1. številka.
Izdanje za torek 1. januvarija 1895
(v Trata, v torek dii<» 1 jami var j a 1895)
\
„IDINOtT11
uhaja po trikrat na teden v ientili izdan j. h ob torkih, Actrtkih I« aobotah. Zjutranje iidunj« ii-baja ob i. uri zjutraj, Te?i>rno pa oh 7. ■ri večer. — Obojno iidanje »tMx : M J*len m*»«c . t. —.HO, izven Avstriji* f. 1 »» tri meee«. , , a,«o , . t _ r.a pol leta ... ft,- , . * »a v«e isto . . . 10 — . . .1«.— Ni naroćbe »rti priložene naročnine s*
M jemlje eiir. Poftamićre itevilke ie dobivajo t pro-dajalnicah tobak« v Irnta po a mi., i*?en Trsta p<> 9 ntč. Sobotno »ei«rno izdanje w lr*tu 4 n6.. iiven T rita S ni.
Teeaj XX.
EDINOST
OImIIo slov«
političnega druitva za P rimo i
Ojflaai »e rakune po tarifu t petau; ta uailoTf z debelimi <lrkami ne plaću)«, r.rn«tor, kolik ir ob**f» navaduih vratih. 1'oitlana oanirtn <•« in javneaahral«, <N maći oblati itd. •• računajo po^ugadl,!
Viii iopl«i naj *e po*iljnj> ?r»<lnittT* uliou r«<i>rm.i *t. 13.	pi jjo mnr»
biti f ran kovano, k»r nefrankorana ae u-> »prej imajo. Rokopiti ne rraiajo.
Karoini no, rokianarije in	*piv
jotna mtramiifrn ulica Maline pie-col« hit. 8, II. ned«t. Odprte reklam*-.j« eo pru.te poštnine.
iko.
Opomin našim gg. naročnikom!
Danes priložili snio tirjalnice vsim onim
častitim gg. naročili kom, ki dolgujejo še naročnino za leto 1894 ter jih prosimo, da
nam na istih naznačene zastanke takoj -do pošljejo. Kdor lii tega ne storil v teku H
dni, o tem bodemo smatrali, da nima nič proti teinu, ako iztirjaino zastanek poštnim nalogom. Morebitne pomote naj častiti gg. naročniki blagovoljno oprost« ter naznanijo podpisanemu upravništvn.
Uprainištvo Edinosti,
Ob novem letu.
Oemu bi tajili: Slovenci tudi na kulturnem polju ne naprediyemo tako, ne le kakor bi bilo želeti, ampak tudi ne v, isti meri, kakor bi lahko, ako vzamemo v poštev duševne vrline vsega ndroda in njegove inteligencije — duhovske in posvetne — še posebe.
Vzrok tej žalostni prikazni nam je na dlani: boj, neizprosni boj za narodni obstanek nam daje toliko posla, da nam ne preostaja za delo na kulturnem polju ni zadostno moči, ni časa, in tudi ne prave volje. Slovstvo* in umetnost se ne moreta razvijati med krvavo vihro na bojnem polju ; istotako ne morejo mirnemu kulturnemu delu posvetili 4 svojih duševnih sil oni, koje je nemila usoda
------..M^StPJfUl.^	. .•uiipvniUov 73 m^odove
svetinje, kojo sta človeška krivičnost in nA-rodna nestrpnost nasprotnikov potisnila v vrtinec strasti in razi irjenja. Kakor ne bi bilo mogoče slikarju, voztčeuiu se po morju, vršiti krasuo svojo umetnost, kadar se be-sueči vihar in peneče valovje igrata z ladijo, podeča jo sem in tja liki orehovo lupino, tako je nemogoče mirno in vspešno delo na kulturnem in gospodarskem polju, kadar bije ob breg domovine razljueeno valovje poli-tiških in ndrodnih strasti, ko trepečemo na tem bregu v strahu za svojo — e k z i -s tencij o!
Kdo bi se likal, gladil in česal, kadar mu streha gori nad glavo? Kakor je sicer t j potrebno tako delo, v trenotkih nevarnosti ne smemo misliti nanje, ampak gledati moramo, da rešimo svoje iu svojcev življenje,
V takem opasuem peloženju se nahaja ves nArod naš in sosebno smo mi pokrajinski Slovenci najbolj ispostavljeni vihri, da občutimo najiuteuzivneje težko roko neizprosnih nasprotnikov, zbok česar se pa tudi najživahnejše zavedamo nevarnosti, preteče našemu narodnemu obstanku.
12
PODLISTEK. Birdyjeva obitelj.
Prigod hu iz leta 1848—49.
POBIotcuU IT. Kur«t.
Vlahi so ravno podirali kamenit steber pri železnih mrežastih vratih. Težki bati iz lastnih kovačnic služili so jim pri tem početji. Skozi prvi predor skoči nekdo na dvor. Simon se obrne k njemu. Pozna ga.
—	Sin moj, Luzuj! Povej, kaj hočete tukaj? Smo vam mar kedaj storili kaj ža-lega? Si-li mar že pozabil, koliko dobrega sem ti storil jaz? Tvoja žena je ležala nevarno bolna, jaz sem jo dal ozdraviti, tebe pa sem rešil revščine. Ko ti je kuga pobrala goved, daroval sein Ti dva lepa bika. Me m.U' ne poznaš več Lazuj, moj sin! ?
—	Nisem več „moj sin Luzuj*, temufi tvoj smrtni sovražnik! — kriči Vlah in mahne z vso divjo močjo s težkim" železnim kladivom prosečega starčeka po glavi, da se ta z bolestnim krikom zgrudi mrtev na tla.
In ako pomislimo, da smo pri svoji ma-loštevilnosti v to težko politiško in narodno borbo upreženi malone vsi do zadnjega, potem nam pač ni zameriti, ako ne napredujemo na kulturnem polju tako, kakor bi želeli in kakor bi tudi gotovo napredovali pri ugodnejših razmerah — v dobi miru. v dobi medsebojne ljubezni, v dobi krščanske strpljivosti v medsebojnem življenju različnih narodnosti.
No le, da nam ne more nikdo šteti v zlo, ako smo nekoliko zaostali v tej ali oni stroki kulturnega in gospodarskega življenja, ampak zadovoljni smemo biti s tem, kolikor se je storilo v poslednjem letu 181)4. v tem pogledu. Bog ne daj pa, da bi hoteli Slovenci, sklice-vnje se na politiške in ndrodne borbe, zanemarjati svoje druge dolžnosti! Ne: veliko breme nArodne borbe nam ne sine služiti kot dobrodošli izgovor ali svoboščina do nedelavnosti za razne nepditiške smotre javnega življenja! Velike dolžnosti, spojene s političkim delom, smo naglasili le za to, da opravičimo nekoliko svoje razmerno mnle vspehe na nepolitiškem polju, ali nikdo naj ne sklepa iz tegu, da ne bi mogli pomnožiti teh vspe-hov, ako zaresno hočemo. Ako politiške borbe res absorbujejo velik del naših delavnih sil, po tem nam je dolžnost tem nujneša, da p >-dvojimo svojo delavnost — da nado m e s-t i mio zj gorečnostjo in ljubeznijo do dela, kar nam nedostaje na številu.
Gledo na nepolitiško delovanje iž leta lom. tv>r\i inflionij. nojnlinn . «•l/n"-tvp>i->
delovanje „Matice Slovenske", družbe sv. Mohorja in nekojih posamičnih gospodov pisateljev, lepi razcvit našega stalnega slovenskega gledališča v Ljubljani, naraščajoče zanimanje za divno našo družbo sv. Cirila iu Metoda, oziroma za slovensko šolstvo po obmejnih pokrajinah, živahno gibanje med akademlško mladino slovensko, pomnožene napore za gospodarsko oaamosvojenje naSega ndroda potem hranilnic in posojilnic, pospeševanje socijaluega življenja pripomočjo raznih društev. Kar dostaje nas tržaških Slovencev še posebe, moremo reči, da smo storili v minolem letu dokaj: muogobrojna naša'pevska društva v;iem.ijo slovenska srca v ljubavi do domovine, naša gospodarska in konsumna društva napredujejo sicer polagoma ali stalno, naš dični „Sokol" se je povspel do krepkega vzleta, naši podporni društvi uapredujeti prav lepo, naša posojilnica podvojila je svoj promet in konečno smo si zasnovali prepo-trebno »Kmetijsko družbo*, katera raz rij a svoje delovanje pol brižnim vodstvom svojega predsedniku, kolikor jej le dopuščajo skromna nje sredstva.
V	tem trenotku se zrušijo tudi velika železna vrata, Divja^druhal se vsuje skozi odprto vrzel na dvor iu plane grozno kričaje iti vriskaje na mrliča. Nek Vlah mu odseče s vo, krvavo glavo.
Oni zgoraj v sobi videli so vse to.
Kakor razdražen lev plane Burnaba i/, sobe, Josip si pa poišče varen kraj pri oknu.
V	roki ima nabilo puško. Ko hoče neki Vlah nasaditi starčekovo glavo na kol, pomeri Josip, in oni se zvrne v srce zadet na tla. Za tem pograbi neki drugi mrtvo glavo, pa tudi ta se valja v svojej krvi. Tako se vrši precej časa: kdorkoli se hoče dotakniti mrtve glave, zadene ga Josipova kroglja. Kouečno si ne upa nobeden vež približati .se truplu.
Vdova v fcilnej obleki nabija izstreljene puške, Tomaž pa sedi nepremično v naslonjači. Barnaba je v tem času hitel v podstrešje, kjer je ležalo več velikih, težkih kosov stare, razložene železne peči. Te težke kose zvleče k lini, stoječej ravno nad glavnimi hišnimi vrati.'
Ob nastopu novega leta nam ne pre-ostaje drugega, nego da položimo na srce vsem onim, ki stoje na čelu tali naših zavodov, da pomnože svojo delavnost in nas privedejo z božjo pomočjo še do ugodnejše bilancije koncem leta 18D5.
Politiško obzorje naroda slovenskega ni bilo prijazno v letu 18!>4: prepreženoje bilo nepretr/uo sivimi oblaki, iz katerih se nam je usuvala sleherni trenotek huda ura. Zlasti na Primorskem imeli smo v minolem letu toliko strastnih narodnih bojev, kakor menda še nikdar poprej.
V prvi vrsti je razburjala našo javnost borba tržaških Slovencev za najprimitivnejše, zajedno pa najsvetejše pravo — za slovensko šolo. Dasi je to i^aše pravo jasno kot zlato solnce da si je potreba slovenske šole očevidna tudi slepcem: vendar srno morali nastopiti trnjevo pot dokazovanj in mučne pravde. Ne po naši krivdi. Strast je oslepila naše nasprotnike, da ne vidijo — solnca ; slepi fanatizem jim je udušil glas vesti, da smatrajo svojim vilinim pravom : delati drugim krivico. Sedaj leži ta pereča zadeva pri višji instanciji na Dunaju — že predolgo: rešitvi tega vprašanja je menda zastavil pot krik naših nasprotnikov. Ali bodisi, saj je potrpežljivost naša stara, lepa čednost ali pa
—	slabost. Tolažimo se: kakor zlati solnčni žarki vsikdar iu vsikdar prederejo goste oblake, tako smo uverjeni, da tudi moč pra-v i c e slednjič prodere oblake fanatizma, nestrpnosti in krivičnosti. Saj kraljuje nad
R">£, ki no rl <ru fi, poginejo oni, ki verojuje vanj. V imenu Božje pravice in pisanih zakonov, v imenu človeške s »Čulnosti in kult u r e, in slednjič v imenu državne koristi poživljamo slavno vlado, da stori enkrat konec križevemu potu za osnutje slovenskih šol v Trstu.
Silno je zašumelo po našem političnem življenju, koje izdalo ministerstvo ono znano naredbo o dvojezičnih napisih. Nočemo se nadalje baviti s to Stvarjo, ker se nam vidi
—	premalenkostna. Ako smo branili to naredbo, nismo storili tega, ker smo jo smatrali Bog ve kako pridobitvijo, ampak pozdravili smo jo le kot simptom preobrata na bo'je, ker smo menili, da je to začetek izvrševanju zakonov jednakopravnosti tudi za primorske Slovane. Kakor pa je bila ta naredba malenkostna sama na sebi, tako pomenljivi in značilni so bili dogodki, ki so jej sledili na veliko začudenje in sveto nevoljo vseh poštenomislečih. Videli smo odkriti upor proti zakonu, proti avtoriteti vlade in oblasti, proti načelom krščanske ljubezni do lastnih sodeležanov. Ti izgredi iu ves ta hrup to imel vendar-le tudi svojo dobro stran:
Na to vtakne svoj velik plainoneč obraz skozi lino, zaničljivo si ogleda razsajajoči) druhal iu počaka, da se jih več nabere pri vratih, hoteč je uloiniti. In ko jih vidi cel roj razbijati h tolči po vratih, dvigne več centov težek kos železne peči v vzrak, za-viliti ga z obema rokama nad svojo glavo in ga z vso orjaško močjo trešči na glave iyyiadovalcev.
Divje rjovenje in grozno stokanje polni zrak, ---
Napadujoči Vialii se razkropč; štiri, pet zmečkanih trupel pa obleži na tleh . . .
Trenutek na to zakade se zopet in s podvojeno besnostjo proti vratam, lueajoči ob eueiu kamenje proti lini, da je ropotalo kakor toča.
Duri zahrušče pod udarci železnih batov.
Barnaba -e v kljub gostemu, proti njemu letečemu kamenju postavi ua okno in treska z nadčloveško močjo težko kose litega železa na divjake tako, da pri vsakem lučaju obleže dva, trije mrtvi. — Iz rondela čuje se /daj strel za strelom, katerih pa niti
dognan je dokaz, kdo noče sprave, miru in pravice ! Stvar sama na sebi je malenkostna, smo rekli. In taki je tudi: to je le lupina, mi pa zahtevamo jedro — popolno jednako-pravnost pri vseh uradih. Naši nasprotniki nam ne privoščijo niti lupine; tem svetejša je dolžnost slavni vladi, da nam U celo jedro, kakor je opisano in določeno v zakonih. Ne poželjivost hegemonov, ampak pravica vladaj na Primorskem!
Toda mera še ni bila polna: nasprotna gosp6da so se zaleteli do skrajnosti, zaleteli so se v — cerkev, v oni sveti kraj. kjer ni strasti, kjer ni sovražtva, kjer vladata ljubezen in sveti mir! Bog nas je ustvaril vseh, On ljubi vse jednako. Do Njega se smemo obračati vsi in vsak po Bvoje! Da, po svoje! To je nedotakljivo pravo vsakogar in kdor se drzne dotakniti tega prava, pre-greša se pred veličanstvom Božjim !
Nočemo naglaiati nedotakljive avtonomije cerkvenih oblasti, nočemo se sklicevati na veliko število vernikov, nočemo povdar-jati, da smo si že priposestvovali pravico do slovenskih propovedi, ne: le to rečemo, da že srce, občutno človeško srce, bi moralo brzdati nasprotnike, da ne bi zabranjevali slovenskemu verniku, blažiti si dušo nauki in tolažili sv. vere!
Ir. vendar so se zagnali v cerkev ter pokazali, da nimajo srca! Nasprotniki brez srca ! Gorje nam, kajti ti nasprotniki so močni in vplivni, ti nasprotniki imajo mogočnih zaveznikov na Dunaju, tudi v onem nictciv.u, j ;«--4l m«' -. ,;l\,-at - V. -minolemu letu 1894. V dobi kVilicije jeli so naši nasprotniki poditi iz cerkve naš mili slovenski jezik, one koalicije, koji stoji na čelu — in v tem tiči žgoča ironija — odličen mož verskega čutstvovanja, kojo podpirajo nemški iu — slovenski konservativci! Iz tega je razvidno, kako nezdrave so naše politiške razmere, ko merodavnim strakam ni prav čisto nič do jasnosti, Tnlkriu^i, vneme za načela, doslednosti in politiške nnriile! Žalosten je pogled ua politiško pozorfsče z leta 1894; dobri genius daj, ua nam leto 1895 donese radikalen preobrat, česar moramo iskreno želeti ne le se svojega slovensko - n irod neg a, am pak tudi z verskega in d r ž a v n e g a s tališč a
S to željo sklepamo svoje novoletno premišljevanje.
Odnošaji v Istri.
(Konec govora poslanca Vekosl. Spinčiča v seji posl. zbornice due 14. decembra 1894).
DA, tako daleč je prišlo po postopanju te ces. kr. vlade! Pri takih odnošajih, pri
jedtMi ne zgreši svoje m ri .\ . Napadalci imeli so že mnogo mrtvih. Barnaba je celo že mislil, da ostali napadalci, utrujeni vsled brezvspešnega razbijanja trdnih vrat, odideje iu se porazgubi; pa kar naenkrat se na podstrešji prikaže hlapec, bled ko smrt, in naznanja, da hočejo Vlahi z lestvami naskočiti drugo stran gradu, ter da jih hlapci nikakor ne morejo več zadrževati.
Razkačen se spusti Barnaba rje.
V zadej ležečej dvorani najde svojega hajduka, katerega je nek kamen smrtno zadel. Divje vpitje bližajočih napadalcev bije
i mu ua uho. Vidi, da je na okno sosedne dvorane že naslonjena dolga lestva iu da Vlahi, preinagavši šibki upor hlapcev, že skačejo skozi okno v sobano, mej tem, ko se na lestvi ob drugem oknu že vidijo glavo drznih plezalcev.
— Le sem vražja zalega!! — z:irjov« Barnaba, tresoč se od jeze ; zgrabi lestvo z obelna rokama, zasukne jo in strese, da vsi na njej viseči popadajo z visočine ua tla. Na to jo z nadčloveško močjo vzdigne v
A*:

takem postopanju ces. kr. vlade, tako onemogle ali onemoglo kazoče se vlade, katera ne jemlje v poštev zakonitosti in pravičnosti nasproti veliki većini prebivalstva Primorske, sosebno nasproti Hrvatom in Slovencem, ampak se da voditi od poželjivosti italijanskih izgrednikov in morda tudi od želja italijanske vlade, taki vladi ne moremo izreči svojega zaupanja.
Konečuo bodi mi dovoljeno, da odgovorim nekoliko besed gospodu poslancu dru. Kizziu, akoravno je odgovor posredno najti že v mojem dosedanjem govoru. Popred že sem govoril o sporazumljenju, o katerem govore oficijozni listi tržaški solzami v očeh po ,'prej omenjenem načinu.
Kakovo naj bi bilo to sporazumljenje pri tem, kav je popred rekel gospod poslanec Kizzi, kateri ne pozna Italijanov in Slovencev, ampak te Italijane in kmete? (Poslanec dr. Kizzi: Pri nas so to !) Ali, meščane in kmete , morete postaviti pred oči druge drugim, ne pa Italijanov in kmetov, moj ljubi gospod tovariš ! (Klici: Helote!) Helote hočete morda reči. —
Dd, v resnici se je reklo se strani Italijanov, da Slovanom ni smeti dati ni kakih šol, ker se je treba vprašati, kdo bode potem obdeloval polja, ako se Slovani česa nauče. (Prav dobro!)
O nagnjenju ces. kr. vlade nasproti hrvatskim in slovenskim poslancem in narodu sploh mi ne treba dalje govoriti in polemi-zovati. Po Rizziu ni dobrovoljnosti za Italijane, ti so zmerni. Pokazal sem popred, kako zmerni so. Mi kričimo, oni ne kriče. (Veselost).
Toda še nekaj moram naglasiti tli. Gospodje so res_molčali tu v parlamentu, toda pogajali so se z gospodi ministri na skrivnem. Vendar je pa lepše in lojalnejše ako se r a z p r a v I j a o s t v a r e li odkrito v parlamentu (Tako je!), kakor pa dogovarjuti se skrivno. Vsled afere o tablah nastalo je v deželi razumljivo gibanje, pravi gospod poslanec. Pokazal sem že, da se je izzvalo večinoma umetno. Izvršenje se je zaustavilo, le Piran ima dvojezično tablo. (Poslanec Biankiui: Začasno!) Za kazen in začasno.
^KklJr stranki, vprašal je gospod poslanec, ifela vlada koncesije? Ako hočemo govoriti o strankah, potem smejo biti zadovoljni gospodje iz liberalnega centruma. Toda ne gre za stranke, ne tu v parlamentu, no v Istri, ampak gre za narodna plemena, za katera obstoje zakoni, katere zakone morajo izvršiti gospodje ministri. (Prav res!) Gospod poslanec je govoril tudi o tein, da slovanski prebivalci Istre ne razumejo slovanskih raz-sodeb. To pa na kratko ni res, razumejo jih prav dobro, in ako že govorimo o narečjih v Istri, je razlika med italijanskimi veliko veča nego med.slovanskimi. Le primerjajte narečja v Vodnjanu, Galežanu, Rovinju ali Krku z drugimi narečji in najdete razliko, kakoršne ni najti med slovanskimi narečji, ki se razumejo med sabo. Jaz sem govoril v vseh delili Istre, ljudje so razumeli nieue in jaz sem razumel njih, pri tem pa se nisem posluževal italijanskega jezika, kul turnega jezika Istre, kakor je rekel gospod poslanec Bizai.
Gospod poslanec je rekel tudi, da Italijani vzdržujejo slovanske šole, ker plačujejo
zrak, zavihti jo nekoliko ter jo z groznim lučajem zažene na lestvo ob drugem oknu. Pod neizmerno težo lučaja prelomi se ta v sredini; njen gorenji del treskne z vsemi na njej stoječimi v globočino. Le eden se z roko ulovi za okrajek okna, pa tudi ta se po brezvspešnem naporu pretrganih in okr-vavelih kit strmoglavi v propad, kjer v strašnih bolečinah izdahne svoju dušo.
Ustne Barnaba se penijo, oči so mu zalile s krvjo, obraz tnu je plavkast. Takov zdrči v sosedno sobo.
Neki Vlah, ki se je prvi skobacal po lestvi, ostal je sam in brez izhoda v sobi. Zagledavši Barnabo, prebledi in sekira odpade njegovim rokam. Ko ga pa zadene Barnabov pogled, spreleti ga taka groza, da mu zastane kri po žilah.
Brez vsakoršnega orožja vrže se Barnaba na svojega sovražnika — in, ko mu ta stegne roko naproti, da bi se branil, potegne ga z neizrekljivo močjo na-se, vzdigne ga kvišku, ter ga tako strašno zažene skozi okno, da odleti daleč od gradu, ter si razbije glavo ob nekej skali.
dve tretjini davkov. Jaz nisein zračunil številk, toda denimo, da Italijani plačujejo dve tretjini davkov, potem plačajo ostale kmetje (Veselost), to je, Hrvatje in Slovenci zadnjo tretjino. Preračunite potem, koliko izda dežela za italijanske in koliko za hrvatske šole v Istri. Ako zračunamo število šolskih razredov in učiteljev in pa čine, v katerih se nahajajo poslednji, potem, gospod poslanec za mesta istrska naj mi to veruje, se izdaja za italijanske šole in učitelje v Istri več kakor dve tretjini in niti tretjino za slovanske, tak6, da se tudi slovanskimi denarji vzdržujejo italijanske šole. (Tako je!)
Kakor novine njegove stranke hotel bi gospod poslanec imeti neko drngo Istro, namreč tako imenovano zemljepisno, tako, da se vzhodni del Istre odloči in Trst združi z drugimi okraji Istre; potem je zračunal, da bi bili Italijani v večini. To je res. Ali vprvo smo sedaj združeni in potem bi po njegovem računu v tej novi pokrajini ostalo še vedno 130.000 prebivalcev slovanskega jezika in na te bi se morali vendar tudi ozirati.
Gospod poslanec je menil tudi, da bi boj ponehal pod izvestnimi pogoji. Ali reči mu moram : Pri nazorih, kakoršne je danes tukaj razvijal, katere čitamo dan na dan v listih, in sicer tak6 v listih njegove stranke, kolikor v onih kraljestva italijanskega, sporazumljenje ni mogoče in mora trajati boj na dalje. Kajti p o z a k o ti i h božjih, narave in človeštva je dolžnost vsaki osebi hi vsakemu n A r o d 11, da brani sebe i 11 svojo e k z i s t e n-c i j o. (Pohvala). In v tem boju ne zahtevamo od ces. kr. vlade nič druzega, kakor zakonitost, pravičnost in nepristranost nasproti bojujočima se strankama in v to je obvezana. (Živahna pohvala in ploskanje. — Govorniku čestitajo).
Nemška temeljitost.
.Man kennt Jen Tschitaclion mir nln
Kohlenlirmiller und Srkafdieb".
Kdo so nc spominja onega zloglasnega dunajskega žurnalista Teodorja Schiffa- ki je v svojem pamfletu „Aus dem halbvergesseiwn Lande" Dalmatince tako sramotil in sc iz njifrevetnikov tako norčeval, da ga je hotel kotorski > škof tožiti zaradi verskega motenja! In takih Schiflov jo rodila mati Germanija mnogo in vsi se smatrajo poklicane, grditi „barbarske" Slovane samo z namenom, da hi „kulturne" Italijane bolj povzdignili in jim pomagali v njih „plemeniti" borbi proti .slovanski plimi". Najnovejši tak pisatelj se imenuje Josef S t r a d n e r, kateremu jo izdal L e y k a m v Gracu drobno, ilustrovano knjigo tKund um die Adria". (Letnice ni pristavil, češ, da oHtaue knjiga vedno nova). V prekratkem uvodu pove g. pisatelj, da noče biti „voditelj, nego kažipot" onemu, ki namerava potovati ob severni obali Adrije. Iz vsega se pa sprevidi, da je njegov spis politično pobarvan in tendencijozno proti Slovanom obrnjen.
Vse kar je hrvaškega, dil slovanskega, to črti mož iz dna srca. Le poslušajte ga, kako piše doslovno o slovanskem delu Istre (st. GO in nasl.): „Zazid leži med, Motnvun pa zunaj pol-seuce, ki obdaja rusko -mongolsko črno senco, razprostirajočo sc čez neke dele vzhodne Kvrope. Krajevne zanimivosti (razpadle koče in slikovite svinjake — valovito puščavo) ogledaš
—	Pridite torej! — zarjove grozeč se. Usta so mu krvavela, ker ga je zadel nek kamen. Zdel se je tak, kakor da pije kri.
—	Pridite sem, kolikor vas je!! Kdor želi umreti, naj le pride sem!
V notranjosti gradu zadoni v tem hipu grozovito vpitje. Vlahi so namreč opazili ona mala, na vrt vodeča vratica, katera je pozabil zapreti neprevidni Simon, ko je šel na dvorišče mirit Vlahe. Prikradli so se na vrt in celo v notranjost hiše. Opazivši jih tukaj dekla, vskrikne obupno v nenadnem strahu in s tem naznani oblegaucem novo nevarnost. Eden Vlahov skoči k njej, ter jo prehode nemilostno. Zaslišavši Barnaba deklin krik, odločno zgrabi svojo težko sekiro in steče proti glavnim stopnicam. V vežinaleti na svojega brata Josipa, koji je še prej opazil na vrt deroče Vlahe in opustil vsled tega brambo glavnih vrat. S puško v roki hitel je tudi on na stopnice. Vdova šla je za njim.
(Dalje prih.)
si lahko iz vagona Nikjer v Evropi si ne stojita priroda in omika tako nasproti, kakor v Istri: ljudstva (?), ki žive na planoti, so tako hrapava, kot njih zemljišče, v primorskih mestih pa stoje rimski spomeniki in cvete italijanstvo. Dandanašnji kipi tudi v Istri politično življenje, cvete veleslovanska agitacija in morda pride še dan, ko se začne tudi na našem polotoku razprava o nagodbi. Potem pa prijetno zabavo ! Že danes more pokazati slovanski prerod v deželi opazovanja vredne napredke. Pazin, ki je bil v začetku naSega stoletja posestvo Eppen-steincev in potem Sponheim-Ortenburžanov (saj l!il»nica tudi!) je postal pozneje italijanski, a sadaj ima hrvaSko občino. Tudi beneško (saj je rimska in predzgodovinska!) naselbino Buzet vlada dandanašnji hrvaški „podesta" (oj grozne nesreče!). V Kastvu poslušal sem pred nekaj leti v krčmi z nadpisom „Vino nuovo e liquori" tržane, ki so politikovali v Dantejevem jeziku. Splošno priznanje se je razlegalo, ko je glavni govornik s pestjo ob mizo udaril in vskliknil: „Uosa vole, mi son vero C'roato, mi!*
„Čičev se do zdaj to gibanje še ni prijelo; oni še neso okusili sada narodnostnega spoznanja. Oni paso svojo janjce, če jih kaj imajo, prodajajo svoj ,.garbun" v Trst, če najdejo kje zanj kaj derv in obdelujejo svoje kapuane njive po redkih dolih, ki so zavarovani proti burji. Oni prebivajo v svojih priprostih vaseh in nikakor ne mislijo o svojem zgodovinskem in dr-žavnopravnem položaji nasproti drugim narodom. Ko sem se nekega dne razgovarjal blizu Buzeta z nekim šestdesetletnim Čičem, katerega sem imel zaradi njegove snažne obleke in dobro ohranjenih opank za pravega boljara med njegovim ljudstvom, prepričal sem se. da so še jako slabo nade za kraljestvo Čičarija. Na moje prašanje, kateri narodnosti pripada, odgovoril mi je „sono istriano". Ko sera mu potem razložil, da v Istri bivajo razna ljudstva, n. pr. Italijani, Hrvati (kje so pa Slovenci ?) Romanici (kaj pa je to ?), Vlahi (ali se ti tudi navod?), tedaj je zmajal Mate stoje dolge črne lase in mi je pretrgal govor z besedami: „Ma sono tutti 'striani*.
„Jaz nisem hotel čičkemu boljarju razlagati politike, pač pa bi bil rad od njega izvedel, ali no živi med ljudstvom kako izročilo o izviru ('ičev. Tega prašanja še niso rešili učenjaki in jaz sein"razložil svojemu spremljevalcu ' današnjo stopinjo učenjaških preiskav ter povedal' mu, da nekaterniki imajo Čiče za potomce Skitov, drugi za naslednike rimskih naseljencev, tretji pa za
odlomek čeških Slovanov____ali Mate me pre
sečo smehljaje: „Niente, niente, signore, noi siamo Cici!« — No torej, Čiči so, in jaz sem prepričan, da bi ne bil dobil drugega odgovora po vsej Čičariji od Podgrada in Žejuu do Zazida (Haxid).
„Kakor bi čarovnik s palico udaril, pripelje nas železnica čez tnalo milj od Zazida iz azijske polusence v solnčuo deželo omike: slikovita dolina buzetska leži pred nami. Neka osamljena hiša nosi ime postaje : „Pinguente", a mesto samo stoji stisnjeno na 100 m visokem skalnatem griču. Nekdaj je res morda zaslužilo ime „mastnega kraja", a sedsy je izginilo blagostanje z gozdi vred. Tu so imeli rimski naseljenci varen grad in bržkone je marsikatera potujoča četa poželjivo gledala z roba Čičarije na udobna stanovanja Rimljanov. Tako je bil Buzet podoben naprej porinjeni stražnici in je varoval pot k morju." (Tam mimo pač ni vodila nikoli kaka važnejša pot k morju, saj se jo prišlo pri Reki in Trstu mnogo ložje do morja.)
O Motavunu pripoveduj« pisatelj, da nosi Keltsko (!) ime in da je imel njegov župan kot znak svoje časti žezlo, ki se sedaj hrani v dunajski zakladnici. Kdo se ne spominja tukaj uradnih palic slovenskih županov in sodnikov ? Po noči se je videlo morje in pisatelj je je pozdravil s čašo rudeče žaročega vina. Pri tem so mu zdrsnile misli čez blesteče valove Adrije tja na ono stran do „kraljice morja". Njena čarobna podoba jo počasi obledela, ko je obrnil svoj pogled proti vzhodu in videl, kako se tam „giblje"; „videl sem divji pritisek v smeri zapadaj oče zvezde, splošno vznemirjajoče gibanjo po vseh deželah med Zazidom in Kainčatko. Z rebra nad Buzetom videl sem prihajati podobe v beli, ozki irhovini ( ?) in opankah ; lasje so jim viseli v smoleno črnili kitah na vrat. Moj prijatelj Mate je bi! tudi med njimi in je pristopil v trenutku k meni. „Signor", rekel je, „mi smo delegacija slavnoga č i č k e g a naroda, ki se je pro-budil k spoznanju svojih narodnostnih pravic. Če boste kedaj govorili 7. grofom Taaflejom, spo-meuite ga, da še nemarno svojega ministra-ro-aka* i
Mislim, da imajo gg. čitatelji dovelj te ko-
lobocije.
In s temi < "iči se peča pisatelj še celih 21 strani naprej, kjer opisuje svoj poset Ćićarije v družbi spri-jateljenega urednika in znatiželjnega doktoranda medicine (to so etnografi). Dan pred tem posetom bili so tržaški porotniki tri kmete iz Jelovic k smrti obsodili (sic!) raradi tega, ker so nekega večera do smrti kamnjali svojega sovaščana, češ, da jih je izdal, da so ovce kradli. Njih geslo je bilo: „Smrt izdajalcu!" In v ravno to vas so se napotili naši poštenjaki. Gledč njene zu-njanosti pripomni Stradner: „Človek si predstavlja vsako čičko bivališče kot skupen pojem vse nesnage (nečistoče), ali tu gori na planoti bili smo neprijetno iznenadjeni, ker Jelovice so napravile na nas prijazen vtis zaradi svojih pobeljenih hiš in rudečih streh. Ko smo stopili skozi prostorno sajasto kuhinjo v sobo za goste, spoznali smo, da je tu ravno tako prijetno, kakor n. pr. v „oštariji" v Pičanu, kjer je stala nekdaj Škofovska prestolnica, a ta hip bivajo tam — če se ne motimo — saini Hrvati. V sobi sta bili dve dolgi mizi obdani s klopmi. Pri jedni mizi sedeli so trije vaščani pri jedni Čaši brinjevca (v Istri ?). Bržkone so se pogovarjali o včerajšnji razsodbi tržaških porotnikov ob onih treh Jelovčanih, ki naj bi jih morali obesiti, ker so svojega „izdajalca" ubili. Morda je bilo glavni predmet njih razgovarjanja vznemirljivo prašanje, kedo naj bi hotel še kedaj pozneje kako ovco ukrasti, če vsakega izdajalca tako izdatno kaznujejo, kakor včeraj ? — Med tem pa je naš medicinec vršil etnografične študije pri mladi krč* marici".
Mislim, da je teh vzgledov zadosti, kako Nemci in Italijani opisujejo naše ljudstvo in njegovo bistvo. Stradner pripoveduje Še na dalje, kako jih g. župnik jeloviški ni hotel sprejeti na stanovanje. Priznava, da je isti gladko govoril nemški, a učitelju delal je avstrijski državni jezik že nekaj težav. Glede spoznanja čičke narodnosti naši poštenjaki neso nič dosegli, češ, da omenjena „gospoda" nesta imela niti razuma za to prašanje, niti dobre volje nanje odgovarjati.
S. R.
Politiške vesti.
" <T "krizi na Offe^MFKnr '"nedostaje seveda zanesljivih poročfh CeBar v sprejem a nadalje razne parlamentarce in držuvnike, toda ni kdo ne ve, kaj je govoril ž njimi, ker varujejo vsi strogo tajnost. Kar pijejo torej razni listi, so večinoma le gola ugiba tja. Tako smo čitali neko brzojavko, v kat Ti se trdi, da prevzame grof Khuen-Hederwary, ban hrvatski, nalogo sestaviti novo ministerstvo. V ta namen se je baje že posvetoval z ministri. Bog daj, da bi bilo to res, kajti to bi bila — kakor smo že rekli pred par dnevi — najugodnejša rešitev krize — za Hrvate. Sicer pa se ni treba prsebno brigati za to, kdo postaue ministerski predsednik na Ogerskem, kajti ves svet je uverjen, da pride sedaj le prehodno stanje ter da bode to novo ministerstvo le gladilo pot n o v i m m o ž e m in — upamo — tudi novim načel o m.
Tiskovna svoboda 11a Ogerskem. Liberalni Madjari so podali zopet sijajen dokaz, kako razumevajo oni tiskovno svobodo nasproti drugim narodom. Pred porotniki v Temešvaru stal je dne 28. m. m. urednik romunskega lista „Dreptatea", zatožen radi različnih člankov. Spoznali so ga seveda krivim ter ga je obsodilo sodišče radi pun-tanja na dve leti ječe in radi „h^ska^ja" proti madjarski narodnosti na 1300 gold. globe ali 130 dni državnega zapora. — Saj veste, kako je: kdor ne molči na vsa ma-djarska nasilstva, ta je — luyskač. Kaj do to pa, ako onij[.sami hnjsknjo proti dinastiji, proti skupni armadi, proti cerkvi in proti vsemu, kar ni madjarsko !! Tako hqjskaqje je seveda pri Madjarih najlej ša državljanska čednost.
Pri državnih železnicah promaknjenih, oziroma stalno nameščenih je bilo z novim letom 1200 služabnikov in 3200 stražnikov.
Na smrti kralja Neapeljskega bode trajalo žalovanje 11a našem dvoru 20 dni od 30 decembra naprej.
Iz Bolgarske. Sobranje je dognalo razpravo o proračunu za notranje stvari in javna dela. Koncem seje dne 28. in. m. je zbornica proglasila splošno pomiloščenje. Iz poiniloščenja so izvzeti le oni ministri, ki so od leta 1883 v svojem poslovanju kršili zakone, vsi navadni zločinci in oni vojaški načelniki, ki so sodelovali pri iztiraiyu Baten-
benberžana v avgustu leta I88ti. Po takem sta pomiloščena tudi Cankov in Karavelov.
Rusija in Poljaki. Kakor znano, je imenovan generalnim guvernerjem v Varšavi grof Šuvalov. To imenovanje se »ploh tolmači tako, da hoće novi car popustljivo postopati s Poljaki. ^Radovedni smo, kako se bodo vedli Poljaki v očigled temu dokazu carske inilobe, radovedni tem bolj. ker pri-poznava celo poljski „Czas*, da je med Poljaki mnogo „negativnih življe v", ali po naše: upornih življen. „Mosk. Vždomosti' opažajo prav dobro v tem pogledu: Z ruske strani se ne sme in se ne bode oviral razvoj poljskega delovanja na polju industrije, znanosti in lepih umetnosti, samoupravo pa je dovoliti Poljakom še le potem, ko se bode videlo, da so postali zvesti podaniki svoje velike domovine, na katero so priklenjeni za vedno železno roko zgodovine.*
Dohodki ruske države. „Vestnik Ki nansov* javlja, da so znašali dohodki ruske države v prvih 9 mesecih minolega leta v ordinariji 756 7 milijonov, stroški (151*1 mi-lijov; v ekstraordinariji dohodki 79*0 milijonov, stroški pa 50-3 milijonov.
Škandali v Italiji. Položaj Crispi-a je baje popolnoma omajen, kakor javlja bero-linski „Lokalanzeiger*. Na dvoru samem da se je zasnovala stranka, katera hoče odločno pobijati Crispia. Naslednik mu utegne postati admiral Brin.
Različne vosti.
Nadvojvoda Oton dospel je minolo soboto popoludne na Lloydovem parniku „Am-phitrite* iz Aleksandrije v Trst. Visoki gost ogledal si je nekoliko mesto, potem se je vrnil na pamik k obedu, ob 8. uri zvečer pa je odpotoval z brzovlakom na Dunaj. Na kolodvoru poklonil se je Nj. c. in kr. Visokosti dvorni svetovalec pl. K r e k i c h kot zastopnik odsotnega c. kr. namestnika. (Tržaški c. kr. namestnik bil je istega dne v Pulji. Ur.)
V Komnu je umrla minolo nedeljo gospa Marija Gasparijeva roj. iz znane rodbine Premru iz Velikega Ubelskega. Pokojnica je ostavila sedmero otrok. Pogreb i)ode danes ob 4. popoludne.
Za;No2i6nlco, oziroma za slovenske šole se je nabralo nadalje: za uplačani „vin brfilć* 2 kroni, zgubljena partija na šahu 41 stot, dva dominikanca 80 stot., veleč. g. Edv. Legat iz Lipice 6 kron, gospa Klodid pl. Sa-bladoski 10 kron.
Ženaki podružnici sv. Cirila in Metoda: so podarile, da se odkupijo novoletnih voščil, Kranja Maciik 4 krone, Milka Mankoč 4 krone, Terezija Metlikovič 5 kron.
Za družbo av. Cirila I Metoda. Da postane pevsko družtvo „Velesila* pokrovitelj, se je nabralo: Andrej Maček plačal globo 40 stot., ker je napisal italjanski. Isti Maček in Cezar se 40 stot. v veselje, da je mladi Koserč moral teči iz „osmice*. Da se napravi 1 krona, dodal še Drejčele Oblače 20 s-tot.
—	Daroval je g. Franjo Dollenz za izgubljeno stavco proti g. Ivanu Gorup-u 2 kroni.
—	V namen, da postane Barkovljanska župnija pokroviteljica, nabralo se je „v veseli družbi domačinov* v krčmi obrtnijskega druž-tva v Barkovljah dne 28. min. m. 28 kron in 70 stotejk. Darovali so : gg. Iv. M. M., Edvard Sch., Guštin P., Jernej, Karlo, Boštjan, „Šardo" ml., „Brindiži*, Ščuka Ant. ml.. „Žepe", „Japa" in „Škila". — Govoreči o tej podružnici, naznanjamo, da dotični znesek, objavljen pred časom v „Edinosti", nabran po g. Iv. P. na Greti v krčmi „Gospodarskega družtva", da postane pevsko družtvo „Adrija* v Barkovljah pokrovitelj gretarske podružnice, ni bil primerno označen, kajti „Adrija* je že drugo leto pokroviteljica. Dotični znesek pa se je izročil blagajniku podružnice na Greti v korist iste. Nadalje so darovali: v gostilni gospoda Metlike v Klancu je nabrala vesela družba 3 gld. 33 nvč.; pri g Go-riupu na Prošeku contrapagat ultimo 3 krone; v Balančevi gostilni na Prošeku so darovali : g.čna Balanč 2 kroni, gg. Anton Daneu, G. Vrša in brata Stoka po 1 krono; na roj-stveni dan našega Izveličarja nabralo se je pri obedu g. Kocjančiča, kjer so zapeli po domače, 2 kroni 40 stot. — Iz puščice v Sokolovi telovadnici 2 gld. 22 nvč.
Otroiki vrtci. Na podlagi dovoljenja ces. namestništva odredil je mestni magistrat tržaški, da se z jntrajšnjim dnem smejo zopet
odpreti vsi tukajšnji javni in zasebni otroški vrti.
T=iko so odpreta torej jutri tu li slovenska otroška vrtca v Bojanu in na Greti.
Mestni svet tržaški imel je dne 30. m.
m. tajno sejo. V isti imenovali so še kiparja prof. Dal Zotto v Benetkah članom od-liora za liossettijevspomenik v Trstu. Ime novanje tehniškega ravnatelja mestne plinarne odložili so na poznejši čas. O k r a j-n i m načelnik o m n a P r osek u imenovali so prositelja A n t o n a V i d u s s i.
Umrl mestni svetovalec. Predvčerajšnjem umrl je po kratki bolezni dr. Peter V a r v a u o g 1 u, član mestnega sveta in deželnega zbora tržaškega. Pokojni bil je grškega pokoljenja toda rojen v Trstu. Bil je jako učen mož in zvest, pristaš „liberalne" levice. R. i. p. !
Razprva Jajčlč Kravoa in drugovi. Jutri ob uri zjutraj bode pred tukajšnjim deželnim sodiščem kazenska razprava proti onim. katere toži c. kr. državno pravdništvo zaradi izgredov itd. povodom demonstracije na Velikem trgu dne 12. novembra minolega leta. Izmed zatožencev sta v preiskovalnemu zaporu le Ivan .Tajčič in Fran Kravos. O razpravi in nje izidu sporočimo obširnejše.
Pro domo. Na uvodnem mestu govorimo o narodnem položenju v obče ter o važnejših dogodkih v letu 1894 med primorskimi Slovenci še posebe. Na tem mestu se pa moramo spomniti tudi same sebe, oziroma svojega lista.
Z današnjim dnem nastopil je naš list svoj XX. tečaj. To dejstvo govori že samo ob sebi zadosti glasno o neizogibni potrebi tega lista ne le za tržaške Slovence same, ampak tudi za vso našo javnost
Iz malih začetkov razvil se jo naš list — to že lahko rečemo, ne da bi s tem pregrešili proti dolžni skromnosti — v vrsto uglednejših slovenskih listov, kajti daues moremo zabeležiti zadoščenjem, da ga poštevajo tudi drugi neslovenski listi.
Zagrešili bi so proti resnic1, ako bi hoteli trditi, da na našem listu ni nedostatkov. Seveda jih je in še mnogo; nikdo ne ve in ne čuti tega bolj, kakor ravno mi sami. Toda po vsej pravici smemo pričakovati milostne sodbe o nedostatkih našega lista, ako častiti čitatelji vzamejo blagohotno v poštev skromne naše razmere, ko si ne moremo najeti toliko delavnih sil, kolikor bi jih trebali. Take mile sodbe o nedostatkih smemo pričakovati tem bolj, ker moremo kazati tudi na solčno stran našega lista. Na tej strani vidimo popolno neodvianoat iu pa železno doslednost v zagovarjanju naših pravic na vse strani — na okolo in na zgoraj — iu proti komursibodi.
Programa nam ne treba razvijati danes na tem mestu : v tem pogledu so na jasnem naši čestiti čitatelji, ako so pazno prečitali naše članke o shodu zaupnih mož.
Kardinalne točke tega programa so: uvedba popolne jedna kopra vnosti tudi za Slovence v vseh strokah javnega življenja, stroga politi-š k a v z a j e m n o s t z d r u g i m i avstro-o g e r s k i m i Slovani, nepremična udanost do vere in dinastije. Podpirati hočemo vsako narodno podjetje, o katerem bodomo sodili, da utegne pospešiti uresničenje ravnokar označenega programa. Dobro vedoči, kako pogubna je odurnost v polemiki z domačimi listi, gledali bodemo posebno na to, da bode ista vsikdar — ako se je že ne bodemo mogli izogniti popolnoma — dostojna, dobrohotua in stvarna. Osornost v polemiki vzbuja ogorčenost, po dobrohotnosti se pa bistrijo pojmi.
Začetkom ravnokar minolega leta storil je naš list velik korak naprej do svoje popolnosti: približali smo se obliki dnevnika. Želeli smo, da z denašnjim dnem preosnujeino „Edinost* v popoln dnevnik, toda razne nevšečne razmere prisilile so nas, da ostanemo za sedaj —upamo, da ne za dolgo — pri dosedanji obliki. Nastojali pa bodemo, da tudi v dosedanji obliki popolnimo list, kolikor se bode le dalo, in upamo, da si po blagonaklonjeuosti naših ćastitih čitateljev skoro ustvarimo glasilo, dostojno primorskih Slovencev.
Moralni vspeli našega lista v miuolem lotu bil je kaj ugoden, kajti število tržaških odjemalcev na drobno se nam jo p o d v o j i 1 o. To je vsakako ugodno in nadobudno znamenje, ker priča, da se zanimanje za javne stvari Širi bolj in bolj med našim ljudstvom: a 1 c i z zanimanja more so i z c i m i t i zavednost in iz zavednosti ona odločnost, ki jo neizogibno potrebna v teb kritičnih časih.
Materijalna stran lista seveda ni tako ugodna,
ker so stro-ki za naš list razmemo jako veliki. | In ne sinemo za molčati, da smo le po velikih ' žrtvah poznanih tržaških rodoljubov — Rog jim plati stotero,! — prišli do tega, kar imamo in kar hočemo popolnjevati nepretržno in neutrudno. nkn le najdemo zadostne podpore pri naših čestitih naročnikih. Do teh-Ie se obračamo danes iskreno prošnjo, da nam ostanejo zvesti i v bodoče ter da >irijo zanimanje za naš list v krogu prijatel jev-somišljenikov.
l'verjeni smo, da ta naš glas ne ostane glas vpijočega v puščavi, kajti odvračati moramo od sebe misel — žaljiva bi bila —, da ne hi sleherni zavedni Slovenec pojmil važnosti slovenske postojanke ob bregovih A d r i j e z a ves narod slovensko -h r-v a t s k i.
desio nam bodi torej: po tesni vzajemnosti i u bratski ljubavi do zmage!
Vsem našim dopisnikom in 9otrudnikom bodi izrečena najiskreneja zahvala na njihovem trudu in se jim udano priporočamo tudi za prihodnje.
Oklenite se torej vsi našega lista kot jedna družina in tej slovenski družini kličemo danes: Srečno iu resflu noro leto!
Šolska vest. G.čni Mariji M i obeli, učiteljici v Bojanu, podelila je občinska šolska oblast prvi kvinkvenij.
Iz Truik nam pišejo : V ponedeljek pred Božičem vtopilaseje tu v vodi Kukava 23letna Ana Lovričič, soproga posestnika in kmetovalca Josipa Lovričiča iz Trušk. Sirota bila je po opravkih v Kopru in vračajoča se domov, zabredla je v vodo. Naslednji dan našli so jo mrtvo v vodi. Žena bila je blizo porodu.
Drzno izzivanje goriikih odvetnikov. Zborovanje odvetniške zbornice goriške se je vršilo v nedeljo; da je bila demonstracija proti slovenskemu narodu toliko očitnejša, izbrali so si gospodje mestno dvorano, pred katero so delali častno stražo ognjegasci v polni paradi. — Slovenski odvetniki so nekoliko pomišljali, ali bi se udeležili zborovanja ali ne. Nekateri so bili mnenja, naj de-monstrujejo, da se to vprašanje sploh razpravlja v njih sredini, ko je vendar jasno, da se odvetniki nimajo uiti vtikati v tako emi-m^tno politiško vprašanje. — Vendar so se naposled udeležili zborovanja trije Slovenci (razun dr. Abrnma vsi !), da se upro nameravanemu drznemu koraku, ki bije v obraz narodni naši Časti in po temeljnih zakonih zagoto v Ijen i m pravi cam,
Zborovanja so se udeležili skoro vsi laški odvetniki, razen nekaterih, ki živo skoro izključno od Slovencev in so se zbali posledic (Izjemo bi utegnil delati edini dr. F r a p p o r t i). Odlikovali so se posebno štirje židovski odvetniki in oni laški odvetnik (ob enem deželni odbornik), ki je vabil slovenske stranke k sebi s slovensko tablico nad uhodom v svojo pisarno, katero je pa odstranil še le potem, ko ga je rezko očesa! neki laški češalj.
Odbor je pripravil neko spomenico, v koji se pritožujejo odvetniki, da slovenščina pridobiva čedalje več tal, kar nasprotuje dosedanji praksi. Laške odvetnike bode v oči že to, da je bilo uloženih v tržiškem okraju, kjer živi okoli 2n00 Slovencev, v treh letih celih pet malenkostnih tožb v slov. jeziku; da je bilo pri korminskem sodišču, ki ima pod seboj tretji no slov. prebivalstva, v treh letih 10 slov. ulog. Posebno pa naglaša spomenica strahovito „krivico*, da se je sploh začela širiti slovenščina od spomladi 1. 1894. pri c. kr. okrajnem sodišču v Gorici, da se tu množe slovenski zapisniki, zlasti v zapuščinskih zadevah itd.
Ko je bila prečitana ta spomenica (poročevalec je bil menda dr. Gollob), otvori predsednik razpravo. Ker se nihče ne oglasi od laške strani, poprosi za besedo dr. S t a-n i č in začne govoriti slovenski. Predsednik dr. P a j e r mu ne pusti govoriti slovenski. Prične razprava, ali se dovoli dr. Staniču, da govori slovenski. Vsi so bili proti temu. Nekdo je celo predlagal, naj se sklene potom nujnosti, da uradni jezik zbornice je edino le laški, a razun tega se drugi jeziki ne trpč. Dr. Stanič ugovarja, da ima pravico govoriti v svojem jeziku, ker ni niti potrebno, da zna laški govoriti. Štirje židje so imeli vsak svoj predlog o laškem uradnem jeziku. Konečuo se je vršilo glasovanje in vsi laški odvetniki so bili proti temu, da
sme dr. Stanič govoriti slovenski. — Dr. Stanič protestuje proti temu sklepu, zahteva, naj se njegov protest sprejme v zapisnik iu pošlje pravosodnemu ministru. Na to pa pravi, da k sreči zna še toliko laški, d i jim lahko pove v obraz, kaj misli o tem početju. Odvetniki nimamo pravice, utikati se v take reči. Po zakonu sta oba jezika enakopravna, da se morata enako rabiti pri vseh uradih. V Tolminu se sprejemajo in celd laški rešujejo laške uloge; enake pravice ima slovenščina n. pr. v Cervinjanu. — V Korminskem iu tržiškem okraju žive tudi Slovenci. V Oorici sami je bilo le uradno naštetih blizu 3700 Slovencev, a okraj je skoro izključno slovenski. Okrožno sodišče je pa /.a celo deželo, ki ima slovensko večino. Naravno je. da se pri teh uradih slovenščina mora spoštovati vsaj tako, kolikor laščina. — Pa tudi oportunim ni, da bi se odvetniki mešali v te prepire. Kaj hočete doseči s svojo spomenico ? Ali mari mislite, da bi ministerstvo zakone spreminjalo radi vas? Ako vam le ukora ne da! Kaj hočete torej doseči ? Evo : Posnemati hočete svoje tržaške tovariše in pokazati svoj patrijotizem svojim sobratom onkraj meje (- tu je nastal velik ropot proti govorniku. Enrico Luzzatto je kričal, da treba disciplinarno postopati proti dr. Staniču, a ta ga je po vrednosti zavrnil). — Naposled pa pravi dr. Stanič, da je prav, ker je prišlo do tega čina ; zdaj se našemu ljudstvu morebiti vendarle odprti oči, da bo znalo ločiti svoje prave prijatelje in zastopnike od onih gadov (Nemir), ki se pitajo z njegovo krvjo in potem v zahvalo zadirajo svoj; strupene zobe v izsesano truplo. (Nejevoljni klici med odvetniki; čifuti se repen-čijo posebno srdito).	(Konec prili.)
Občno dolavako izobraževalno in prava varujoče in podporno druitvo naznanja delavcem vseli ntrok, da bodo z novim letom predavanja vsak ponedeljek (namesto ob sobotah) od 7. in tri četrt do 0. in pol ure zvečer. Predavanja bodo v prostorih „Del. podp. društva* (Via Molin piccolo št. 1).
Isto društvo razposlalo Je raznim društvom to-le objavo: „Delavsko gibanje iu delavsko vprašanje prišlo je poslednja leta na površje; ves svet govori o delavcu, kajti i delavec si želi pouka In zalilera tudi zboljšanje materijalnega stanja, hoče doseči tudi politiške pravice s pomočjo občega volilnega prava. I delavec je človek, je avstrijsk državljan; on sine zahtevati, karmu gre po naravni in Božji pravici.
Ako drugi napredujejo, mi ne sinemo zaostajati; zato je dolžnost tudi tržaških iu primorskih delavcev, da se prebudi in or-ganizujejo v svojo lastno korist. V tu namen obstoji v Trstu „O b č n o delavsko, prava varujoče in podporno d r u-š t v o*, veljavno za vso Primorsko. Sedež društva je sedaj v ulici Donota, hit. 1, II. nadstr.
Odbor naznanja, da je na podlagi društvenih pravil (člen H) v korist delavskega stanu uvedel redna predavanja. (Predavanja vršijo se, kakor je gori omenjeno. Ur.) Vstop je dovoljen vsakemu poštenemu delavcu, četudi ni ud društva.*
Ogenj. Minolo soboto zvečer vžgalo se je semi v skladišču trgovca Antona Seriau-va v ulici Solitario hšt. 17. Gasilci trudili so se več ur, dokler se jim ni posrečilo udu-šiti ogenj. Škoda je izdatna; skladišče bilo je zavarovano.
Karol Rosi, oni nesrečnik, katerega je, minolo sredo nekdo zavratno napadel v gostilni, ter ga ubodel z nožem v želodec, umrl je minoli petek okolo f>. ure. Nesrečnik se ni zavedel; po kratkem smrtnem boju zaspal je na veke.
.Izglnolo* dekle. Te dni smo »poročili, da je 1 Dietna Angelika Raba/, izginila iz svojega stanovanja, ž njo pa je nestalo raznih predmetov, vrednih okolo 11 gld. Povedali smo takrat tudi, da je dotična žena, pri kateri je bila Rabaz prenočila (Reza Cru-cian), prijavila tatvino policiji, in da je premeteno deklo pisalo svoji teti dopisnico, v kateri ji javlja, da se gre vtopit v vodnjak, ki je na dvorišču hiše št. H v ulici Donota. Policijski organi so prišli res iskat „vto-pljenko*, toda našli je niso. Ker je pa Rabaz dobro znala, da jo išče policija zaradi omenjene tatvine, stavila se je minoli petek sama policijskemu ravnateljstvu. Tam so jo zaslišali na zapisnik in jo potem poškili v zapor.
\
Samomor Takuj v prvi številki novega letnik« prisiljeni hibo pričeti a to žalostno rubriko, ki glasno piiča o brez verstvu, ki vlada v Trstu. Vrsto nesrečnikov, ki ne poznajo udanosti v voljo božjo, pa danes ne pričenja „nesrečen* ljubimec ali „nesrečna* ljubimka, ampak — berač.. Predsinočnjem
lil bana Khueua Hedeiwary-a. Njegovo Veličanstvo se odpelje jutri zjutraj na Duii ij, a ni znano, kedaj se povrne v Budimpešto.
Algier 30. Dospel je tu .sem nadvojvoda Lttdovik Salvator ter po.setil cesarico Iviza-beto. Cesarica ostavi Algier te dni, ker hoče prepotovati pokrajino Constantine.
Rim 30. Danes je vsprejel papež ruskega odposlanca, kneza Lobanova. Poslednji je izročil papežu pisiu» carja Nikolaja. Avdi-jencija je trajala 35 minut. Pofein je vsprejel papež poslaniškega tajnika Budber^a. V pogovoru s tem poslednjim se je papež jako kiskavo izjavil o odličnih osebnih svoj-itvili carja Nikolaja Obe avdijenciji sti hili jako prisrčnega značaja. Državni tajnik Kampolla je izročil Lobanovn v imenu papeža veliki kr ž reda Pija IX. v briljantih. Državni tajnik Kampolla priredi nocoj slovesen obed na čast knezu Lobanovn, katerega se udeleže razni kardinalje in diplomatje pri sv. stolici.
Xr|(uvli»l<o brsojavk«.
Dadtuip-jita. Pioni •» /h spomlad c 55 6 56 Koruza XII jeimi 1895 6>7 do fi.80 Oves s,; »p«, mlad 5 ^4 -5 Bi» IU n<jTi k 25 (> 35. Koruza stara 5-50 do 5-70.
PSiTiicu nov* od 1H kil. I". (1«5—B-80, o<l T9 kil. (. (| GO 6 «5, o.l K) kil. I. rt «5 « 70 -d S! kil. f, « 70-6 75 od »a kil. I.ir H-75—H80.
leetiien H 2 ' 8 lO : |iroio ti oO — Plenica: Silno ponudbi, Popras« mi je omejeno. Trgjako mlačen, cono pa bijočo. Pro lalo nuje 10.000 met stot. Vroma: incg.
Praga. Nominiram sladkor zu januvar f. 11-30, februar f. 11 nO. Jako ml učim, vedno padajoče.
Pruga. Contrilu^al novi, po.itavljen v Tint
in t curino vred, oilposiljatev precej f. 28'---Jan.
maro f. 28.---28.25 Concasse za jnnuvar-innrc 2;)1 -
—*—. Čotvorni za januar 29 75. V glavah (sodih) zu januvnr 99 75
Hirra. K-ivn Smtos ko« I avoragn za dec-imbor 88.50 zu april 86 25 popustljivo.
Hamburg. Hanto* i<ouit avcragu zu deccinhoi 70 75. mar« fi9.9d, maj 68*—, mirno.
D vinarji
ka bonu 31. 1894
deoamb rn
Solnce izide ob 7. uri 46 min., zatoni ob 4. uri 21 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 2 stop, ob 2 pop. 7 5 stop. C.
Najnovejše vesti.
Budimpešti 30. Cesar je vsprejel danes
■ ... •	. „ ... ... . ; fazne odlične osebe, med temi tudi patrijarha
skočil je namreč v veliki kanal post aren, t Hraukoviča	— — -
slabo oblečen mož. Mimoprišedši ljudje spravili so truplo sicer km al o na kopno iu je odnesli v bližno lekarno Biasoletto, kamorje prihitel tudi zdravnik z zdravniške postaje, toda nesrečniku ni bilo več pomoči, ker je bil že mrtev. Pri pokojniku našli so novčarko s 43 nvč. in pa nakaznico na juho v mestni ubožnici. Iz te nakaznice razvidelo se je, da je bil pokojnik 6 Hetni berač Valentin Rončelj iz Trsta. Pokojnik se je bil te dni izjavil v raznih žganjarijah, da je sit življenja in da selioče usmrtiti. Res je izvršil žalostno svojo nakano.
Ponesrečen skok. Na praznik sv. Šte-fana, pod večer, vračal se je 211etni klesar Luka Židarovič iz Šempolaja v družbi raznih svojih prijateljev iz gostilne domov. Družba bila je vinjena in „židane* volje. Ko je prišla »kompanija* do zaprečnice ob železnici pod Šempolajem, šinila je Zidaroviču nespametna misel v glavo, da preskoči zagrado. Bes je skočil, toda tako nespretno, da je padel in si o padu zlomil levo uogo. Tovariši so ga odnesli na njegov dom, predvčerajšnjem pa so ga pripeljali v tukajšnjo bolnišnico.
KAp. V petek zjutraj zadela je na ulici kap 641etno branjevko Josipino Vodopivec. Starka zgrudila se je nema na tlak. Mimoidoči ljudje vzdignili so jo. prihitevsi stražarji pa so jo odpeljali v bolnišnico.
Peška v sapniku. Kako krhko je najdragocenejše naše blago, katero liazivljaino »življenje" I Najmanjša, najueznatnejša stva-rica more biti vzrok, da je zgubimo. Kdo bi si mislil, da more bučina peška koga umoriti P In vendar se je skoraj dogodil tak slučaj. lOletni Avgust Vičič, stanujoč v ulici delle Sette Fontane, zobal je bučina zrna. Jedna teh pešk zdrsnila mu je v sapnik in nikakor je ni mogel izkašljati. Dečka so odvedli v bolnišnico, toda zdravnik tudi ni zamogel izvleči peške. To nesrečno zrno zagozdilo se je v sapniku tak6 čvrsto, da nikakor ni mogoče odstraniti je. Otrokovo stanje je sila nevarno; zdravniki namerujejo uporabiti skrajno sredstvo: hočejo fantiču prerezati grlo.
3odnijsko. 261etna hišina Tereza Pavk iz Mirne Peči pri liudolfovem služila je nedavno v hotelu „Stefanie" v Opatiji. Tam je ukradla 4 že rabljene rjuhe, vredne okolo 5 gld. Ukradeno perilo našli so orožniki pri Pavkini materi. Minoli petek stala je Pavk pred tukajšnjim deželnim sodiščem, zatožena tatvine. Priznala je svoj greh, ker ga tajiti ni mogla. Sodišče jo je obsodilo na dva tedna zapora,
Policijsko. Dninar Anton Celigoj, službujoč pri trgovcu z lesom g. Cavalieriju in stanujoč v hišici sredi dvorišča, na katerem je skladišče lesa omenjene tvrdke, prijavil je policijskemu komisarijatu v ulici Scussa, da mu je te dni ukradel neznan tat iz njegovega stanovanja 222 gld v gotovem denarju, 2 žepni uri in 3 verižice iz srebra, jedno zlato zapono, par zlatih uhanov iu jeden zlat medaljon. Drznost omenjenih tatov — uli tatu — more se spoznati še-le, nko se pomisli, da je bil Celigoj ves čas prisoten na dvorišču blizo svojega stanovanja in da se je njegova Žena, ki je šla v mesto, mogla vrniti vsak hip. — Stražarji zasačili so v Banah H5letnega kmeta Martina Kušino iz Ban, kateri je bil kakor smo sporočili, v prepiru na Gornji Kjarboli nevarno ranil kmeta Luina. Iianilca dovedli so v Trst v zapor. — fi8letnega branjevca Josipa E. iz .Moravske zaprli so, ker je v prepiru z nožem ranil žganjarja Franja Knaika. — Težaka Ivana V. iz Rifemberga zaprli so, ker je pijan razgrajal po mestu. V. bil je že izgnan iz Trsta.
Loterijske Številk
decembra 1894,: Dunaj	70, 7,
Gradec	41, B6,
Temešvar	78, 37,
Državni đo'g v papirju „ „v srebru Avstrijska renla v zlatu M „ v kronali Kreditno iikcije . , London 10L-I. . . .
Napoleoni.....
100 mark.....
100 italj. lir.....
včeraj ICO.IO 100 IU 124-tO 08 45 402 75 124.— 9-85 «0-77'/, 4«-:iO
dane* 100-5 100 05 194.25
•8-45 402'50 12390
60,80'
4« ao
/i
izžrebane dna 29.
48, «4, 47
43, 88, 72, leto.
87. 74. 65, Obre-
„Slovanski Svet44,
dosedanji polumesečnik, izhaja v Trstu od novega leta 1895. redno ob petkih kot tednik na 8 velikih straneh s slučajnimi prilogami po 4 strani, »Slov. Svet" priobčil,je politiške članke o Slovanih v obče, o Slovencih posebe, leposlovne spise, kulturne in književne stvari, ki se dostajejo Slovanov, potetn zgodovino in pomen cirilo-metodijske cerkve za te Slo.ane, občeslovanski litera-turni jezik vseli Slovanov, slovansko kulturo in obče kulturne vezi Slovanstva. V vsaki številki prinaša po jedno pesem s slovenskim tekstom v latinici in cirilici poleg ruskega izvirnika ali prevoda, potem nekoliko ruskega teksta s tolmačenjem slovarju in slovnice. Hrvatske in srbske pesmi se tiskajo v izvirniku; v hrvatskem jeziku se tisk ij i ludi članki, dopisi itd. Leta 1895. se bode razpravljala zlasti metrika jugoslovanske narodne poezije. »Ruske drobtinice", dopisi, poročila iu novice s primernim presojovanjem se vrst6 v vsaki št., jednako se navajajo literarna dela in časopisi slovanskih narodov. Važna književna dela se obsežniše naznanjajo. V obče pa se združuje kritika s stališča slovanskega kili turnega programa. Letos imajo interesi slovenskega m slovanskega dijaštva poseben prostor v ,81. Svetu*. Sprejemajo se tudi inserati.
„Slov. Svet* stoji za vse leto 5 gld., za X 1. 2 gld. 50 kr., za »/« I. I gld. 25 kr. Za učitelj", učiteljice in dijake stoji za vse leto 4, f.* «/* 1. a in za '/4 1. 1 gld. Zunaj Avstro-Ogerske na leto 6 gld. 50 kr. Naročnina in inserati se pošiljajo upravništvn v Trst.
Uredništvo in npraoništro ,Sl.So.u v Trstu.
Koledar. Danes (1.): Novo zovanje Gospoda. — Jutri (2.): Makarij, opat; Konkordij, muč. — Prvi krajec. —
„Tržaška Hranilnica"
(Časna di Itisparinio Triestina) Sprejenilje denarne uloge v bankovcih od 50 nf. do vsaoegu zneska vsak dan v tednu razun praznikov, iu to od 9—12. ure op -ludno. Ob nedoljah pa od 10 12. ur j opoludno. Obtvsti na
knjižico...........8"/«,
Plačuje vnnk ilari od II-12. ure opoludno. Znosko do 100 gld. precej, preko 100 do 100 i morit »o odpovedati 3 dni in zneske preko lOOO gld pa f> dni. Kakomptuje menjtre domicili rane na
tržaškem trgu po.......3V„
1'nsiifufe i.« drž. papirju avMtru-osornko
'do tO' 0 t;bi po........4V.
Vl&jn zimiilcu od 1000 tlo 5 00 gld. po 5'/, Daje denur proti vknjižotiju na pouniti v T>-*tu Ubr.-hli po dog ivoru.	2 -94
Trut, dno 5. mnja l8tl|.
Teodor Slabanja
srebar V GORICI (Gdrz) ulica Morelli \J
se p ip'iror* pre<. dubnvAČini zu napravi' cl" k vetiili ;.o-«)d in modij iz Ai^toga irt-hrn, ii'jmk i in modi nine, kot: moil-.š i rane, kcliliov, itd. itd. p» >:«jnižji eer.i v iiiij u d v jn.li in lepili oblikah. S are reči popravim tor jili v o g n j u posrebrim in pozlatim.
Da Hi Kittuorajo tudi menj premožne c» kv.- naiinhti raz.it i rkti-n.} stvari ur bodo pi> i'-lji jireČ4stitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji ftavili.
Iluatruvani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko I	2 -'24
eys!
| Otvoritev novej
l prenočišča in restavracije ° Al „Moncenisio"
Piazza delle Legna št. i In Via Torenle.
Podpisani p-iji iro'-.i slavil' mu potovalnemu ob'imtvu svoje popol toma no o sezidano in elegantno vrnjeno pr nnciši-« so ri gtavracijo po zmerni ceni in p>>stuni po-trclbi.
8u it »vanje:«
A. Tuzzi.
99SS9
c. ti uriv. afsiF, ^
na
za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila.
V vredn. papirjih na	V napoteonih »s
4-dnovnl odkasr 2'/,% !tO-dnevni ndka? '}>!„ , fl"/,"/, 8-inosoPni , S«//'.. ,	S7„ fl- .	# 2'/,"/
7,\ p snia, ka: ra -e marajo iiplafati v sodanjili Imn ovcili av-tr. n-li., stopijo novo nl.rostne tnkso v krepost c dir m 4. feli -iuarj.i, 8. f.-brn-v t a in odnosno 2. marca t. 1. po dotičnih ob
jiiVrtb.
O k io ž n i od d el.
V	vredn. papirjih 2®/0 na vsako »votn.
V	flapoleonlli bre/. obresti
Nakaznice
(m Dunaj, Prago, i'ošto, Flrno, L»ov, Tropavo, ftok» l>al«>r z u Zagreb, A rad, Itieliti, Gablonc, Orador llormanstadt. rimmost. Celovec, f,jubljana, Llnc, Olomuc, Heichenberg, 8aax in Bolnograd, — b r e t trošku v.
Kupu,jn in proda,in
vr«di.»*tij, divi*, knkor ludi vnovconjo kupnnoi 24 22 pri odbitku 1°/^, proviuljo."
P r e d u i ni i.
Spre j. majo so vsukovrstna t p 1 a S t 1 a por
ugodnimi pogoji, Na Jamčevne listine pogoji po dogovoru. /. odprtjem kredita v Londona ali Parizu, Ker Trnu »li t drugih mostili — provizija po po godbi.
Na vrednosti obresti po pogodbi.
Vložki v pohrnno.
prejemajo s« v pohrano vrednostni papirji, 7.1»' srebrni ilei.f!r Inozemski bankovni itd — pr pogodbi,
Xa5a blagajna izplačuje nakaznico narodne banke italijansko v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem eursu.
Trat, 81. janurrja 18tt4.	2 24
L A
FILIALS
d«Ua
BANCA UNION
TKiESTE
s* necupa di tutte le oporazioni di Banca e Cainbio- Valute.
a)	Accetta versamenti in conto corrente ab-buntiiindo 1* interesse annuo
per banconote 3 •/, con pr^avviso di 5 giomi
37,% . - I« „
.a7 „ a 4 mosi fisso
87. - . 8 ,
per Napoleoni 2 % con rreavviso di 20 giornl
27., , .	n
27« n n - » 8 m01"
3 . n	.	. 6 •
II nuovo tas.o d* interesne p-incipierA a de-correve sulle lettere di versamento in circola-zione a datare dal 3 Maržo rispettivamente dni 10 Ma rzo a secondo del relativo prcavviso.
b)	In hanco giro abbuonando il 27//, interesne nnriiio sirio a qualum|ue soinma; preleva zioni .ino a flor. 2o.00 • a vista vorsochtquo; importi inaggiori preavviso avanti la Bnrsu. Con-ferma ver amenti in npj osito libretto,
c)	t'ontejr<;in per tutti i versamenti fatti in rjui ljia-i ora il' u'ticio 'n vntutu del medenimo ffioruo.
Assunie pci pr.iprl con entNti V i>>ca**o dei
con t i tli /i ticai, di cumbialt per Triet<t, Viennit, tiiiihije.it td alt. i pn'ncip<tli cittA ; rila*c it h ro
0	u iyni prr ipieste pi'isze, ed accordn loro la facollA di domiciliare rflefii prtsto la min en mi franco d' ogni spi sa per pusi,
d)	S'incarica dall'actiuisto e deli« vendita di i'Jf'etti puhlici, irtliile e divine nonehi del incttSKO d' inse;/ni, e.mbiuli e coupont, rrrsa mod ca proč-vit/ione.
d) Procni-a la bolatnra di valor Kateri con lu niiisaiina aollncitudine ed a condiaioai iiiodiciMshiie.
«) Vende le leltero di pegno 4'/,7u e gitzi ini comunati 4"'n, con f»70 di premio detla Dancu G inimeruiale Unglioreso di Post, Le let-tero di pegno \nL ilella Danca Ipotecaria Unghe-rese, nenchfe le Obbligaiioni comunati 47i7» "tella s te »za banca. Le Lettero di Peifiio 47, /„ esenti da impostn della Crnica Provinciale Ipotccar a della (,'roazia b Slavonia in Zagabria.
L< filialo della llnnen Union a-cetta in ciiituiMa verso una tcnuissima tassa
1	(Tetii di (ju lsiasi specio, procura 1' incusso det cuiipoim a'!n -oiidi.-ti/.a o 'a verifica dni t toli sor-teggiati.
La Filinlu della Bunca Union Bozi no morci Tiicsto s'incarica delt' nquistor dolin vendita di nmrci in cotnmisione, aceoe da sovvonzioni soprn dopo-iti merziaizio, oppure sepra po'i/.zo di carico.
Ti iesto, 26. F. bbraio 1894.	1 12
Riunione Adriatica di Sicurta
24- 2
•v Tralu,
Zavaruje proti požarom, prevozu po tuhom, rokah in na morju, proti tofii na živenjo v vsili kombinacijah.
Glnvnioa In reaorvn druitvn dne 31. dcoembri 1892
< ilavnica društva	, |[ld. 4,OlMJ.t'00---
Premij na reseiva zavarovanja
na življenje	„ 13,820 840-A8
i'remi.jua ruaurva zavarovanja
proti ognju	1,0:12.248 22
Preiui,jun rosvrva zavarovanja ,
blaga pri prevažnnju	49.495.07
Koso rva na razpolaganje	„ 500.000'—
Heser»a ruvarovmija jiroti p>c-
miiijnnju kurzov, bilanca (A) „ SM '49 Reierva zavarovanja proti pr<-
minjikiiju kurzov,bilanca (B) „ 2lj. >3i Itezurva speuijalnili dobičkov
zavarovanja iiii življenju ,	RO*».000
Občna resorva dobičkov	„ iST.161 ^ •
Urad ravnateljstva : Via Vnl<Bli*ivo, Itr.l (vlažnoj hi*>.
FRIDERIK # SIEMENS
DuinaJ.
Tovarna o. L priv. aparatov za razsvetljavi« iii kurjavo,
1X19. AlaeratrasM 20.
Najnovojša jilinova svetiljka za zunanjo raz»votljavo: Dnnnnnnn||unj nlinnu nnlnnni nnnilnn


75 odrt< tkov cencji, knk r elektviftkc bučna »vctiljke,
a daje njim joduako svetlobo. Nadalje ji dvorano, delavnice, prodiijnlnic • i. t. d ataroizkuiene vcntllujoče re> generativne plinov« avatlljk« tu>- plinove avutlljke v ateklu, katero se nioiejo rubiti povso-'.i in so pri > erne za v»o »lučnje. Uv. donu so po vsem svetu. —■'""HEfi Ceniki in proračuni zaatonj, RUS
Glavni zastopnik za Trst: HENRIK WAGNER, Via Carintia 1.
Uxorol zastonj ln frunko!
azgrcjcDanjc sfanooanj,
kakor tudi cerkvA. šol, dvoran, prostorov itd.
ju met: 'če le po
Siemciis-oviiu u gas (plin) prirejenim pećini
kl ir liiAfc« t(/ri\)?Jo brez fglja. br«>* popela, brez sij, brci štura tu, su n »J pi'1-kladnoje i najadravoje
vslcd razprostujoče ie go* kote !
Najboljia peč kar ne destajc moči razgrejev iin ni. tip. '. s. Mnogo najboljših priznanj. '-'.•'■»J
FRIDERIK SIEMENS, Dui.aj, 1X2
C kr. prlv. tovarna aparatov za razsvetljavo ln kurjt^ *
iALOOA V TJt•"T* U Ml TV«D;:i
Oari ^rr^ini-ias Melfen.

Liautuik politično društvo ,Edinost" — Izduvutelj iu odgovorni ur^duik : .1 ulij Mikolu- — Tiskarua Duiuic v Trstu.