!« Borzijanska Po vsem svetu skrb nas tare, za bodočnost in za pare, novi prišli so sistemi, nas pustili bodo v temi. Da bi se le polomili in propada nas rešili, da svoboda trgovine kar tako tja v noč ne zgine. Z njo svobodo človečanstva bi sistemi pokopali in na boben vso kulturo dandanašnjo bi pognali. pereče komunalno vprašanje Vsako mesto ima svoje skrbi. Čim večje je mesto, tem več skrbi ima. Prav velika mesta imajo pa še posebno skrb in to so prometni vozli. Vsako mesto si uredi to zadevo kakor najboljše ve in zna in kakor občinskim možem to najbolj prija. — Ljubljana si je naredila n. pr. pred trimostjem otoček in v tlak zarisane črte kažejo, kje smejo pešci čez cesto. Maribor ima pa otok in meščani smejo kjerkoli preko njega, čeprav so tudi tu zarisane črte. Prometni otok naj torej uravnava promet. Zato morajo kolesarji, ki so namenjeni iz mesta na Pobrežje, ua-leč okrog otoka. Milo se ozirajo na koncu mosta po Pobreški cesti, ki jim je pred nosom, toda mož postave jim brani bližnico in žene kolesarje brezkompromisno v vrtiljak prometnega otoka. Nič ne pomaga, kolesar se uda v usodo in srdito pritiska pedale in privzdiguje vse telo, kajti pot je strma. Zato se pa spusti po drugi strani s polno paro navzdol ... Te dni pa je zavladala v merodajnih krogih velika skrb: ves cestno-policijski red je v nevarnosti! Nekdo je namreč skočil na koncu mosta s kolesa, zadel je svoje vozi- lo preko rame in jo tako mahnil na drugo stran mimo osuplega moža postave, ki je zaman brskal po spominu, kaj pravi cestno-policijski red o takem izrednem primeru. In kdo jamči, da ne bo našel zvi-tež jutri deset posnemovalcev, pojutrišnjem petdeset, lepega dne pa bo vsa dolga procesija kolesarjev poskakala kakor na povelje pred dokom s koles, jih zadela na rame in »prinesla okrog« ves cestno-poli-cijski red ? Razlika Oče: »Ampak, gospod Vžigalica, kaj vidim? Ko sem bil jaz še zaročenec moje žene, sva sedela vsak na drugem koncu mize!« Mladenič: »Razumljivo! Če bi bil jaz z vašo ženo zaročen, bi prav tako naredil.« Ko dete se Vam narodi, do mene brž stopite in kapico, pleničke mu pri meni naročite. Ko dete pa narastlo bo in v Solo že hodilo, pri meni mu nabavite pulover in perilo. Na mojo srajco si gospod kravato rad zaveže, pri damah čislane zelo so naše kombineže. Ko pot življenjsko dokonča od Tvoje kdo rodbine, za žalni trak spet stranka boš le moje trgovine. Takole nudi Brečko Vam od rojstva tja do krste, poceni vse, kar rabite in vse — najboljše vrste. MIRKO BREČKO KonfeKclja, moda lllllllllllllllllllllllllll!ll!!llllllll!ll!lllll!!llllllllllllllllllllll!llllll!l!lll!l MARIBOR, Aleksandrova c. 23 PROFESIONALNA BOLEZEN Sobarica: »Ah, kako me boli križ!« Gosipa: »Ne bi bilo treba, da toliko gle date skozi ključavnico.« 8ENZIN Ž_D Kdor hoče biti res dobr6 MFTDflDM " in poceni postrežen, ta naj jjFlL 1 It U P UL obišče hotel, restavracijo |y| I |J I I f in Kavarno Pl ■ L ■ V nasproti glavnega kolo- Telefon hotela 2737 Telefon kavarne 2022 dvora V LJUBLJANI KRONIKA E —•Končno je zapadel sneg:, moderne deklice se vesele, da bodo lahko oblekle že končno smučarske kroje za promenado po Aleksandro- vi cesti, otroci pa se radujejo »Sne-gulčice«, ki radi pomanjkanja snega ni mogla preje priti v mariborski kino. — Draginja narašča, zaposlitev ljudi pa pada. Zlasti po tovarnah. Kedaj se bo zgodilo, da bo zaposlitev naraščala, draginja pa — padala?! — Obetajo črn kruh in omejitev dobave živil. Zavoljo izvoza. Torej bodo eni lačni, da bodo drugi jedli. Pa naj kdo reče, da Slovenci niso idealisti! — Na trgu so se pojavile lične mize. In pravijo, da je zato zdaj vse v redu. Razen nereda v denarnicah gospodinj... — Prvo mariborsko zaklonišče grade. Tipično za nas je, da bo v najbližji bližini — restavracije ... — S sodnije so sneli dva stara avstrijska orla. S tem v Mariboru še n/iso izčrpani niti orli, niti stari Avstrijci... — Časopisi se razburjajo, da grafologi na podlagi rokopisa in odkrivanja značajev njegovega lastnika, razdirajo zadnje čase zakone. Da to pa počenjajo na debelo in povsod najnavadnejši ljudje, ki niso niti grafologi, ni nič? — Paradiso bo, oziroma je dopral v GambrinoVi dvorani za božičnico revne dece. Kje so še drugi možje, ki znajo pričarati božička? — Hrvatski člani mariborske kaznilnice so bili prepeljani v kaznilnice hrvatske banovine. Jasno: svoji k svojim ! — Tistim, ki so svojčas radi varnosti nalagali svoj denar v tujini, so sedaj odondod sporočili, da se je njihov denar spremenil v vojno posojilo, kar je rodilo pri njih veliko poparjenost kljub njihovemu navdušenju za vojno. Pri denarju je pač vsega konec ... — Vagoni iz Nemčije prihajajočih brzovlakov vozijo tudi po našem ozemlju v popolni zatemnitvi. To je čisto logično: med Francijo in Nemčijo mečejo iz aeroplanov — letake in zato smo še nižje Maribora zatemnjeni. To je ravno tako: Nemči- jo blokirajo poostreno, pri nas pa bomo to občutili. — Veliko kreganja je bilo v Ljubljani za film »Okrajno sodišče«. Nerazumljivo zakaj! Film in slovenščina sta taka, da spada »Okrajno sodišče« pred okrajno sodišče, tam naj sodijo, zato so plačani. Za pri-vaitno besedo o njem pa je škoda organa. »Emona-film« je ž njim pokazal, da je bolj »Limona-film«. — Brez političnih zločincev smo. Namreč v kaznilnici v Sremski Mi- troviči. Tisti, ki je mislil,' da pri nas, se je zaman veselil! — Te dni je po noči promenirala po mariborskih ulicah neka lisica. Zagledala je policaja in zbežala. Ta lisica je bila gotovo še začetnica ... — Radi pomanjkanja kreditov je hotela ljubljanska norišnica odpustiti vse svoje paciente. Prepričan sem, da bi bili v tem primeru vsi »norci« že po nekaj urah svobode med »pametnimi« ljudmi silili nazaij na Studenec ... OSOLENA PESMA PJANCAM ŽGANJOPIVCAM Ljudstvo pije zdaj žganjko, En bokal že za petico Daje ga oštirska roka. Glejmo stariše, otroka, Ktiro v žagrad pripeljajo, Mn že piti žganja dajo. Stari, mladi žganja pjani Niso Turki ne Kristjani. Svinja nima gerši rivc Kakor taki žganjopivc. Na poboj in kreg naganja, Piha ogenj prešestvanja. Naj bo gumno, naj bo štala, Tam se pjanc pregrešno vSla. S pipo kermo zasmodi, Tako on in ter g zgori. Pjanca čaka gerda smert, Njemu pekel je odpert. Ročiiki. DOBRA MAMICA Janezek je pripovedoval zjutraj mamici, ko se je zbudil: »Mamica, danes ponoči se mi je sanjalo, da sem našel na ulici 20 dinarjev.« »Tako, dragec moj, vidiš, ker si bil včeraj popoldan priden, jih lahko obdržiš!« USLUGA Neznanec turistu: »Ta pokrajina je krasna, kaj ne? Ali bi mi mogli za hip posoditi daljnogled?« »Z veseljem!« Neznanec vzame daljnogled in gleda nekaj časa na vise strani, potem ga pa vrne turistu, rekoč: »Hvala lepa, z/daj mi pa daijte uro in denar. Hiotel sem se samo prepričati, če ni morda v bližini orožnikov.« Premišljevanje zapostavljenca: Sem dolgo upal in se bal; je pumpa prazna, olja ni, slovo sem upu, strahu dal; nazaj si konja vsak želi. Iz Kranja PETROVA TRAGIKOMEDIJA Naš tovarnar navijač ljubi zajce res nad vse, streljal jih je vse dotlej, dokler puško nosil je. Na sodnijah se trdo za lovišča je dajal, Petko z bistro je glavo mnoge v kozji rog ugnal. Še celo državni svet na pomoč poklical je, vendar zajčki še žive, pojejo mu pesmice. Zmage smola se drži, zdaj, ko bi lahko lovil, dobrodušni debeluh revmo hudo je dobil. Zdravit hodi jo povsod, še med južni laški svet, ko pozdravi jo zares, pa bo streljal zajce spet. BARIKADE SREDI KRANJA in pravi strelski jarki so vstali naravnost pred sodnijo. Vendar ni tako hudo, ker gre samo za — vodovod. MODERNA DOBA Oče in mati sta po večerji obsedela in se žalostno pomenkovala o pokvarjeni sedanji mladini. Tudi njiju je Bog obdaril s pridnim zarodom. »Vidiš, ljuba žena,« je tožil mož, »ko sem bil jaz tako mlad kot je naš Janezek sedaj, sem skrival cigarete pred mamo, da me ni dobila pri kajenju.« »Oh, kako zlati časi so bili tedaj!« de njegova boljša polovica, »vidiš, sedaj pa jaz moram skrivati cigarete pred lastnim otrokom!« Zmrzovalcl, pozori iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zdaj jesen je Sla od nas, vzela sta jo zima, mraz, Vse na toplem se drži in se stiska krog peči. Peč toploto dobro da, če so drva kupljena (to ni Sala, to ni vic!) pri plačniku teh vrstic. BRANKO MEJOVŠEK trgovina a Kurivom MARIBOR, Kneza Koclja ul. 13 Til.24-57 PODRUŽNICA: Aleksandrova o. DOBRI SOSEDI »Prišel sem, da uglasim vaš klavir.« »Saj vas nisem naročila,« »Vi ne, ampak sosedi.« Kamniški spokornik (Po odkritju Petruškove spominske plošče) Pri nas imamo barutano, župana, »Liro« in še kaj, a svetu vendar ni še znano, da kmalu nam odpre se raj. Imeli Maistra smo, Medveda, Petruška bil je naš rojak, Nanj skozi okno zviška gleda naš novi konvertit-junak. Nekoč se v verzih je pretakal, potem je v Istri duše grel, morda je vmes še kdaj dočakal, da je katero kje objel. Nekoč v sokolskem kroju hodil po domovini je okrog, zdaj z »Libero« kondukt bo vodil, pel »Miserere« v gaj in log. Pa se kot nekdaj brat Petruška mu s hiše rodne nasmehi ja: »Če prav vem, vsaka belouška ima v zalogi leva dva.« Z novomeškega pokopališča Cesta, k j pelje na pokopališče, je bila baš na praznik Vseh svetnikov v ne-moeočem stanju. ■is »Zahvali Boga, da ostaneš tukaj. Jaz moram na žalost po isti cesti nazaj. Iz Trbovelj NOVO GIBANJE Gibljejo se spet rudarji, ne le v jamah, tudi zunaj. Kaj le neki jih spet ščiplje, oh, draginja, primojdunaj! Ekspozitura____________ oficirske zadruge in splošno krojastvo VOJSK MARIBOR Slovenska ul. 28 OTROŠKA »Tetka, če te gledam od zadaj, se mi 7,di, da si od spredaj lepa.« NA KOLODVORU »Čemu neki imate vozni red, ko pa pustite ljuldi tako dolgo čakati?« »A čemu nam bi bile čakalnice, če bi ne pustili potnikov čakati?« Iz Laškega NADZORNIK (Novo besedilo na staro vižo.) Nadzornik pridem čez goro, Studencem dal sem že slovo, in kamor se oko ozre, »Popotnika« v rokah drže. Uvajajo brž strnjen’ uk, zadaja jim še mnogo muk. Tud' tukaj že na bolje gre; le ko bi to bilo — iskreno vse! Zakaj jo odpotoval g. Ernest Vrane, ki je bil dolga leta učitelj v Studencih' pri Mariboru, kot šolski nadzornik v Laško? Zato, ker je pred kratkim sprejel uredništvo — »P op o t n i k a«. PODNAREDNIK IN SESTRIČNA »Čast mi je predstaviti svojo sestrično«. »Drago mi je, a je bila že tudi moja sestrična!« h Izpod Karavank ZA VSE SVOJE OBRATE je KID potuhtala lične znake, na glavnega je pa pozabila. V njem obratujejo naši najodličnejši sode- lavci, vanj se steka smetana iz drugih obratov. V svoji skromnosti so gospodje pozabili nase, zato smo jih pa mi počastili in jim znak naredili. ČE BO SREČA MILA bo prinesel dragi Miklavž mnogo daril: Kralju Nacetu dtolge govore, dr. Štempiharju manj zavite paragrafe in morda avtomobil, dr. Stanovniku mandat ali pa vsaj županski stolček, Perku hudo zimo, da bo prodal dosti premoga, Špidarju umetniški polet za veliko dramo, dr. Šmajdu še večje veselje do državljanskih dolžnosti, dr. Potočniku tisoč dinarjev in tri dni dopusta, da bo lahko Nacetu pomagal prctuhtati večnost, Sušniku dosti senzacij, Bertonclju avtobus za njegove fante, Markežu manj strupeno opozicijo, gospodu Milanu balonček za ekspert stalnih gostov, ing. Petrovčiču novo palico, Avg. Kuharju propagandno ministrstvo za vso industrijo, vsem njihovim prijateljem in pristašem pa — fige. POSLANO P. n. uprava! Meseca junija tega leta sem v Mariboru izgubil svoje predrago, 500 din vredno Parker jevo nalivno pero, katero je baje našel neki Mariborčan* ki ga skrbno čuva za slučaj, če bi se Kdaj javil. Ne bi se javil nikdar, ako bi me ne pekla vest, ker mora srečni najditelj to pero uporabljati brez petindvajsetletne garancijske izjave firme Parker, ki se nahaja pri meni in mi je sedaj popolnoma nepotrebna', ker nimam več peresa — za najditelja pa je to dragoceno pero takorekoč brez vrednosti, če nima zanje garancijsko izjavo. Sklenil sem, da dam srečnemu najditelju garancijsko izjavo, ako mi se javi preko uprave Totega lista (ali pa naravnost na moj naslov): Tancer Lojze, Jesenice na Gorenjskem, Gosposvetska 35. JESENIŠKA ŽELEZARSKA PODJETNOST ne proizvaja več samo železarskih izdelkov, temveč tudi športnike in kulturo. Športnike in telovadce so vzgojila razna društva, a z njimi se lepo postavlja KID. Zavzema se pa tudi za gledališko kulturo, nič čudnega, saj je njen podpredsednik predsednik Dramskega društva. In, ker je tudi predsednik avtokluba, bo morebiti začela izdelovati že avtomobile. »TOTI LIST« ni bil nekomu pri srcu in ga je bodel v oči, ko je visel v gostilni, a list je kljub temu obvisel in šel ljudem iz rok v roke, čeprav je to nekomu delalo kisel obraz. So bili pa zato drugi bolj veseli. GLEDALIŠKA SEZONA NA JESENICAH Katoliško »Vrnitev« Sokoli so igrali, »Upnike na plan« rdeči so npzvali, Krekovci pa s filmom svoj oder zamenjali. VREMENSKIM PREROKOM priporočamo, da so pri izbiri svojih napovedi bolj previdni kakor je bil lani Ignacij Smorn. Da ne izgubimo še ostalih naših daljnovidnežev, jim svetujemo, naj pri padavinah in vremenu ne pozabijo na šrapnelski dež, granatno točo, bombardersko hudo uro, plinske meglice, mrliško sapo, diplomatsko poledico, reflektorsko polno luno in topovsko grmenje, ki ga v letu Gospodovem 1940 gotovo ne bo manjkalo. ZA VSE iENE Zakaj kupujete drage kuharske knjige, ko pa dobite za din 10.— zbirko preizkušenih receptov, ki jih je spisala poklicna kuharica po lastnih dolgoletnih izkušnjah. Razne juhe, navadne in pikantne omake, od navadne pečenke do najtfinejše mesne specialitete, od navadne močnate jedi do najfinejše torte, razno ipecivio za vse prilike, razne likerje in barske pijače ter razne druge domače in tuje specialitete lahko skuha DEZIDERIJ MIZERIT, IN DEKLETA! po tej knjigi vsaka žena in dekle! To vam jamči pisateljica knjige, ki je kuhala v prvovrstnih restavracijah in hotelih in ki je prebrodila že pol sveta. Kuhajte po teh receptih in vaša družina bo z vašo kuho zadovoljna. Nakažite din 10.— na račun Poštne hranilnice št. 14.259, ali pa pošljite v znamkah na spodnji naslov in pošljem vam knjižico poštnine prosto. ZIDANI MOST ST. 5. KOS Bonboni, čokolada’ južoo sadje! MARIBOR, VETRINJSKA B Fotografija, prikladno boillno darilca!! Krasne posnetke, kakor tudi povečave v najfinejši izdelavi Vam oskrbi Foto Japelj Maribor Gosposka ulica 18*1 V ordinaciji Zdravnik; »Vi se morate mnogo kretati na svežem zraku.« Pacient: »Nemogoče, gospod doktor! Imam mačko, ki je ne morem pustili same doma, na cesto je pa spet ne morem vzeti s seboj.« Zdravnik: »Potem vam ne preostane drugega, kot da plezate z njo ponoči po strehah.« KRmfiR Svoboda Ti zlata, zatisni oči, ne glej, kaj za Tvojim se hrbtom godi! Kdor hoče imeti res dober delnlk, naj pohiti k BETKI LEŽNIK MARIBOR, Glavni trg 17/a PARAGRAF Nekje so obtožili zdravnika ponesrečene odprave ploda s smrtnim izidom. Zdravnik se je branil: odprava je bila po- Bllffet .SLAUIJA’ Vabi vsako soboto na pefeoe odoilke RITTER FRANC — MARIBOR •JadtAeHJUteift OLYMPIA-SUPEP s kino skalo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuluiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Vas seznani z vsemi senzacijami sveta. Prenaša • Vam 100%-no naravno glasbo. Generalno zastopstvo: RADIO MARIBOR d. z. o- z. GLAVNI TRG I, Telei. 26-48 Specijalna trgovina za radiofonijo in strokovni radio-laboratorlj. Prodaja na drobno in debelo. Bogata zaloga vseh v radiofonijo spadajočih aparatur in njih sestavnih delov. Prodaja na mesečno odplačilo. Zamenjava zastarelih radio-aparatov. IVAN KRAVOS Svobodi za hrbtom trebna in opravičena, rontgen&ka slika pacientke je pokazala vnetje plučnih vršičkov. Zdravnik, ki je bil pri obravnavi medicinski izivedenec, je rohnel: »Obdukcija je pokazala zdrava pluča.« »Lepo«, je odvrnil obtoženec, »če bo prišla prihodnjič k meni kakšna reva v drugem stanju, bom naredil namesto rontgenskcga posnetka najprej — obdukcijo. ČE JE ZDRAVNIK PREZAPOSLEN Doktor Mazač je obenem privatni zidrav-nik, zdravnik Okrožnega urada, šolski in sodni zdravnik. Nekega dne ga najnujneje kličejo v čuvajnico št. 24 nekje ob progi. Gosipa čuvajeva je teiiko obolela. Dr. Mazač pa nima trenutno časa, donna ga čakajo pacientke. Drugi dan ga spet' pokličejo v čuvajnico — dr. Mazač ne more ipriti, ker ima neko obdukcijo. Tretji dan isto: — dr. Mazač ima v šoli cepljenje. Potem ima še neko zdravniško komisijo, nato pa ekshumiranje onega, iki ga je olb-duciral. Po enem mesecu ima čas. Na postaji zahteva drezino, da ga popelje v čuvajni:o št. 24. Poreko mu: »Ni več treba, čuvaj se je 5e spet — oženil!« Dragi sv. Miklavž! Vem, da mi boš prinesel zvrhan koš slaščič. Prosim Te le, da jih kupiš v znani mariborski slaščičarni Eman Ilich Maribor, Slovenska 6 in podružnica Meljska cesta 2 MARIBOR, Aleksandrova c. 13 Telefon 22-07 Pogovor nad oblaki »Vozi naprej! Boš že v časopisih bral, kaj sva zadela!« KARO ČEVLJE NEKAJ O NJEJ... »Čnješ draga,« de mož svoji boljši polovici, »tu v časopisu piše nekaj o Tebi!« »Kuj pa?« vpraša radovedna Evina potomka in plane pokonci. »Ta stoji napisano,« odvrne mož, »da je preveč žensk na svetu!« Čada tehnike METAMORFOZE Besede sčasoma močno izpremi-njajo svoj pomen. Kar smo nekdaj razumeli pod besedo figam oz, tem danes pravimo polit i k. Kar je bil nekdaj p u-st olov e c, razbojnik in tat, se tu in tam za izpremembo sedaj imenuje diplomat. Pogodbe so nekdaj držale bolj kakor kremplji peklenskega hudirja, danes so le še krpe papirja. Nekdaj je bil močno v časteh le m o ž - b e s e d a, danes mu pravimo rajši duševna beda. Ker vsi ljudje še nismo doumeli v notranji vsebini teh in mnogih drugih besedi, se marsikje prav čudno svet vrti. Zato krivica lahko prav i-c o deli, zato se laž brez muje lahko otrese vseh blamaž, zato se je tudi značaj ob vživanju takih hormonov in vitaminov podaljšal v ne-značaj. Kdor je le siten in hoče po vsej sili izvedeti, čemu je tako in zakaj, dobi za vrat vprašaj, ki ga dvigne v večnega molčanja raj. DARILO »Ali si dobil za god kako darilce?« »Sevedal Pavel mi je podaril knjigo, ki sem jo pred kratkim posodil Marti.« »Divno! Vi se peljete iz Beograda v Zagreb, jaz pa v Skoplje in sediva v istem letalu. Kako neki je to mogoče?« »To ni nikako čudo! Prvič, sedite vi tam, jaz pa tu. Drugič, gledate vi sem, jaz pa tja in tretjič, sedite vi v napačnem letalu ...« Od Adventa, Ujedin-jenja, mlklav2a in sploh Leto 1939-40 VII. šolska nal, D. Goflja. Preljubi Advent mi jako zelo imponira, ker je to po Latinsko čas Pričakovanja in je Pričakovanje ie iz predsvetovnovojmih časof Zimlbol slovencev, ki še zmirom pričakujemo, da se vremena Krajncem bodo se zjasnila. Pa ne samo Kranjci, tudi Štajerci, prekmurci, prekmorci in primorci nimamo nič Kontra, če se Nam zjasnijo. Toda časi so zaenkrat jako zelo črni, in je edino dobro, da je slovenec uže po Materi natori jako zelo udarjen na nevtralnost, to se pravi po domače, da je zdaj za eno, potem pa za drugo plat, v Primem potrebe pa za nobeno. Pa tudi spominjamo sl ovene i kar se dangira Potrpežljivosti na živali, ker imajo nekateri Kožo kakor šiltkroite, drugi pa kakor Kamelijoni. Kamelijon je druga stopnja od Kamele. Tako pričakujemo f Adventu Ujedinjenje, marijino Spočetje, božič in druge Šolo neoibvezne dneve, pričakujemo tudi Svetega miklavža, in še mnogo dirugih Sla-ščič. »Ujedinjenje« pišejo še danes zato, ker se pravilno Slovensko slovnično reče: »Zedinjenje«. To je narodni Praznik vseh srbof, hrvatof in slovencef, ki so se ujedinili v hrvaitsko, slovensko in druge Banovine. — Tudi Ujedinjenje pade f čas Adiventa, re- špektivno Pričakovanja, ker smio ga pričakali in ga fsako leto na novo pričakujemo, kakor tudi Zveličarja, ki ima rojstni dan na Božič. Ujedinjenje ljubijo fsi otroci, ker je narodni Praznik in narodni Prazniki in-gnorirajo šolsko delovanje. Sploh je po Mojem lastnoročnem mnenju fse premalo narodnih Praznikof. Drugače pa je December zelo blagoslovljen z Prazniki. Naši ljubljeni Starši pravijo Praznikom zato »prazniki«, ker Jim praznijo že itak prazne žepe. Za Ujedinjenjem pripelje Advent eno drugo Pričakovanje, to je Sveti miklavž. - -Sveti miklavž je Svetnik, kar ga pa nič ne ovira, da priplava na Mater zemljo f spremstvu huidičef in luciferjef. S hudiči in Luciferji pa prihajajo spet angeli in se fsi med seboj jako zelo razumejo brez vojaških zvez in napadalnih Paktof, čeprav imajo tako različni Delokrog in so sploh eni črni, drugi pa beli in naj bi Jih f tem oziru za vzgled jemali razni Evropski narodi. Angeli pa ne prihajajo kakor fčasi na Razstavi kakega zlikovnega Umetnika z nagimi ritkami, temveč so radi gospe Morale in našega prosvetnega Oddelka, še bolj pa radi mrzle Zime toplo in do—talno oblečeni. Imaio tudi Krila, fčasi iz Popirja. Sveti miklavž lastnoročno ima zmeraj in pofsod dolgo belo brado, ker je iz Srednjeveškega Inštitucija in se f srednjem Veku čoveiki še niso brili. Luciferji in drugi Hudiči imajo rogove, kot kaki Zakojnski možje, in so jako črni. Dišijo navadno po Šmolpasti. Tudi jezike imajo jako zelo razvite in so f tem oziru jako zelo podobni navadnim človekom. Sveiti miklavž prihaja samo k pridnim in čistim, rešpektivmo neumazanim človekom. Zato se Mu jako zelo čudim, zakaj potemtakem ne ostane kar f Nebesih, ker če rc-flektira samo na neumazano človeštvo, bi moral hoditi Kvečjemu po Pokopališčih. No, fčasi se tudi najde med živimi kakšni človek, ki ni umazan, zato ne hodi Sveti miklavž po pokopališčih. Toda ampak On u-pošteva res samo neumazane človeke, zato hodi bolj tja, kjer so kakšni Ficki pri hiši. Revežev se izogiblja, ker so umazani in nimajo niti za žajfo. Tako prinaša boljšim Otrokom medvede, vojake, punčke, konjičke, iki od zadaj piskajo in' cele Vence fig, materijalno nižjim Slojem pa nič medvedof, nič vojakof, nič punčk, nič od zadaj piskajočih konjičkof, namesto celih Vencef fig, pa samo — eno figo ,.. Res pa je, da ima Sveti miklavž, če že ne medvedof in vencef fig, fsaj dobro besedo za fsakega človeka, pa magari da je reve/. To je tudi nekaj —: beseda! Samo za prav ta najbolj lačne Reveže ne vem, če bodo kaj siti od besede. Kvečjemu če bi se kdaj res zgodilo, kot je prorokovano: namreč da bo beseda postala — meso!.. . Agencija .Emono’ javlja ime vesti Iz bele Ljubljane Na juridični fakulteti so bile nedavno volitve, ki so bile zanimive edino za presojo zrelosti, oziroma nezrelosti, naše akademske mladine. Fašistično »ljudsko gibanje« je izdalo po barvi in vsebini zelen volilni letak s svojim programom. Med drugim spada semkaj tudi prireditev »reprezentančnega, ritmičnega ljudskega gibanja«, ki se mu pravi ples. Ljubljančani smo v strahu, da bo to gibanje le ostalo brez ljudstva, t«< g'] \ r J rl (I V' , t,i Iv r -i■ ?,