z
i n
U L
"Sy y/-\j-
(C
Z^N
O
\
:o)
//.^ \Z (u)	'—i.
Izdaja Podmladek Rdečega križa v Sodražici
n

rSii
Leto III.
Zi'ZIpl
Mati.
Mati,ki jo srečujemo v svetu,preprosto ali gosposko, revno ali bogato,krepostno ali neboglj eno,spoštovano ali zaničevano, j e žena,.ki je dala življenje otroku,ga zibala, varovala,hranila in mu dajala z dnevom v leto v tistih majhnih dnevnih malenkostih za otrokovo dušo in telo vsega/ kar je zmogla njena duša,njeno telo.
Morda je dala mati svojemu otroku malo,pa je bilo to zanjo naporno,veliko,ker ni vsebovala več in ni zmogla več.Taki materi reče svet: slaba mati.
Je pa mati,ki daje otroku vsega,kar je treba,da je otrok kar najbolje vzgojen in to brez vsakršnega napora,ker je imela pač vsega na razpolago, kar je bilo otrokom potrebno. Taki materi pa reče svet: dobra mati.Tako sodi družba -svet.
- 86-
Tudi otrok sodi in obsodi mater tako iz svojega zunanjega gledanja.Pa vendar ni desnično,da imamo dobre in slabe matere.Zakaj,kadar živimo resnično najgloblje,notranje življenje., živijenje srca in duše, ne vidimo r i.-r0a„cg^ L^ila matere,ne njenih, od dela trdih zamazanih rok;tudi ne vidimo njene dragocene obleke,takrat občutimo le eno - mati,
Mati,ti si začetek in konec vsega našega žitja in bitja,K tebi steguje nedolžne ročice nebogljeno dete,pod tvoje okrilje se zateka brezskrben otrok,Iz globine tvoje duše srka najnežnejša in najblažja čustva.K tebi vriska kipeča duša,ko ji prisije prvi žarek mladostne sreče.K tebi plaka v dneh prvih razočaranj in prevar.In ko človek prebrodi cesto življenja prek in prek,spozna ljudi toliko in toliko,ter jim pogleda do dna,se ves razdvojen vrača zopet k tebi,edino le k tebi, preblaga,vseumeča mati,
Nepojmljiva in nedosegljiva si zlasti ti kmečka mati v svoji brezmejni požrtvovalnosti ...Velika pa je mnogokrat tudi tvoja vzgojna ume most,četudi je tako preprosta.Ti nisi samo gospodinja in mati,biti moraš tudi dekla,dninarica,mnogokrat še hlapec in gospodar.Taka mati nima nikdar časa,pa tudi ne sredstev za razvade svojih otrok.V potu o-braza jim prideluje ter reže črni kruh.Bose in gologlave jih v soncu in dežju vodi s seboj na vrt,na travnik in na polje.Vedno so pri njej.
Z njo govore,z njo mislijo,z njo čutijo,z njo trpe in ji po svojih najboljših močeh pri delu pomagajo.Z raskavo roko jih zvečer prekriža in polaga na slamnice,Z osušenimi ustnicami jim dahne poljub na speče čelo.Pri luninem svitu jim pere srajčice in pri borni svetilki v pozno noč krpa oblačilca.
Skušnja pa nam kaže,da so otroci takih mater na duši in na telesu najbolj zdrava in krepka deca.
Mnogo težje vzgojno stališče kakor kmečka ima delavska in najemniška mati.Ona dostikrat nima dati otrokom ne kruha in ne dela. Medtem,ko mora ona na dnino,j e deca prepuščena sama sebi,se brez nadzorstva potika okrogjpo tujih vrtovih in po cesti si išče hrane in zabave, ter jev nadlego okolici.Taka deca je deležna le malo lepih besed in malo ljubezni.Odtuji se materi,mati se odtuji njej in poleg tega še surovost in pretepi pijanega očeta! Kaj je bolj enostavno,kot da se taki otroci,katerih kruh je bila psovka,katerih dom je bila cesta, 'p.ozpeje zgube v njenem blatu.
Kakor sta pomanjkanje in beda ovira dobri vzgoji,tako tudi preo-bilo blagostanje nanjo navadno nima dobrega vpliva.Mati,ki živi v brezskrbnih razmerah rako rada podleže slepi ljubezni in pozablja,da bo otrok,ki vidi pred "seboj vsa vrata odprta,ki mu na njegovi poti ni treba nobene skale razbiti,najmanjšega strmega vrha preplezati,namesto iz brona,iz stekla,ki se tako hitro zdrobi.
Sveto je tvoje poslanstvo,mati! Sveto in odgovorno.Tisočkrat svetejše in odgovornejše v naših bridkih dneh,ko ne more dete v zgre-
- 8? -
enam družabnem redu dobiti svojega koščka kruha.Ko se nedolžno smehlja medtem,ko tekmujejo najvišje umske sile v iznajdljivosti merilnega o- ’ oz j a zanj be tega tudi zavedaš mati? Si budna stražarka nad srcem svojega otroka? Si močna dovolj in pripravljena,da boš otroško srce vodila skozi viharje današnjih dni? Si mu že pokazala pot,ki je edina prava^pot do sreče bodočih rodov? Pot bratstva,ljubezni in človečanstva. bi močna dovolj,da boš prenesla tudi to,da te bo otrok nekega dne zapustil m se odtujil domu,kor mu je postal pretesen in mu ni mogel več odgovarjati na njegova skrivnostna vprašanja?
Veliko in odgovorno je tvoje poslanstvo.Izpolnila ga boš,saj si močna,v ljubezni in trpljenju utrjena,ti naša blaga tisočkrat preizkušena, slovenska mati.
Mnogo terja 0d tebe živij enj o,med tem pa gre dalje od dne do dne m se no ustavi. Med vsakdanjim delom,na zunaj malenkostnem in neznatnim, se ti je približala jesen in otroci so odšli na vse strani,le e-den ostal doma - sin,ki bo prevzel posestvo in zdaj se začne zate, mati,mogoče naj žalostnej še poglavje.Zato pa še tebi nevesta,ki boš Prišla v hišo in stopila na mesto matere nekaj besed:
Zamenjala bos svoj rodni dom z domom svojega bodočega moža.Ni ti lahko ob tej misli.Ne veš kaj je težje: ali zapustiti dom,kjer si preživela toliko brezskrbnih let,ali misel,kako ti bo pri popolnoma tujih ljudeh.dgoda te odtrga od predpasnika tvoje matere in te priveže k predpasniku matere tvojega moža!
Pa ni težko samo tobi! S teboj preživlja enako težke trenutke tudi mati tvojega moža.Najbridkejši trenutki njenega življenja so to. takrat,ko boš stopila ti čez prag njene hiše,bo prešlo žezlo v tvoje roke.Njene bodo ostale prazne!Vse življenje je delala in trpela na tem domu in mahoma ne pomeni v tej hiši nič več.Mladi ženi ona ni potrebna, sin bo moral držati z ženo,kmalu bo v hiši popolnoma odveč in zdaj se °o misel na smrt tem pogosteje oglašala pri njej.
In vendar si ti tista,ki prinašaš v hišo srečo ali nesrečo.Manj se ti bojiš matere,kakor se boji ona tebe! Veš,da imaš zaslombo v možu, v svoji mladosti in v zakonu,ki te|ščiti„ Mlada si in bolj moderno vzgojena kakor mati tvojega moža in zato je tvoja naloga,da ti razumeš staro ženo in da ne pričakuješ,da bo ona razumela tebe.Pegoj tvojo sreče in sreče vso hiše je v tvoji dobroti.Ne iztrgaj prvi dan materi kuhalnice iz rok! Spomni se,kako nerada si kuhala doma. Pusti naj še Prav tako kakor prej velja materina beseda v hiši.Pokori se njenim željam,sprejemaj nasvete izkušene stare žene,ki ti hoče dobro.Radi verjamemo,da je tvoja znanost v gospodinjstvu večja od znanosti matere "tvojega moža.Toda vseeno je,ali je tisto delo napravljeno tako ali drugače. Ne izplača se žaliti stare matere in jo ponižati,kakor da nič he zna. To boli! Ne pozabi,da so leta življenja stare žene šteta,a da
88
je pred teboj še vse šivilj en j o »Dovolj boš imela gospodinjstva, stokrat se ga bos naveličala in si želela,da bi ga opravljal kdo drug namesto tebe.Mati pa najbolj visi na gospodinjstvu prav takrat,ko prideš ti k hiši.Bodi ji hčerka in pomočnica’ če je bolna,ji postrezi,če je trudna,je ne preganjaj k delu. Spoštuj stare ljudi,da boš spoštovana, ko pridejo tvoja stara leta! Tudi zate bo prišel čas,ko boš sprejemala nevesto v hišo.To,kar si t.t želiš,da bi bila tebi sinova nevesta,bodi tl materi svojega moža in veliko ti bo olajšano!
Mati,danes je tvoj dan.Za hip smo postali in te spremljali v duhu na tvoji težki šivijenski poti. Haj Bog blagoslovi tvoj dan in dneve tvoje družine,posebno še tvojega otroka.
Kos Pavla.učiteljica

Strah.	G-ruden Jerica, III.a
Ko je bila naša mama še doma pri starših,je šla nekega dne pomagat k sorodnikom pšenico žet.Ko se je vračala zvečer domov,se je ustavila pri svoji pri jateljioi ,kak.ih deset minut od rojstnega doma. Bila je mesečna noč.Prijateljica jo je spremila do konca vasi.Tam se še obe nekoliko razgovarjata in gresta vsaka sebi.Ob potu,ki je držal proti domu,je nekoliko grmovja.Kar opazi,da leži nekaj belega za grmovjem. Mama se ne zmeni dosti zato in gre svojo pot.Par korakov naprej leži ravno taka prikazen.Takrat si misli mama:"Kaj neki bi bilo to?" Časa za premišljevanje ni imela dosti,ker dobrih par korakov dalje je bila že sosedova hiša.Tista bela prikazen nenadoma vstane.Ko to opazi mama, pokliče sosedovega strica,da se prepričata,kaj bi to bilo!Stric reče: "Le počakaj , tako j se prepričava., kaj je to!" Vzameta gorjačo in gresta z mamo nazaj.Ko prikazni opazita,da gre stric z gorjačo,jo brž ubereta, kar so jih' nesle noge. Bila sta. dva vaška paglavca.Mislila sta,da bo
fc
89 -
Diojna, beznici pred njima, mislec, da sta strahova.
Skoro vodno jo strah prazen.Največkrat nas strašijo nagajivci in postopači.
■—Zaklad pod_nnšo hišo.	Janoš Anton IV.a
Pred sto leti je bila pri nas še lesena hiša.Oče mojega starega očeta so nekoč pripovedovali:
Hiša jo bila že slaba,treba je bilo narediti drugo ravno na tem mestu.In res smo najeli delavce.Hišo,ki jo bila lesena,so hitro podrli. Začeli so kopati jamo,ki naj bi bila za klet v novi hiši. Dva delavca sta odkopala veliko skalo in zagledala lonec poln denarja pod nj o.Od veselja nista vedela kaj storiti. Tekla sta povedat gospodarju veselo novico,namesto,da bi bila vrgla kaj blagoslovljenega v lonec.Ko sta Prišl, nazaj z gospodarjem,je bil lonec,ki je bil prej poln denarja, sedaj poln črnega oglja. Tako je vrag spremenil denar v oglje.
Kakšni so strahovi
Zajc Pavla IV.b
Dekleta so hodila k pevskim vajam za cerkveno petje.Cesta je čržala mimo pokopališča in cerkve. Vselej,ko so šle mimo pokopališča, jih je obšel strah in so pospešile korak. To so fantje iz bližnje vasi Prav dobro vedeli in se domenili,da pojdejo strašit. Vedeli so/da se iekleta vraču.j o okoli naj sto ure ponoči domov tor so jih šli čakat h pokopališču. Slekli so se zgornjo obleko,pokrivala so odložili,sraj-°e so pa potegnili izza pasu,a v rokah so držali vsak po en osat,ki raste po njivah. Vsi trije fantje so stali prav pri zidu pokopališča. Ko so zaslišali,da se bližajo dekleta v živahnem pogovoru,takrat so 2ačeli strahovi strašno stokati in ihteti. Ko so to zapazile dekleta, so se dregnile s komolci in strašno zakričale.Nato so jo ubrale kar m^či hitro proti domu.Doma so butnile v vrata in niso mogle od strahu spregovoriti. Presrrašile so se tako,da so nekatere zbolele od strahu.
To je pripovedoval eden izmed Tistih,ki je tudi sam strašil. Zgodilo pa se je to pred kakimi štiridesetimi leti.
Z onstran meje mi je pripovedoval star mož:	o.V.
Kot mladenič sem se učil za peka v Trstu.To je naporen poklic za mlade iant e.ki potrebujejo za svoj telesni razvoj dobršen del spanja.
Ponoči sem moral pridno pomagati mojstru pri peki,zjutraj pa ves zaspan raznašati se gorke zemljice bližnjim in daljnim odjemalcem.
Nekega spomladanskega jutra koračim s polno košaro svežega peciva na glavi po novi cesti blizu tovarne kisa. Pot jo bila samotna,le redkokaterega pešca sem srečal,lahko sem držal roke v žepih in imel oči priprte,noge so same od sebe ubirale že stokrat prehojeno pot. Kar mi zdrsne košara z glave,krhke žemljice in rogljiči se zakotale po
tleh."Da bi te ---!" zarobantim in se ozrem kvišku,da vidim,kaj je
povzročilo nezgodo. Obešenec je bingljal z veje in mi s predolgimi nogami zbil pekovsko košaro z zaspane glave. . ,
Od mojega rojstnega kraja je bilo kakih pet ur hoda do Gorice.
Še pred svitom so se odpravile ženske z doma,da so prinesle pravočasno na trg jajca,maslo,piščeta itd.
Sredi poti je stala kapela sv.Janeza.Hud naliv je ženske primoral, da so stopile notri in vedrile. Malo pred njimi je prišel ravno z istim namenom vaški prosjak Janez. Nikoli se mu ni nikamor mudilo, zdaj celo ne,ko je lilo kot iz škafa. Poiskal je udoben in teman kotiček,kjer je lahko še malo zadremal.
Pripeti se včasih,da kdo nevede ali nehote preveč na glas misli• Tako se je to pot eni izmed žensk iz dna srca izvil glasen vzdih :
"Sv.Janez,za nas Boga prosi!11 Janez,ki itak ni bil prav čiste pameti, je preslišal besedico sveti in v polsnu zamrmral : "Bom že!11
Kako so ženske ucvrle skozi vrata! Nobena ni hotela biti zadnja. Tudi,ko bi prekle padale z neba,v tej kapeli ne bi več vedrile.
Francelj
V dolgih zimskih večerih, si pripovedujemo ob gorki peči sede resnične in neresnične povesti,vmes kake take,da nas je kur strah, kakor n.pr. :
Tam doli nekje na Hrvatskem,kamor hodijo naši ljudje z robo,je živelo lepo dekle,prodajala je tobak v trafiki. Nadležnih snubcev je imela več kot dovolj. Otresala se jih je,kot je vedela in znala.Vpra-Šal jo je bogat mesar,ki je prišel ravnokar od vojakov,če bi ga hotela vzeti za moža. Rekla mu j e,naj le pride drugi dan po odgovor. Še trem drugim fantom je odgovorila enako. Ponoči je pa^pogruntala,kako se jih bo otresla za vselej.
Ko pride drugi dan prvi	fant po odgovor,mu reče,da ga bo
vzela,če ji izpolni neko željo,in sicer: ko se zmrači,naj se poda na Pokopališče. V mrtvašnici bo dobil prazno rakev,ki naj jo nese na sre*-do pokopališča,potem pa naj gre zopet nazaj v mrtvašnico in čaka tam do polnoči. Fant obljubi,da bo vse tako storil in se odpravi na delo.
Drugemu naroči,naj gre ob enajstih ponoči na pokopališče,kjer to našel sredi te njive miru prazno rakev,v katero naj se vleže,pokrije s pokrovom in čaka do polnoči.
Tretjemu pa pravi,naj vzame ob pol dvanajstih rjuho,s katero naj se na pokopališču ogrne in skrije za spomenikom ter čaka tako opravljen do polnoči.
Četrtemu je dala štiri orehe in kladivo ter mu naročila,da naj se poda o polnoči na sredo pokopališča,kjer bo našel rakev.Nanj o naj se vsede in na vsakem oglu naj s kladivom store po en oreh.
Ko se zmrači,se previdno splazi prvi fant na pokopališče,odpre vrata mrtvašnice,pograbi pripravljeno prazno rakev in jo s hitrimi koraki odnese na sredo pokopališča,potem se pa urno vrne v temno in hladno mrtvašnico ter nestrpno čaka,da bo ura bila polnoč.
Ko je ura odbila enajst,je zaslišal neko škripanje,ki pa je kmalu ponehalo in zopet je zavladal mir na pokopališču. V tem času se je bamreč drugi fant vlegel v tesno rakev in pokril s pokrovom.
Ura bije pol dvanajstih,trot ji fant stopi na pokopališče,se o-grne z rjuho ter nato urno švigne mimo grobov in se skrije za največji spomenik.
Ko se Dlrša ura polnoči,jo že maha četrti na pokopališče,stopi do rakve.vzame oreh,ga položi na vogal in udari s kladivom po njem, Položi drugega na drug vogal in ga zdrobi.Tretj ega in četrtega ni mogel več streti. Pokrov se je začel vzdigovati - grozovit krik se je razlegel,iz rakve je skočil človek. Tisti,ki je orehe tri,je mislil, da je mrlič oživel,oni v rakvi je mislil,da je nekdo pokrov zabijal. Oba sta preplašena bežala. Oni.ki je predstavljal v rjuho zavito smrt, se je prestrašil hrupa in vrišča,še posebno,ko je tudi iz mrtvašnice švignila neka postava, A ta v mrtvašnici ni mogel več mirno prestajati, ker so po pokopališču begale sence,on je seveda mislil.da so mrliči,
Bežal.i. so vsi vprek;vsak na svoj dom. Dekletu pa,ki jih je spravila v tak strah,se niso več ponujali za snubce.
- 93
Živinska kuga v Podklancu.	Drobnič Anton III.a
Bilo j e pred kakimi šestdesetiVvleti e V Podklancu je razsajala živinska kuga. Zanesel jo je bil živinski prokupec Boltetov Mihec,ki je bil prignal par volov iz Črnomlja. Bolezen je bila na gobcih in parkljih in se je naglo širila tudi v sosedove hleve. To je bilo hitro naznanjeno glavarstvu v Kočevjo. Prišli so orožniki iz Sodražice in so na koncu vasi stražili vhod v vas;nihče ni smel iti iz vasi,ne ljudje in ne živina. Oblast je poslala iz Ribnice konjača in živinozdravnika, da pobijeta bolno in zdravo živino šestim gospodarjem. G-rčkovim,
Mlaškim,Vedet ovim,Šumovim,B o11 et ovim in Podstenskim so bili izpraznili hleve, Na "hudi njivi" so izkopali veliko jamo,k tej jami so prignali živino ter pobili vse skup,bolno in zdravo. Kmetje so obupani in žalostni gledali v bodočnost,kj e bodo dobili denar;da si kupijo drugo živino. Ker tudi v starih časih je bilo hudo za denar, V tedanjih časih so ljudje v Podklancu le s priprego zaslužili kak goldinar,da je bilo za najpotrebnejše stvari. Tistikrat so od države dobili plačano vso pobito živino do zadnjega krajcarja. Hleve so morali vse pobeliti in osnažiti,da se ni bolezen širila naprej. Od tedaj ni vec živinske bolezni v Podklancu.
0 postanku cerkve na G-ori.	Oražem Marija IV.b
Pred davnim časom je na G-ori,na hribčku,kjer stoji zdaj cerkev, zapadel meseca avgusta sneg. 1j udj e,videč ta čudež,da je zapadel sneg sredi poletja in to samo na tem hribčku,so sezidali tamkaj cerkev,ter
jo posvetili Mariji Snežnici.
Spočetka je bila xo dokaj sloveča božja pot. Stari ljudje pripovedujejo,da je v zakristiji izviral studenček,katerega pa so ljudje, ki so prišli na božjo pot,onečastili,zlasti pa matere z otroci,ker so v tem studenčku prale plenice. Zato je studenček usahnil ter začel izvirati pod gorniškim bregom pri koritih. Voda tega studenčka je zelo mrzla in nikdar ne usahne. V času največje suše hodijo dormki tDa po
vodo in gonijo tja napajat živino.
.J^aka so hodili župnik Matevž Kavčič nasaj. Petrič Marij a III.
Pred 9o.leti so umrli g Matevž Kavčič,zakopani so pri cerkvi,ker je bilo v starih časih okrog cerkve pokopališče. Ko so popravili cerkev in zmanjšali pokopališče,je prišel njih grob na pot. Marsikatero noč so slišali v župnišču ropot. Njih naslednik župnik Lesjak Jo:;uf, taka je bila govorica,so vprašali,zakaj hodijo nazaj. Pokojnik so odgovorili: "Zato,ker ljudje po meni hodijo in vozijo." Drugi dan so najeli štiri može. Ti so pokojnega župnika izkopali in prenesli tja,kjer sedaj o Veliki noči ragljajo in razbijajo zaboje. Spominsko ploščo pa so vzidali na cerkev. Od tistega dno ni bilo več čutiti in slišati ropota. Ko so pa razširili cerkev,j e bila odstran j ona tudi ta spominska plošča in je vzidana na steni mrtvašnice,kjer jo še danes lahko vidimo.
Me vemo ne ure,no dneva.	Hudolin Zinka IV.v.i.š.
Po dolgem deževju je bilo dne 23.aprila 1937.lep sončen dan. Ni čuda,da smo vsi hiteli na njive orat in sejat,saj smo bili že precej pozni z delom. Dobili smo voznika,da jo vozil gnoj,orali smo in sejali oves,ter hiteli,da bi čim več naredili in obdelali zemljo. V bližini naše njive na "Okroglikih" so orali sosedovi,ki jim pravimo po domače Kordiševi. Tudi oni so hiteli delati,da bi čim več zorali. Dan pa se je prehitro nagibal k zatonu.Nekateri so končali in so vračali proti domu. Tudi Kordiševi so orali zadnjo brazdo po njivi,ko stric nenadoma zakriče ter se omahujoč zgrudijo na zemljo. Domači vsi prestrašeni priskočijo k stricu,a tudi sosedje,ki so opazili ta prizor,pribite in v par minutah so jim nudili prvo pomoč.Ker so stric zgubili zavest,so si fantje in možje,člani Rdečega križa,ki so prod lanskim obiskovali sa-marjanski tečaj,ki se je vršil na naši šoli,podali roke in odnesli nezavestnega soseda domov na postelj o.Sosedj e smo hitro pomagali,kar je bilo najbolj potrebno in kar je kdo mogel in znal. Žal,je bilo vse zaman. Naš sosed,ki so pred eno uro še stopali za plugom,so bili zvečer že na mrtvaškem odru praznično napravljeni in obdani s cvetjem.
Na splašenem konju.	Pirc Ivo, J.I.a
Ko sem bil star pet let,sem bil v logu Župonci z atom in mamo, kjer sta pomagala sušiti seno. Stric Ivan jo rekel našemu atu,naj bi šel domov po konje. Ko je prišel ata s konjema v log,jo s onim odpeljal hlapec Tone voz sena. Na drugega jo dal ata mene in sem veselo zajahal-
-95 --
Konj je malo potekel,nato pa zdirjal po logu na cesto proti domu.
Vsi naši in tudi drugi ljudje,ki so sušili seno na sosednjih logeh,so v strahu gledali?kdaj padem s konja, Razume se,da je "bilo atu m mami najhuje,pa mi nista mogla pomagati„
Ko sem čutil,da mi preti nevarnost,sem spustil vajeti.ter se z vso močjo oprijel komata«. Tako sem v divjem diru obvisel na konju«
Ko je kovač začul krik,je takoj skočil iz kovačnice in hotel konja ujeti„ a konj je mimo njega le še bolj poskočil. Šele na cesti se je posrečile hlapcu Tonetu ujeti konja. Takoj je bil pri meni ata in me vzel s konja.
Ko sem prišel nazaj na log,smo bili vsi veseli,da se je izteklo brez vsake nesreče„
Mož s stekleno robo .	Cvar Mirko,IV.a
Ko so bili mama še šolarka,j e hodil po naših krajih
postave.,poraščen po vsem obrazu.
11 glužar", ki
je bolj velike in močne imel zakrpano,suknja mu je segala do peta,Čevljev ni nosil? ampak je imel noge ovite v cunje poleti in pozimi, Govoril ni v našem narečju. Na glavi je nosil podolgovato pleteno košaro in v njej preprosto steklarsko robo,ki jo je ponujal gospodinjam z besedami:"Boš kupila,Micka,boš? Boš dala groš?"
Če so mu rekle,da ne bo nič kupčije, je godrnjal:"Kak’ boš kupila,ko nimaš denarja!"
Otroci so mu radi nagajali in ga oponašali:"Boš kupila,Mucka,boš? Boš dala groš?" Tedaj je postavil košaro z glave na tla,da je vse zažvenketalo, Jezen je razpodil neugnano drhal,ki se je pa takoj spet nabrala okoli njega.
Pripis: Bil je doma. iz Slezi j e = Od tam. so možje hodili po svetu kakor naši krošnjarji.Prodajali so igrače, kipe,razno stekleno robo in drugo
drobnarijo. Bili so siromašno,a^ dostojno oblečeni>Gmenjenu "glazar
je dostikrat pral in krpal svojo
suknjo.
je ponujal steklenice od hiše do hiše«, Bil
Obleko j e
Močnik n j. stezi „
Pakiž Anica Illir„vcloš„
Mladina je menda ze od vselej rada vesela,naj bo čas tak ali tak, zmeraj ima svoje zabave, Jesen,ko zori sadje,je otrokom vedno kratek casf Kako se veselijo,ko ga je čas obirati in spravljati! Pozimiyje sneg in led mladini dobrodošel. Kadar je led.se drsa,ako je sam sneg pa dela kepe in se z njimi zabava ter j ih meče drug v drugega. Ko sneg
skopni,pa spet pomiad kaj prinese,saj ta veseli čas jo mladini najbolj podoben.
Za zdravo mladino je sploh zmeraj dobro in veselo,tako je bilo tudi za raškega Tomažac On je bedno gledal,da bi naredil kaj smešnega, da bi bila zopet zabava. Posebno dekletom je rad nagajal;kj er je mogel,
jim je delal skrbi in težave,
Prx sosedovih imajo velike la. z e in vsako leto dobe najmanj deset koscev. Pri hiši je bilo svoj čas več deklet in vse so bile lepe, Te so med drugimi kosci naprosile tudi vaškega Tomaža,ker je bil dober kosec in so ga imeli vsi radi. Seveda jim je obljubil takoj. Dekleta so pa tisti dan žele ječmen,ki. ni bil brez sneti»Ko so delo končale.in videle,da so vse črne v obraz od snetivega ječmena,sklenejo,da se pojdejo zvečer kopat v potok pod vrt, "Mati bodo pa večerjo skuhali",se oglasi Katrca. In pokličejo Alenko,ki je vezala snope, Vse štiri so se zadovoljno dogovorile, Neža in Malka rečeta:"Znesimo še snope na kup, pa bomo ravno do mraka gotove in nas ne bo nihče videl v vodi;jutri bomo bolj lepe,ko bomo imeli kosce.
Ko se je delal mrak,so se šle res umivat v potok. Nič hudega sluteč so se pogovarjale za grmovjem in so si slekle obleko, Ravno so šle v vodo,ko pride vaški Tomaž z vrečo na rami po stezi,ki je peljala v mlin,posluša šum,se malo ustavi,ter se nasmehne« Nato prav tiho dene vrečo z rame,dekletom pobere obleke in jih nese nedaleč v stran pod drugi grm v bližino steze. Potem gre v mlin., Ker je mlinarica ravno še kravo molzla,se Tomaž splazi v kuhinjo,prime burkij e,vzame iz peči lonec mlečne kaše in ga brž nese postavit preč hlev,nato odpre vrata, pa nagovori mlinarico. "Iranca,za kuho mi boš zmlela,do jutri! Od kdaj pa pri vas kašo kuhale pred hlevom?" Ona pa pravi:"Vsaj molči,naša kaša se kuha v peči,pa no pred hlevom!" Ko gre z mlekom iz hleva,pa res vidi lonec kaše pred seboj,ali o Tomažu seveda ni bilo nikjer več sledu,a ker ga je dobro poznala,se je samo nasmejala. Ko je prišla v kuhinjo,so jo pa že otroci izpraševali:"Kj e se je pa kuhala naša. večerja,ki ste jo prinesli iz hleva?"
Tomaž je imel še dosti dela tisto noč.Iz mlina grede jo briše urno do potoka,kjer so se dekleta še vedno kopale,pobere vso skrito obleko,ki ga je še čakala in gre z njo proti sosedovi hiši,kjer zasliši glas gospodinje:"Večerja je kuhana,kam ste šle? Pojdite hitro,
- 97
da bomo šli prej spat,ker bo treba jutri zjutraj zgodaj vstat!" Tomaž vidi,da je šla gospodinja v drvarnico po drva„ Brž vrš:e obleko pred prag, pograbi veliko skledo močnika,ki se je hladil na oknu pa haj d z močnikom od hiše,med njivami,po stezi,proti studencu, V sredi steze dene skledo na 1:7.a in brž gre proti domu,da ga ne bi kdo zasačil.
Mislite si,kaj je bilo z dekleti! Blodile in iskale so med grmovjem svojih oblek„ Navsezadnje so morale domov v mokrih oblekah. Doma so se preoblekle in hotele iti večerjat,a zaman so iskale močnika, niso ga mogle nikjer najti.& gospodinja je vedno trdila,da ga je pustila na oknu hladitir
Drugo jutro gre Malka zgodaj zjutraj po vodo k studencu,da bo skuhala zajtrk za koscec Ozre se in vidi kosce že visoko gori na rebri, odkoder se je Tomas postrani oziral na stezo,kor se je skleda z močnikom na nji dobro videla v hrib,kjer so kosili. Kosci so videli Malko, ko je ta hip stopila v skledo,nato je zavpila: "Mati,o moj Bog,naš močnik, - naša večerja!" Škaf pusti tam,a močnik vzame in ga nese demo v,da ga pokaže in pove kje je bil,Pritaknila so ga ni nobena žival, edino le Malkina noga je bila zaznamovana v skledi na močniku. Potem j e šla po vodo,in skuhala zajtrk.
Lahko si mislite,kako jo koscem kosa rezala,ko jim je pripovedoval navihani Tomaž svojo zgodbo.
Velhbi jesenski lov,
Lovšin Rudi,III.b
Zadnjo jesenko nedeljo so lovci priredili velik lov. Dopoldne so streljali v lovišču g.dr Lovrenčiča. Že opoldne so prišli veseli domov ker so ustrelili štiri zajce in tri srne. -Popoldne pa so šli poizkusit srečo še v lovišče g,Ivanca. In res,sreča jim je bila zopet mila.
Kmalu po kosilu priteče gonjač ves zasopij en povedat veselo novico, da so ustrelili velikega jelena. Hitro stopi do hlapca,da napredeta konje in odhitita po ustreljeno žival,
Mi otroci smo nestrpno čakali,kdaj pripeljejo jelena. Ta čas se nam je zdel dolg kot večnost,zato smo mu šli nasproti. Na na?e veliko veselje smo ga kmalu srečali. Zapeljali so ga na naše dvonsoe m s težavo nesli v klavnico» Tam so ga obesili na vrv,da je visel z glavo navzdol. Bil je velik,tehtal je loo kg in ljudje so ga hodili gledat. Imel je veliko rogovje. Ker smo ga večinoma prvič videli,smo ga z občudovanjem opazovali. Lovci so mu vzeli drob. Iz srca in jeter je mama pripravila večerjo za lovce. Po večerji so prinesli jelena v gostilno in ga položili na tla. Kato se je izvršil z-mimivl wsi o-bičai - krst. Položili so puško na jelena,lovec,ki fea je, us re i je Vlegel nanj. Hajstarojši lovec Tonček je imel pozdravni govor.
Najprej je pozdravil vse v imenu lovsko družine,potem je pozdravil lovca,ki je ustrelil jelena z besedami:"Krstim to v imenu lovskega društva po naših običaj ih,ker si ti to žival ustrelil. Zato te trikrat udarim: prvič v imenu lovskega društva,drugič v imenu lovcev,tretjič v imenu lovskega pat r ona sv,Huberta", Tako je minil kr g t.. katerega se
je menda najbolj zapomnil lovec,ki je dobil precej tople udarce po križu.
Prebrisani Ribničan__	Nežka Gregorič IV.Vol.š,
Nekoč je sel neki Ribničan v mesto, Ko pride do prve gostilne stopi notri,lepo pozdravi in reče:"Baste meni jesti in piti za moj denar?" Gostilničar se nasmehne in pravi:"Zakaj pa ne,saj je menda tak kot od drugih.." Ko se Ribničan dobro pokrepča,done na mizo tri krajcarje. Gostilničar mu reče:"Gospod,račun bomo predložili menda mi." Ribničan pa pravi:"Saj sem vas takoj,ko sem stopil noter,vprašal če mi daste jesti in piti za moj denar in jaz nimam nič več kot te tri krajcarje." Nato pa reče gostlničar:"Ne bomo se prerekali,pojdite v drugo gostilno,če jih boste tudi tam ravno tako preslepili,pa naj ostane po vašem." Ter mu da denar nazaj.
Teen ravno tako reče in stori kot prej „ Tudi drugi gostiipip^r je rekel,naj gre še k sosedu.Ako preslepi tudi n j ega,ki je veliko bolj " skozi” pride lahko še jutri obedovat na ta račun.
Res tudi k tretjemu je sel in tudi tam je vse tako storil, Gostilničar ga je prijazno vprašal,s čim naj mu postreže. On se je odločil za pečeno kuro. Prej ko jo je pa načel,je položil tri krajcarje na mizo. Gostilničarki to vidi se začudi in reče: "To bo stalo malo več kakor ste vi pripravili." "Saj sem vas prej vprašal,če mi daste jesti in piti za moj denar.ne pa za vaš račun" - se moško odreže Ribni Čan, "Dobro" reče nato gostilničar. "Kakor boste delali vi s to karo, tako bomo tudi mi z vami. Če jo boste rezali,vas bomo rezali tudi mi, Če jo boste trgali,vas bomo trgali tudi mi. Sploh kar koli boste delal: vi z njo ,to bomo mi z vami. Seveda,Ribničan*fprej že vseh dobrot sit,ni ob ena stvar več dišala. Vzel je pečeno kuro v roke in jo prav modro obliznil,
Obliznjene pa ni mogel krčmar nikomur dati in tako je ostala premetenemu Ribničanu pečena kara in denar,razen tega,da je dvakrat večerjal, zastonj .
Goričevske Mrtve doli v Mali gori.
Škrabec Tončka III.a
Ko so Turki ropali po naših krajih,so se ribniški kmetje skrivali po jamah v Mali gori, Ker so se pa Turki klatili delj časa po ribniški dolini,je tem,ki so se skrivali po Mali gori,pošel ves živež, tako,da jih je več od lakote pomrlo.
Zatorej se še dandanes imenujejo te jame "Mrtve dol:..''. V bližini Mrtvih doli je tudi tako zvana Čukova jama,v katero je padel Cuk iz Goriče vasi.Bilo je že proti večeru,ko se je Čuk vračal s svojo hčerko čez Mrtve doli domov. Ker je bilo že temno,sta zgrešila stezo in šla kar povprek. Čuku je spodrsnilo in padel je v jamo,iz katere 3e klical
ha pomoč svojo hčerko.
Ker mu hčerka sama ni mogla pomagati, ji je oče naročil,naj gre cmov in pro„i sosede za pomoč,da ga potegnejo iz jame. Sosedje so se takoj odpravili,vzeli vrvi in baklje. Ko so prišli do jame,so poklicali Čuka,pa oglasil se jim je zelo globoko doli v jami. Spustili so mu. vrv,pa žal,bila je prekratka. Kaj sedaj? Druge niso imeli,da bi o Podaljašali. Tako so možakarji odšli domov. Čuk pa je ™tal sa™J ^ v strahu in trepetu in počasi umiral od bolečin in strahu. In prej,ko
je bilo zjutraj je za večno zaspal.
Ko so prišli sosedje v jutru z novimi vrvmi,se Cuk v jami klic ni več oglasil. Spustili so po vrvi enega moža ‘cU, .ijie	-
šol čuka že mrzlega. Sedel je na skalnatem pomolu ves trd,namreč, jama
- .100
je bila še bolj globoka. Rešitelj ga je privezal za vrv in možakarji so potegnili ven o o a« Od takrat se imenuje še danes ta jama Čukova jama.
Stupica Anton, III,a
tieko dekle je pripovedovalo pri nas tole:
Ko sem šla pred več leti k adventni spovedi v Sodražico«sem se odpravila od doma ob 3 zjutraj, Ker nisem poznala strahu,sem šla popolnoma sama. Ko sem prišla do Kaprolovega kamnoloma,stoji kar naenkrat poleg mene visok možki oblečen v duhovski talar. Ker je nekoliko svetila luna,sem natančno videla črne pisane gumbe. Toda bil je brez glave. Hodil je tik poleg mene. Nič ni zaostajal in vse do Oberstarjeve hiše me je spremljal. Nisem občutila strahu,a vseeno sem se tresla po vsem životu,. Takoj za menoj so prišli v cerkev pokojni g.župnik Traven. Misleč,da sem bolna,ker sem se tako tresla,mi vele,naj stopim prva v spovednico. Tam jim povem.kaj sem videla. Naročili so mi,ako sem tako srčna,naj drugič prikazen obgovorim :''Duša,v imenu božjem te vprašam, česa potrebuješ?" Obljubila sem. A od tedaj nisem nikoli več nič videla.
Moja stara mati z Ravnega dolu so se zanočili v Sušjah. Neki kmetici so pomagali spraviti domov koruzo. Bilo je že popolnoma tema, ko .so se vračali domov. Ko stopijo iz hiše.je začelo nekaj šumeti. Bolj hitro ko stopajo.boij šumi., Začno teči. Še bolj šumi. Vsi prestrašeni pridejo domov. Kakor se premaknejo tudi v hiši šumi. Povejo to očetu. "Seveda šumi"pravijo oče, "poglej ! " Ker so bili. čevlji podkovani., j e žebelj pograbil slamo še v Sušjah in žaro je.ce so bolj tekli,le se bolj šumelo. Tako se človek mnogokrat sam straši. Vsi domači so se jim smejali,mati pa so se kar tresli.
Strah.
Prijatelj Vida,lil.a
Mene ni nikoli strali in se strahu nič ne bojim. Samo enkrat me je bilo strah,ko sem bila še majhna. Bilo je kmalu po tistem dnevu,ko smo se naselili v naši novi hiši. Nekega dne sem bila sama v sobi. Imela sem v enem kotu igrače in se tiho igrala. Kmalu pa je začelo^pod podom, kjer sem sedela,škripati. Nekaj časa poslušam in se vedno bolj bojim.
Ko pa začne škrabati tik pod menoj,začnem vpiti in klicati mamo. Ko priteče mama v sobo,ji povem,kaj je bilo,ona mi pa pove,da je to bila le miška,ki bi rada naredila v podu. luknjo in tako prišla v sobo. ^ Takrat nismo imeli še mačke,da bi bila pregnala miško. Zaradi nedolžne
miške sem se tako bala!