UREDNIŠTVO IN UPRAVA :
Videm, Via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
GLASILO BENEŠKIH
SLOVENCE V
NAROČNINA:
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25 lir
Leto Xi. — Štev. 3 (190)
UDINE, 16. - 28. FEBRUARJA 195*
Izhaja vsakih 15 dni
Il rovescio della medaglia Problemi che vanno risolti
Ko bi tisti, ki so inscenirali proces proti partizanom takoimenovane »Beneške žete«, vedeli, kako se bodo razvili dibati-menti in govori pubblico ministera, ne bi nikdar tekali po vaseh in pritiskali na »aše ljudi, da naj podpišejo neke verbale.
Že skoraj vsa leta po vojski mešajo Sodijo okoli procesa, stotine ljudi je bilo klicanih za priče, želo trpijo duševno vsi številni naši ljudje, ki so se med vojsko oksponirali proti fašizmu. Nekateri so morali zbežati čez konfine: eni doli nekam po Italiji, drugi v Francijo, tretji v Jugoslavijo in še drugi povsod po svetu. Tistim pa, ki so ostali doma, ni bilo prijetno pri srcu, da so jih hodili karabi-bjeri spraševat, ali pa so jih klicali na razne komande. Nobeden interrogatorio bi prijeten, niti takšen, navaden za kakšen incidente stradale, kaj šele za neko falsificirano »attività antinazionale«. Nekateri, ki so že v letih in ki imajo slabe *>vce (nerve) so si gnali vso to stvar s Procesom preveč k srcu.
Zelo dosti je morala trpeti naša dežela med vojsko, zelo dosti mora trpeti se,-<hj 14 let po vojski zaradi famozne in-struttone, ki so jo tako slabo, in kar je bbjše, tako zlobno skovali nekje v Vidmu.
Eno zadoščenje pa imamo sedaj prav vsi Slovenji Furlanije, odkar je začel *2. decembra 1958 ponovno proces. Tisti strah, ki je trajal vsa leta, tisti duševni Pritisk, na katerega so računali fašisti s Procesom, je sedaj odpadel. Ali so še kdo ■bed nami, med pričami, med obtoženci, "•«d žlalito, med vsemi ljudmi naših kra-lev> procesa boji? Glih narobe, proces se j* obrnil proti tistim, ki so ga v svojim Pbiitičncm kotlu skuhali. Proces kar na-Prej razkrinkuje mahinacije tistih, ki stojijo za vsemi Iažnjivimi obtožbami.
Pa samo ta dobra stran procesa, i-*b»mo še en bolj »lato positivo« te nesrečne procesne medalje. Leto za letom Pišejo vsi žornali ne samo v Italiji, ara-Pak tudi drugod po svetu o procesu proti »Beneški četi«, o Nadiških dolinah, o siovenskih partizanih, o »alto tradimen-to*, o »attività antinazionale« in o enih *tbdeh, ki so bili za in o enih drugih lju-ki so bili proti. Tisoče in tisoče lju-*t* Bo svetu bere sedaj že nekaj let kar ®aPrej o partizanskih dogodkih v naših ajih, o tem da so razni funcionarji po °munih pod fašizmom bili na strani o-'“•Patorja in proti ljudstvu, in da se je s*veda po polomu fašizma jeza ljudstva seveda tudi partizanov, ki so bili domačini, obrnili proti njim.
Naša dežela uživa »una ingente pub-•cità« in sicer zastonj, in ni treba zato Plačati niti ene lire. V Italiji vedo vsi, ' berejo žornale, da v »Slaviji Friulani«, v Nadiških dolinah ni nekaj v redu da je bilo poprej pod fašizmom vse acobc. Na vseh teh dibatimentih v F'i-*encah se sploh govori o »italianissime alli dej Natisone«, kot imata navado ®8ati oba nacionalistična žornala, ki se
S'rita
naveličali ne samo fašizma, ampak tudi navadnega nacionalističnega zapostavlje-nja preprostih slovenskih ljudi, ki so s puško v roki rekli, sedaj je pa zadosti teh krivic, dajte nam kar nam pritiče, kar nam pripada : pravice našemu materinemu jeziku, pravice nam italijanskim državljanom slovenskega jezika na ekonomskem polju.
Sedaj ob procesu prihaja vsa ta velika resnica ob polomu fašizma na dan. Pripravili so v Vidmu ta proces, da bi sodili našim ljudem, ki go žrtvovali svoja življenja zato, da bi se stoletna krivi-
ca popravila, da bi živeli lahko boljše življenje.
Težko se bodo sedaj po tem procesu izmišljali neke fraze o Nadiških dolinah. Italijanska publika v Furlaniji mora pogledati realnost v obraz, računati iriora realno s tem, da je »Slavia Friulana« nekaj realnega, da ona obstoji in da je ni mogoče izbrisati z vsakdanjimi artikoli v žornalih. V letih 1943-45 so Slovenci Furlanije dokazali, da nočejo več prenašati krivic in zapostavljanja. V Vidmu morajo (o spoznati če hočejo, da bo mir in zadovoljstvo ob konfinu.
111 ■ i m 111 m • m i m i m i n 1111 m 11111 m n i ■ i ■ 111111111 in n n i n ii ii n i iii 111 n n m 11111 im urn ninnili i
Nazaj na òelo
po videmski provinci. Na procesu
• n
Sahio priča in izjavlja, da so se ljudje ""'•nninii Mimi i ih i i ■ ( m  .111111 • •.
Že nekaj časa v februarju odhajajo naši emigranti - delavci nazaj na svoje delo.
Pust je bil sicer letos kratek, toda veselja in počitka so pa imeli naši emigranti kar zadosti. Kje pa naj bi se človek dobro ne počutil, ako ne doma, ko ni treba ne preveč zgodaj vstajati, ko ni nočnega turna na delu, ko ni nikjer kapota, ki te kontrolira in priganja k delu.
Pri enih izmed naših emigrantov pa je bila skrb, kako bo letos z delom, koliko dolgo bo trajalo, kako bo plačano in kako so zrasle cene hrani in drugim vsakdanjim potrebam, koliko bo ostalo, da se lahko pošlje, po rimesah domov fami-liji.
Pri tistih, ki so mladi in gredo letos prvič na delo v emigracijo, je skrb če dobijo delo in kakšno bo tisto delo. Iz Belgije, kamor so prva leta pio vojski narvenč hodili naši delavci, prihajajo slabe vesti. Prav v zadnjem času so zaprli okoli 14 minier ter bo zato ostalo okoli 6.000 minatorjev brez dela. Med novimi dižokupati so tudi nekateri naši prijatelji iz Furlanske Slovenije. Se bolj slabo kaže glede dela v minierah v Ger-maniji, kamor sicer naši delavci niso hodili v prav velikem številu. Nimar bolj se nabira karbon v Belgiji, Germaniji in drugod, nimar več ga ostane neprodanega in zato bo nekaj časa kriza za delo v minierah od karbona.
Večina naših delavcev, ki hodijo že več let v emigracijo, ima delo sicer osigurano, toda martrajo jih skrbi, kako bo za naprej.
Tudi v Franciji ni več toliko praznih mest za delo, ker se vračajo Francozi iz Maroka in Tunizije domov v Francijo, ter bodo morali tudi Alžircem dovoliti, da bodo prihajali še v večjem številu na delo v Francijo, ako bodo hoteli, da se sporazumejo s Francijo.
Emigranti so imeli v nekaterih krajih precej skupnih sestankov (convegni), tako v Gemoni in v raznih krajih Kami-je. Kje ni bilo sestankov emigrantov že sami naprej veste, kje pač v Furlanski Sloveniji. Drugod so govorili, kaj bi morala Italija napraviti za svoje emigrante. Izdati bi morali zakon, da bi pokrili izgubo, ki jo imajo naši delavci zato, ker so devalvirali francoski frank, ker je frank sedaj manj vreden nasproti liri kot je bil prej. Že tako morajo emigranti v
• I > «Tl» ,.. | |,| | IIII11I I111 111III 111I I I11I III IIIII11 I I I11 I IT'
Razprava o narodnih manjšinah
lo^ t0Tclc ,IJ 1 m■ se ie v Beogradu zače-^ četrto redno zasedanje jugoslovan-' Italijanskega mešanega odbora, ki ^ ,nt ustanovljen na podlagi londonskega Razuma o rešitvi tržaškega vprašanja, Pomožni in posvetovalni organ obeh I ' haloga odbora je proučevati vpra-skg U ZaSčite pravic manjšinskih etničnih Pan'71 na po‘iroč?u bivSeoa sto. Jugoslo-^o delegacijo vodi načelnik oddelka fì a,’ne0a tajništva za zunanje zadeve Islav Zulj, italijansko delegacijo pa eposlanik Contalonieri. ha	redu	tega zasedanja so
POve^e točke: 1) pregled izvršitve skle-tretjega zasedanja, ki je bilo lani v
jeseni v Rimu; 2) vprašanje uradnega uporabljanja jezika manjšin in etničnih skupin v upravnih organih in na sodiščih in vprašanje dvojezičnih napisov na javnih mestih, naziv krajev in ulic; 3) vprašanje manjšinskega šolstva; 4) proučevanje pritožb in vprašanj posameznikov in organizacij, ki so pripadniki manjšinskih in etničnih skupin.
Preteklo sredo je mešani odbor pričel z obravnavanjem druge točke dnevnega reda, o čl. 5 Posebnega statuta, t. j. o vprašanju uradnega uporabljanja jezika etničnih skupin pri upravnih organih in na sodišču in o vprašanju dvojezičnih natisov.
devetih ali desetih mesecih zaslužiti toliko, da živi od tega f amili j a vseh dvanajst mesecev.
Sedaj zaenkrat še majhne ekonomske krize v Germaniji in Belgiji nam daje misliti, da bomo morali drugače ukreniti, ako bomo hoteli še živeti od emigracije. Ne moremo, ne bomo mogli več dolgo hoditi po svetu kot dosedaj, če bomo takšna nekvalificirana delovna sila, kot smo sedaj. Naše šole so zanič in s takšnim analfabetskim znanjem kot ga sedaj dobimo po naših zanič šolah, ne kaže hoditi po svetu. Tisti dve profesionalni šoli v Špetru in Reziji sta še premalo, ker je našin mladih ljudi za najmanj dvanajst profesionalnih šol. Same šole pa tudi nam ne dajo tiste kvalifikacije, ki jo iščejo po svetu. Naši puobi bodo morali znati še kakšen meštir. Me-štir ima zlate roke, naše pa so samo umazane in razpokane, ker so nekvalificirane.
Težko Vam je, ko morate sedaj od doma, ko postaja pri nas najlepše, ko je sedaj polno lepih opravkov okoli vinj, sadnega drevja in po travnikih, v soncu, ki je ravno toliko gorko, da lahko delaš na njem. Toda to delo ne prinaša dosti kruha za vse in od političnih promes ne morete ne vi, ki greste in ne mi, ki ostanemo, živeti. Mislili bomo ves čas vaše rajže nazaj na delo, na vas, veseli bomo, da če hitro dobite delo, da ne zbolite in vam ne pade ničesar na glavo v minierah in da bodo plače takšne, da bodo lahko na rimesah številke s štirimi nulami.
Pozdravljeni naši emigranti, naši hranilci, naši očetje! Vse naše misli in vsa naša ljubezen je z nami. Vi ste naše življenje !
V nedeljo je Antonio Segni predložil predsedniku republike Gronchiju naslednji seznam ministrov nove vlaed:
Predsednik vlade in notranji minister ANTONIO SEGNI ; minister brez listnice za turizem in šport sen. UMBERTO TOPINI; minister za zunanje zadeve GIUSEPPE PELLA ; minister za proračun in zaklad FERNANDO TAMBRONI, minister za finance PAOLO EMILIO TAVIA-NI, minister za obrambo GIULIO ANDREOTTI ; minister za prosveto sen. GIUSEPPE MEDICI; minister za pravosodje GUIDO GONELLA; minister za kmetijstvo MARIANO RUMOR; minister za promet ARMANDO ANGELINI; minister za PTT GIUSEPPE SPATAPO; minister za industrijo in trgovino EMILIO COLOMBO; minister za zunanjo trgovino DINO DEL BO; minister za trgovsko mornarico ANGELO JERVOLI-NO; minister za državne udeležbe MARIO FERRARI AGGRADI ; minister za zdravstvo sen. CAMILLO GIARDINA; minister za delo BENIGNO ZACCAGNI-NI; minister za javna dela GIUSEPPE TOGNI ; minister blagajne za Jug GIULIO PASTORE; minister za birokratsko reformo sen. GIORGIO BO; mi .ister za odnose s parlamentom GIUSEPPE BET-TIOL.
Uno degli aspetti più indicativi dello stato di arretratezza in cui si trovano le nostre vallate è costituito dal problema della scuola,
I dati raccolti in una breve inchiesta condotta in questo campo ci segnalarne la seguente situazione:
Numerose frazioni, anche con i 10 bambini in età scolastica prescritti dalla legge sono prive di aule scolastiche, mentre innumerevoli sono le frazioni con sei c sette bambini che, trovandosi anche temporaneamente al di sotto del numero previsto dalla legge restano privi di scuola o di maestro. Non si esagera se si afferma che la mancanza di scuole è uno dei fattori, anche se secondari, che ha favorito lo spopolamento dei nostri paesi.
L’insegnamento viene effettuato con classi generalmente multiple anche oltre
10 stretto indispensabile, laddove, con nuovi locali e più maestri si potrebbe procedere ad ulteriori suddivisioni, con migliori possibilità didattiche per l’insegnamento e maggior profitto degli allun-ni.
L’insegnamento nelle frazioni è sempre a carattere multiplo (dalla prima alla quinta).
La scuola è posta spesso in un locale di fortuna, non di rado un fienile o una stalla riadattata, con piccole finestre e con scarsa illuminazione.
II riscaldamento, nella lunga stagione invernale è a legna, fornita per lo più dalle famiglie degli allunni. Quando la scuola è posta in un piano superiore, una scaletta di legno ripida e non del tutto sicura ne costituisce l’accesso.
Le abitazioni degli insegnanti, qualora
11 maestro non si rechi giornalmente su' posto da centri vicini o dalla città, (in questo caso con frequenti assenze e ritar di, specie nella stagione invernale) sono povere e per nulla confortevoli, anche quando si cerca, nella frazione, di mettere a disposizione del maestro il locale migliore.
Banchi e cattedre non sono stati rinnovati da decenni : si segnalano attrezzattu-re scolastiche risalenti al 1920, con banchi corrosi e tarlati al punto di destare' preoccupazioni nei genitori per il logorìo degli abiti e la possibilità di scalfitture.
Il materiale didattico, spesso raccimola-to dalla buona volontà del maestro stesso, è insufficiente allo svolgimento dei programmi. Non di rado si riduce a una carta geografica antiquata.
La maggioranza degli allunni risulta sprovvista sufficientemente o sprovvista del tutto di materiale scolastico. Lo scarso od inesistente funzionamento dei patronati scolastici ■— con l’irrisoria somma a disposizione per legge di lire 4 per abitante — fa sì che la spesa dei libri, dei quaderni, e materiale scolastico vario si riversi completamente sul magro bilancio della famiglia dei nostri montanari che si trova costretta a limitare il più possibile l’acquisto.
Asili e doposcuola non sono sufficienti alle necessità.
Vi sono asili solo nei centri maggiori, mentre una adeguata rete di scuole materne servirebbe a sottrarre i bimbi inferiori ai sei anni alia lunga, nociva permanenza nelle stalle nei mesi invernali, e ai pericoli dovuti alla mancanza di custodia nei mesi estivi, quando i genitori si allontanano per i lavori dei campi.
Quasi totale è la mancanza di doposcuola mentre sia per l’inaccoglienza della abitazione di montagna, troppo spesso un vero e proprio tugurio, ove lo studio si rende quanto mai disagevole e infruttuoso, sia per la frequente assenza dei genitori costituirebbe un’integrazione particolarmente utile dell’insegnamento scolastico, e un mezzo per renderne più duraturi gli effetti educativi.
Le condizioni di frequenza sono legate alla mancanza di comunicazioni, specie nei Comuni più dispersi e per le frazioni prive di scuola propria, ove le distanze
della scuola giungono fino a tre chilometri di mulatiera ripida, affatto impraticabile col maltempo, e notevoli sono i dislivelli , superati spesso d'inverno con un’oia e un’ora e mezza a piedi.
A questo si aggiunga il pericolo di valanghe e slavine d’inverno e in primavera, il passaggio di corsi d’acqua e torrenti su passerelle malferme, anche nel pericolo delle piene provocate dal disgelo.
La frequenza, tocca il minimo a primavera inoltrata, allorché molti ragazzi, per le strette necessità di lavoro e di guadagno della famiglia, sono adibiti a lavori campestri. Le bambine sono spesso trattenute a casa a custodia dei bambini più piccoli. Non c’è quindi da stupirsi se il fenomeno della dispersione scolastica raggiunge nelle nostre montagne l’indice più alto.
La completa mancanza di scuole artigiane sottrae alle giovani energie locali un campo che potrebbe essere, in una ripresa economica dei nostri paesi, fecondo di attività e guadagni.
Il maestro è l'unico uomo di cultura, inviato in montagna. Molto spesso ha sopperito con sacrifici e buona volontà alle deficienze della organizzazione scolastica. Molto spesso ha fatto dell’insegnamento una missione.
Ma i nostri paesi di montagna non hanno che in misura limitata un personale insegnante che si stabilizzi sul posto. Essi sono per lo più un campo di esperienza dei giovani maestri ai primi incarichi, inviati dalla città, che conoscono, nei migliori dei casi, i nostri paesi solo sotto l’aspetto turistico.
Nel campo delle condizioni generale della scuola nei nostri paesi chiediamo;
— Rispetto della legge che impone una scuola ogni dieci bambini in età scolastica e suo eventuale abbassamento a cinque.
— Insegnamento degli allunni anche nella lingua materna, impartito possibilmente da insegnanti del luogo.
— Assegnazione da parte dello Stato di una parte maggiore del bilancio alle spese per l’istruzione pubblica.
— Assegnazione da parte dello Stato di fondi necessari alla assistenza scolastica.
— Si faciliti ai Comuni la procedura per l’istituzione di nuove scuole di avviamento professionale e secondarie.
— Vengano studiate dai Ministeri competenti progetti di scuola ultra-economica per Razioni, compresa l’abitazione per gli insegnanti.
— Si costituiscano convitti consorziati nelle valli ove le distanze precludano u-na regolare frequenza alla scuola.
— Si costituiscano le scuole artigiane di montagna, curando, attraverso cooperative la raccolta e la vendita dei prodotti.
Nel Campo di competenza comunale:
— Istituzione di asili là dove non esistono.
— Commissioni di controllo per giustificare l’uso dei fondi Comunali da parte di organismi ai quali il Comune versa contribuzioni.
— Si prendano in speciale esame la creazione di Patronati scolastici consorziali nei Comuni di alta montagna.
— La sostituzione della suppellettile scolastica antiquata o deperita, la modernizzazione dell’attrezzatura scolastica.
— Biblioteche scolastiche con particolare riguardo alle biblioteche per i giovanissimi, sorvegliando che i libri di lettura siano educativi.
— Particolare attenzione alla creazione di scuole popolari previste dal decreto legge 17.1.1947, n. 15, di ricreatori, di doposcuola.
— Studio delle possibilità di istituire un servizio di raccolta e trasporto con automezzo (almeno nei mesi invernali) degli allunni abitanti in frazioni unite con strade carrozzabili al capoluogo e che siano sprovviste di scuola.
Kot so pisali in še pišejo žoinali v naši videmski provinci, bo 38 delavcev odpuščenih v videmski Cementerie udinesi. Sindikati vseh treh kolorjev legitimno protestirajo, ker bo 38 delavskih familij na cesti.
38 odpuščenih delavcev ni veliko število, ker smo na žalost navajeni na tisoča ljudi, ki so dižokupati, na tisoče ljudi, ki so na pol dižokupati in na desettisoče ljudi, ki morajo vsako pomlad na delo v emigracijo.
Za odpustitvijo 38 delavcev pa so druge hujše stvari, ki nas furlanske Slovence vežejo v eno fronto s furlanskimi delavci. V cementni industriji Furlanije so narprej udarili po delavcih v Furlanski Sloveniji v Čemurju, kjer so zaprli vse instalacije in popolnoma prenehali z delom. Po Nadiških dolinah so zaprli eno kavo za drugo, v Čedadu pa so zmanjšali produkcijo jn so delavci zmeraj v nevarnosti, da jih vržejo na cesto.
Velikanski cementni trust »Italcemen-ti«, ki ima popolnoma monopolistično si-
tuacijo ne samo nad cementno industrijo v Italiji, ampak tudi nad vsemi kavami, je izračunal na nek način, da se mu v videmski provinci in seveda tudi v Furlanski Sloveniji ne splača imeti svojih cementificijev, svojih stabilimentov in še manj svojih delavcev in tehnikov.
Edino bogastvo, ki ga imajo naši bre-gi, je naš kamen, dober za žganje apna in cementa. Drugega minerala nimamo, in ker nočejo izkoriščati našega kamenja, ne more biti nobeden naš delavec zaposlen v domačih krajih v industriji estrattivi in mora v daljno Francijo in Belgijo v njihove tuje miniere.
V Trstu je Italcementi v porto industriale pa le postavil veliko fabriko cementa. Tam so dobili milijarde lir poceni kreditov, tam so pritisnili na rimsko vlado še z argumenti patriotizma, ki sicer nima s tem nič opraviti. Le uboga Furlanija bo ostala brez industrije in naše kave bodo samo še kot nekak monumento na čase, ko so ljudje doma služili kruh.
*
/////Zžž/
■Ml Fili
Itti N®1
TODBONESEC
Sen. Solari meò nami
1111111 n: 111 mi s i <•* i m i tt m 11 n 11111 il 11 n 111 il 111111111 ni 111 ni 11 in i urn i n li n il ti li n i m 11 n n i ii n n
TARCENT
»Perla del Friuli” an zapuščene vasi
Usi dobro poznamo Cento, ljep turistični center u sarcu Furlanije, imenovana zavoj na oko prijetne okuolice tudi »Perla del Friuli«, malotikeri pa pozna od blizu vasi, ke no spadajo pod njeno krilo. Dosti vasi čentskega komuna, ke so obješene kot gnjezda visoko u hribin, živi u veliki mizerji an zaostalosti.
Vas štela, ke na leži nih 700 metru visoko an šteje več kot 300 judi, na nje-ma nančej vodovoda (acquedota). žene no muorajo od zjutraj do večera nositi na povjerku vodo iz oddaljenega zvjera-la, da morejo kuhati, prati an napajati blaho. Foljeti, kar to je velika suša, nastopijo prave težave. Pred zvjeralom stoji cjela pročesjon žensk, ke no čakajo s pa-ciencijo, da se počasi nacurlja seglot tega precioznega likuida. Do nedaunega ta vas na nje mjela nančej cjeste. Donas jo ima, ma na je u itakem surovem stanju, da ni moči voziti po njej. Te, ke u če prodati darva ali seno u muore klicati iz Cente »autocarreto«, da prepeje karik do Male Mažerje. ker z drugimi vozili to nje pošibil voziti.
Judje so še tle parmuorani hoditi na emigracijo. Njivice, ke no leže kot bleki-či po prostih bregjeh, njeso rat za se preživiti. živinoreja na nje buohvje kaj razvita. Usaka fameja na redi 'dno do dvje glavi živine, kar to je še za usaki-danje bizunje premalo.
Fin ke ne ba u Bulfonsu odperta fa-brika, te bo okupanih dosti judi iz Stele, kar te se dosti poznalo u tjeh famejah, ke so mjele fortuno mjeti okupanega ej-tu kacega. A na žalost po tej učri so to fabriko zaperli, tej ke so zaperli dosti drugih fabrik tu Furlaniji, an zatuo to muore še več judi hoditi na djelo po svjetu. Tud ženam na nje ošparnjena ta tamjeva pot. Te, ke no ne gredo u estero, no muorejo jeti oku po Italiji za dej-klo.
An use tuó to je le par kilometrov od »Perle del Friuli«, kjer no majo use ko-moditadi kot u velikih cetadih, Upraša-mo se kako to je tuo, da komun u ne naredi majednega paša, da bi se zbuojšala dišperana situacjon gorskih vasi Stele, Smardenkje, Male Mažerje, Kuje an drugih, saj te no plačujejo dnako visoke ta-se tej te, ke no leže tu planuri an no majo dober svjet an venčo okažjon za obrje-sti djelo tle ali tam, ker so buj bliz centra.
BRDO
KAR NO NASI POGLAVARJI SPE
Skoda, zarjes velika škoda, ke tu našjem komunu, ve njemamo dobrih ministrar torjev. Lani te bo prožetano, ke no če asfaltirati uso cjesto, ke na peje skuoz Tersko dolino, ma na žalost, anu vero zatuč, ke so naši komunski poglavarji spali, prožet u se nje realizira an smo muorli se kontentati koj dveh kilometru asfaltirane cjeste, tuó to je cjeste Njivi-ca-Ter.
Soutje za to djelo so bli že stancjani od governa, ma potèm so ta kontribut dali za pomat drugim vasem, ke so ble lani poškodovane od pouodenj. če e bi naš komun buj se interesu, tega to bi ne točalo. Anjelé marnò uojo čakati, ke no dejta dan drugi kontribut.
Judje no mormorajo anu no majó ra-žon mormorati. Težje, ke so kličeni za
urediti reči publike no majó dove j se impenjati, drugačej te dibant, ke no se kladejta. Ta na komune to njema se-djeti za merkati koj na interese personal, ma to ma predusem djelati interese judi. Naš komun, bal nu jo kopišali, u bi mogu stati zlo buojše kot u se obrenče. Te rat, ke ve storimo kapiti videmskim an rimskim poglavarjem, kje ve se obrenčemo an kako u se muore naš človek uodinjati kruh.
Naši komunski poglavarji, to se nam zdi, no se maso malo interesuvajo.
Drugo nedejo u tjem mjescu je obisku nekatere naše vasi socialistični senator onorevole Fermo Solari iz Vidma. Znani parlamentarec ni obisku samo vasi, ampak tud posamezne družine, de so mu povjedale u kakuó težkih razmerah se ušafajo. Najparvo se je ustavu u vasici Kal, katjere se senator Solari dobro spominja iz partizanskih časov, kar je biu komandant parvih partizanskih formacij 1943 leta an je ušafu tu varno zatočišče. Žene an možje so ga šobit spoznali an se mu parbližali. Bili so usi srečni, de so ga imjeli u svoji sredi an tud on je bil ganjen, kar se je po 16. letih spet varnu u te kraje an zagledu senike an hiše, kjer je takrat prenočevu s svojim štabom. Iz Kala je potlé parlamentarec šu u Zapa-tok, kjer je obisku družino našega narodnega heroja Marka Redelonghija, ki je padu med narodno-osvobodilno borbo. Tudi tle je uprašu ljudi katjeri so problemi, ki so nujni za rešit an jim objubu, de se bo interesira, u kolikor mu bo mogoče, par governu u Rimu, de jim pride na pomuoč.
Senator Solari je parvi parlamentarec, ki je šu u naše zapuščene vasi, de je vidu realno sliko živenja naših ljudi an zatuo so mu ljudje zlo hualezni za njegov obisk. Sada se troštajo, de se bo zanje interesiru, če pa jim ne bo vsedno nič pomagano, imajo usaj čut. de njekšan
niiiin i ululili n i u 11111 li iuu u ri i ut n in un 1111111 mi 1111111111111111 mn umu 1111111111111111 m in i
REZIJA
10 milijonov za kanal« v Osojanih
V preteklosti smo že večkrat pisali kako je potrebno urediti kanalizacijo v Osojanih in tudi, da že dolgo obljubljajo napraviti to javno delo. Tele dni pa je končno vendarle prišla rešitev; država je nakazala 10.000.000 lir za prvi lot kanalizacije.
Osojani so vas, ki šteje 200 hiš z okoli 800 prebivalcev. Ker so hiše nanizane ena poleg druge in ena nad drugo, si lahko vsakdo predstavlja, da bivanje v tem zaselku ni zdravo in niti higijenično. Kadar dežuje teče gnojnica po tesnih vaških ulicah kar v potokih, kar je zares neprijetno, posebno še ker vemo, da zahajajo semkaj večkrat tudi izletniki. Sedaj upamo, da bodo v kratkem, oziroma na pomlad, prieli z deli in tako bodo mogli tudi Osojančani vdihavati čisti zrak, ki prihaja iz Kanina.
Pisali smo tudi, da bi bilo potrebno popraviti še drage ceste v dolini Rezije in ne samo olepšavati Ravenco, ker je turistični center. Komun za takšna dela nima nikoli denarja na razpolago toda usmilili so se nas v Rimu in odobrili kontribut 879.000 lir za odpreti delavni center, da bo popravil cesto, ki vodi iz Ravence v Belo (Sv. Jurij). Dnevi so lepi in zato upamo, da bodo z deli v kratkem pričeli.
Zelo potrebno bi bilo temeljito popraviti tudi cesto, ki vodi iz Liščec v Krnico. To cesto so zgradili še vojaki med prvo svetovno vojno in od takrat dalje se komun ni dosti več brigal zanjo. Zaradi malobrižnosti je seveda ta cesta ostala tekom tolikih let neuporabna. Ljudje, ki imajo svoja posestva, oziroma pašnike in gozdove, v Krnicah in teh ni malo, bi zelo potrebovali dobro kolovozno pot, da bi po njej lahko vozili. Te ceste bi se lahko posluževali tudi ljudje iz Učje, ki so popolnoma odrezani od komuna. Delovnih sil ne manjka na licu mesta, ker so vsi, ki komaj čakajo na delo, stroški pa tudi ne bi bili tako	veliki,	da jih	ne
bi mogel	kriti komun	eventuelno z	dr-
žavnimi kontributi.
Znano nam je, da komun namerava z državnimi kontributi asfaltirati cesto Re-siutta-Ravenca, kar bo salo okoli 100 milijonov lir. Ljudje niso nič kaj zadovoljni, da se napravi to delo, ker vidijo okoli sebe sto dragih večjih potreb. Naj bi komun poskrbel najprvo za gradnjo in popravilo	cest v tistih	vaseh,	kjer je	nimajo ali	pa so slabe,	potem	pa naj	bi
delal načrte za olepševalna dela. Sedanja cesta Resiutta - Ravenca ni slaba, le v redu jo je treba držati in to ni težko, saj je cestar stalno nameščen.
ALOJZ MICELLI UMRL V BOLOGNI KOT VOJAK
Pretekli teden je pretresla vso našo dolino žalostna hovica, da je umrl v špitalu v Bologni 22 letni Alojz Micelli iz Hoste pri Njivi. Mladenič je bil v tem mestu pri vojakih in si je dal operirati tonsile, kar je bilo zanj usodno. Na pustni torek so prepeljali posmrtne ostanke v rodno vas, kjer so jih pokopali na domačem pokopališču.
Sorodnikom nepozabnega pokojnika izrekamo naše sožalje!
ČEDAD
NESREČA NE POČIVA
štiriljetna Claudia Koredič iz Trpeča pri špetra je padla z rokami na gorko peč an si močno opekla dlani. Muorali so jo pejati u čedadski špitau an bo ozdravila u 14. dneh.
Italo Makorič iz Tavorjane je muoru u špitau, ker ga je ranila mina, ki je eksplodirala an mu močno poškodovala roke. Ce ne bo komplikacij bo ozdravu u enem mjescu.
Viktor Koredič iz Špetra se je ponesre-ču par djelu. Kar je nesu na harbtu br-jeme drv mu je spodarsnjelo (popuznilo) na starmi poti an drva so mu padla na nogo an mu zdrobilo kosti. Ozdravu bo u treh tjednih.
Silvio Turk iz Ahtna se je ponesreču par djelu na cjesti Ahten-Porčinj. Kamen ga je ranu u komolec an se bo muoru zdraviti 40 dni.
Aristide Pascolo iz Tipane je padu, kar je nosiu na njivo gnoj an si je par padcu udaru u čelo an nuos.
Lucijan Gradina iz Campeja, ki hodi u šuolo profešjonal u Čedad, se je par ginastiki udaru u nogo an se bo muoru zdraviti tri tjedne.
Pierina Blazutič iz Sovodenj je šla čez cjesto ne de bi pogledala, če je cjesta prazna. Korjera, ki je parpejala u tistem momentu, ji je zlomila čampno roko an zatuó je muorala u špitau.
Jožef Terliker iz Sv. Lenarta je padu z motorjem zavoj ledene potti an si močno udara u trebuh. Pejali so ga u špitau, kjer se bo muoru zdraviti nih tri tjedne. Tud Alojz Zdravlič iz Sv. Lenarta je padu z motorjem an se precej udaru po obrazu an si zlomu eno rebro.
Enajstljetni Adriano Kraink iz Dreke je med igranjem padu an si zlomu čampno nogo. Ozdravu bo u 40. dneh.
Usem ponesrečencem želimo, da bi preča ozdravili.
skarbi zanje an se trudi, de bi ble zbuoj-šane njih ekonomske razmere.
CJESTE SO ŠPJEGU KOMUNA Podboneški komun ima največjo cjesto mr ježo u Nadiški dolini. Cjeste, ki vežejo razne vasi an zaselke po dolinah an brjegeh, so douge kakih 45 kilometru. Te cjeste so sevjeda venčpart u zlo slabem stanju, ker imamo samo dva cjestarja, de jih strojita. Težkuo bi bluó samo prehodit usak dan tarkaj kilometru, kaj šele djelati na takuó dougi liniji samo dva cjestarja. Pa še tuó naj povjemo, de ob cjestah ne vidimo nobednega kupa pje-sk.a za posut. Kaj more torej tud cjestar popravit, če pa nima niti lopate pjeska za posut po jamah.
Vjemó de naša komunska administracija, ni takuó uboga, saj je zaključila bilanco 1G58 z aktivom. Zakaj ne poskar-bi torej, de bi se zbuojšale cjeste? Ce nista zadost dva cjestarja, naj uzamejo še adnega ali dva, saj je use puno ljudi, ki čaka na djelo. Pa tud za pjesak an use kar je potrjebno za postrojit cjesto, bi muorlo bit nimar na razpolago. Ljetos imamo na srečo Ijepo zimo, a kaj bi bluó, če bi biu sneg an poledica. Končno pa zime še ni konec an pru bojo im j el ljudje preklinjati komun, če se bojo ponesrečili zavoj jamastih cjest. Njek pregovor pravi, de so cjeste špjegu komuna, če tuó darži, je lahko našega spot, ker grd zavoj malomarnosti.
-j. POPRAVILI BOJO LANDARSKO JAMO
Pretekli tjedan je paršla u Landar ko-mišjon, ki jo je pošju Genio Civile an »Sovraintendenza alle antichità e monumenti«, de so konštatiral, kaj škode je napravila u Landarski jami poplava, ki je bla u naših krajih junija lanskega ljeta. Popravili bojo tud stopnice, ki vodijo u jamo an drugo kar je potrjebno, ker je nagobamost, de se jama zasuje.
Landarska jama, nekdanja trdnjava Slovencev Nadiške doline, bo takuó spet mogla sparjemati številne turiste, ki prihajajo nimar iz daljnih an bližnjih kra-jeu. Troštamo se, da bo djelo nareto do velike noči, ker je takrat u Landarju se-njén.
JAVNA DELA
Končno so se le zganili an nakazali našemu komunu 2.744.000 lir za popravit, cjeste, ki jih je poškodovala pouódnja lansko ljeto. Odperli bojo djelouni center, kjer bo okupanih več djelaucu.
PRAPOTNO
OGENJ U GOZDU
Pretekli tjedan, kar je pihal hud vje-tatr, se je užgal gozd v kraju Zlatnik an ogenj napravu za kajšnih 100 taužent lir škode. Gasit so paršli pompierji iz Vidma. Gospodarju gozda bo škodo povami-la sikuracjon.
DREKA
ZA CJESTE DEBENJE’-TRINKI-TRUŠNJE .
»Cassa Depositi e Prestiti« je dala našemu komunu posojilo 19 milijonu lir za nardit cjeste Debenjč-Trinki-Trašnje. Djela se bojo pričela na pomlad.
U kratkem bojo odprli tud djelouni center za postrojit komunske cjeste. Ministrstvo za javna dela (Ministero Lavori Pubblici) je že nakazalo 400.000 lir za nardit tisto djelo.
SV. PETER SLOVENOV
TELEFON U KLENJAH Te dni so napejali telefon tud u Kle-njé an nosi številko 57. Za tisto djelo je muoru komun dati 50 procent, tuó je 150.000 lir, ker je vas majhna an ne daleč od špetra. U večjih an oddaljenih vaseh krije use stroške za napejavo tele--/ fonov država.
ZIBELKA U AŽLI Kontovo družino u Ažli je zlo razveselilo rojstvo drigorojenca Igorčka, ki ga je opvila g.a Marija. Malemu puobiču želimo dosti sreče u živenju, materi an očetu pa častitamo k temu veselemu go-godku.
NEME
DEMOGRAFSKO GIBANJE U našim komunu to bo mjesca ženarja takole demografsko gibanje:
Rojeni u komunu:	Luciano Culino,
Massimo Braccagni, Sergio Nimis; rojeni izven komuna: Patrjzia Cussigh, Antonella Micossi, Pierina Cricco; rojeni u eštero: Mario Tubetti.
Umarli u komunu: Giuseppe Dicinto, Giacomo Vigant, Ernesta Ruzzi, Maria Comelli ; umarli izven komuna :	Ana
Teresa Micossi.
Poroke u komunu : Cesare Comessi z Annomarijo Comelli, Salvatore Sturma z Graziano Sturma, Renato Saccavini z Elso Giorgiutti; poroke izven korhuna: Emilio Mattiuzza s Clelio del Zotti, Even-zio Bianchin z Evelino Tosolini Renato Giusto s Paimiro Bonanni an Marcello Hertig z Lio Del Piero.
AHTEN
ZA CJESTO MALINA-SUBID-
PROSNID
Ministrstvo za javna dela (Ministero Lavori Pubblici) je nakazalo našemu komunu 879.000 lir za popravit cjesto, ki peje iz Maline u Subid an Prosnid. Ta cjesta je zlo potrjebna popravili, ker vozi po njej dvakrat na dan po njej autobus u Prosnid, an če se je ne bi u pravem času popravilo, bi biu promet ošta-kolan.
Pru bi bluó, de bi se komun interesirii par kompetentnih oblasteh, de bi bi« preča nakazan denar za popravit tud obrežje Maline, ki ga je razdejala hud» ura junija lanskega ljeta. Od takrat j« pasalo že osem mjescu, a do danes je ostalo samo par objubah.
Hlinili i m mu n n i n i m immilli im i iiiiiiuiiiirmiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiii Miniiiniiuiiiiiiii • ■ •iimm11
FOJDA
Inauguracjon voDovoòa u Vilah
Dne 15. tega mjesca je bla u naši vasi velika »sagra«, tikaj velika, da je ju-dje ne puomnejo. Naše stuoljetne sanje so se izpounile: dobili smo vodovod. To nedejo smo praznovali našo patrono Sv.
Marghrito an je bluó ob tej okažjoni tud slovesna inauguracjon vodovoda. Več ku en tjedan je bla usa vas mobilitana za parpravit use potrjebno za to veliko »sagro«. Popravili smo vaško cjesto, jo posuli s pjeskom, napravili portone, ban-djerine, parpravili plesno salo, pamesli dosti miz an kandrej u koperativo, kjer je oštarija, najeli godce, počistili hiše, spekli gubance, zarjes smo imjeli poune roke djela.
Vile, ki leže nih 600 metru visoko nad Fojdo an štejejo nekaj čez sto judi, niso ble še takuó obiskane kot to nedejo. Cjeu dan, posebno pa popudan, se je kar trlo judi po vaških poteh an hišah. Paršli so iz Fojde, Raven, Cenebole, Podcerkve,
Pedrože, Podklapa, Raščana an celo iz Subida an Prosnida. Bluó je več kot stuó automobilu, motoceklet, vesp an še kak kamjon, takuó de je bluó kar nagobarno vozit po strmi cjesti, ki peje iz Raven u hrib. Zarjes še ankul njesmo videli tarkaj judi u Vilah.
Napravili smo takuó veliko »sagro«-ker bo od sada za nas živenje malo buj vesjelo.' Dobili smo vodo u vas, kar pri' de rejč za nas dosti djela ošparanega. V° sada smo nosili vodo s povjerkom od oddaljenega zvjerala, ker tisti blizu vasi hi dobar. Vodo so nam napejali iz Pedrože-ki je zlo dobra, ker izvjera visoko u hribu. Poljeti nam ne bo korlo več tarpje« žeje, kar se je u resnici dostikrat dogodile-de se človjeku ni dalo iti po tardem d j el« pol ure deleč pit marzio frišno vodo.
GRMEK
ZA POPRAVILO CJEST Za popravit use komunske cjeste je di' žava nakazala 1.500.000 lir. Za nardit <*' sto djelo bojo odperli djelouni center.
VESELA POROKA Dne 7. febrarja se je poroču Izider Predan iz Gorenjega Brda z Delko R" kin iz Lombaja. Noviča sta povabla 1,9 ženitke u Lombaj dosti svojih parja*®" ljeu an znanceu an novič je muoru ; po stari sovenski ljudski navadi pia^ ti domačim fantom odškodnino za katjero jim je odpelju iz vasi.
Novičema želimo u skupnem dosti sreče an zadovoljstva.
živenju
OB 110 LETNICI SMRTI
%
Te dni proslavljamo stodesetletnico smrti največjega umetnika slovenske vezane besede pesnika Franceta Prešerna.
Prešernovo življenje poteka v letih med 1800 do 1849, ko se je svet obnavljal v duhu bratstva, svobode in enakopravnosti po načelih francoske revolucije. Prešeren je hrepenel po svobodi in se je boril proti reakcionarnemu toku svojega časa. Kakšna so bila prizadevanja vladajočih mogotcev, nam dovolj jasno pojasnjujejo besede ministra Metternicha, k. jih je naslovil profesorjem ljubljanskega liceja. »Kdor meni služi, mora poučevati, kakor jaz hočem, kdor tega ne more ali kdor nastopi z novimi idejami, ta naj se odstavi, ali pa ga dam odstaviti jaz.«
Prešeren se bori proti ozkosrčnosti, proti mračnjaštvu, proti načelom, da naj bo umetnost utilitaristična, da naj služi le vzgojnim momentom. On protestira proti n.oralizujočim »orglarjem«, ki so hoteli preprečiti vsak svoboden razmah v literaturi:
Pusti peti moj g a slavca, kakor sem mu grlo ustvaril.
Komur pevski duh sem vdihnil, è njim sem dal mu pesmi svoje: drugih ne, le te naj poje, dokler, da ho v grobu vtihnil.
PTešeren je iz preproste kmečke govorice ustvaril jezik v katerem je lahko izražal vsa svoja čustva in svoje misli do najiinejših podrobnosti. Prešeren je iz svoje duše dal narodu za tedaj in za vse večne čase oporo, da je ta narod lahko rastel in se razvijal.
Leta 1845 mu je dunajska cenzura črtala četrto kitico »Zdravljice« češ da je panslavistična. V tej kitici si želi, da bi se vrnile med nas »edinost, sreča, sprava« in da naj si otroci, ki jih ima Slava, v roke sežejo.
nda oblast
in z njo čast
ko pred, spet naša bodo lastu.
Toda naš pesnik ne misli samo vseslovansko, temveč misli v isti meri občečloveško:
»žive naj vsi narodi,
ki hrepene dočakat dan,
ko, koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan;
ko rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak.
Vodilna nit vseh njegovih poezij je lju-
bezen, vzvišena ljubezen do Primičeve Julije. V njej vidi »Svetlobo zorno«, kateri
Le nji teme kraljestvo je pokorno samo njo ubogajo viharjev sile.
V to njegovo veliko ljubezen se prepleta njegova velika ljubezen do lastnega naroda.
Solze z ljubezni so do tebe vroče, iz domovinske so ljubezni lile.
Njegove pesmi so nastale iz želje, »da bi zbudil slovenščno celo.« Prešeren je v svojem življenju izpil do dna čašo trpljenja. Doživel je mnogo razočaranj. Zaradi stremljenja po svobodi, zaradi njegovega slovenskega in vseslovanskega mišljenja, zaradi njegovih naprednih idej ni mogel dolgo časa urediti svojih življenjskih prilik, ker mu oblasti niso hotele dati službe oziroma mu omogočiti,
da se osamosvoji, šele leta 1846 se mu posreči po dolgotrajnem trudu dobiti advokatsko mesto v Kranju.
V spoznanju veličine Prešerna so se po njem v zgodovini vedno razvijale mlade sile.
Prešernovo stremljenje po svobodnem umetniškem udejstvovanju, njegova težnja po svobodi uma sploh, njegova velika domovinska ljubezen globina njegovih čustev, njegovo občečloveško mišljenje, dovršenost v izražanju misli in čustev, njegov odpor, proti okorelosti in mračnjaštvu, njegov napredni duh so bili vedno vzor mladim generacijam, ki so težile po napredku in poglobitvi vsega javnega udejstvovanja. Prav tako je postal Prešeren eden izmed vzornikov v narodnoosvobodilni borbi slovenskega naroda.
»Hlinil IH >111 " II It 1111 11I II 1: 111111 III lili II I II II 1111 ! 11 III III II 111 II II I ! Il II 111111111111111111 11111II |l| 1 II
KAKO SO NASTALÌ IZUMI
Pogosto so majhne reči velikega pomena za razvoj človeške kulture. Tako je tudi s svinčnikom, ki sodi dandanašnji med nujno potrebne potrošne predmete in nas spremlja od otroških let do konca življenja.
Zdaj je svinčnik cenen, vsakomur dostopen proizvod. Izraz svinčnik nima prav nobene zveze s svincem in je verjetno nastal zato, ker pušča svinčnik na papirju sledove svinčene barve. Stoletja so minila, preden je človek dobil tako preprosto in praktično sredstvo za pisanje. Ne bi se spuščali v to, kako je človek dobival druga pisala, koliko najrazličnejših poskusov je bilo, preden so izumili svinčnik kot nenadomestljivo pisalno sredstvo.
Proizvodnja sodobnih grafitnih svinčnikov je povezana z imenom Josefa Hart-moutha (1752-1816), avstrijskega arhitekta tehnika in izumitelja. Hartmouth je preiskoval razne snovi, ki bi prišle v poštev za pisanje na papirju. Kmalu je postal pozoren na primerne lastnosti grafita. To snov najdemo v naravi večinoma v obliki luskinastih kamnov in listom podobnih kristalov. To je ogljik temnosive ali črne barve, ki jo je moral premagati Hart-mouth: zagotoviti grafitu večjo trdoto in trpežnost, se pravi, da ne bi naglo spreminjal lastnosti. Delal je poskuse, kemične in druge preiskave niso dale ugodnega rezultata. Potem je začel dodajati grafitu nekatere nove snovi. Ugotovil je, da se kot dodatek najbolje obnese glina, ker zev-gotovi grafitu sposobnost za pisanje, razen tega pa je mogoče izdelovati iz te zmesi svinčnike različne trdote.
Kako izdelujejo svinčnike po tem postopku? Grafitni in glinasti prah zmešajo dodajo vode in napravijo gosto testo. To testo potem oblikujejo v tanke palice, ki jih segrevajo in posušijo, da se strdijo, nato pa jih vlagajo v les. Trdota svinčnika je odvisna od razmerja med glino in grafitom.
Razen tega je pri izdelavi dobrih svinč-
Knjižni trg narodnih manjšin v Jugoslaviji
nikov velikega pomena tudi les. Večinoma uporabljajo gosto smrekovino, ki ima prijeten vonj.
Ko so poskusi potrdili domneve, je Hartmouth ustanovil slovito tovarno svinčnikov Koh-i-noor. Po pomeni »svetli sijaj«, nanaša pa se na sloviti daimant lahorske-ga velškaša. Ta diamant ima 106 karatov, bil pa je naj dražji dragulj v angleški kroni. Ime naj bi simbolično nakazalo kakovost novih grafitnih svinčnikov.
Potem se je v mnogih deželah razvila industrijska proizvodnja svinčnikov, še podatek: nad pet odstotkov skupne proizvodnje grafita porabijo za izdelavo svinčnikov..
— Za kratek čas r~~~
KAZNOVANA ZAMUDA »Zakaj ste v zaporu?«
»Ker sem bil zamudil vlak.«
»Da bi vas zaradi tega zaprli?«
»Da, če ga ne bi bil zamudil, bi jo popihal čez mejo.«
MLEKO NA METRE Deček pride v mlekarno in naroči: »Prosim kilogram mleka!«
Prodajalka ga pouči: »Veš fantek, mleko se ne prodaja na kilograme, marveč na mere!«
»No, prav, pa mi ga dajte en meter!«
GA ŽE POZNA »Skoraj bi me bil povozil, pa je še tako nesramen, da vpije za menoj : osel nerodni!«
»Kako? Ali te pozna?«
PRAVILNA OCENA Ona: Ali misliš, da povečuje često gledanje v zrcalo mojo nečimrnost?«
On: »Kaj še, samo tvoja domišljija postaja večja!«
DOBRA POSTREŽBA »Slišite, natakar, vino ima čuden duh... Zamašek je plesniv!«
»Malo potrpite, prosim, takoj vam prinesem drug zamašek!«
Razen petih glavnih narodov — Slovencev, Hrvatov, Srbov, Črnogorcev in Makedoncev — ž.vi v Jugoslaviji več narodnih manjšin, katerim jugoslovanska ustava jamči popolno enakopravnost in ljudska oblast podpira njihov narodni kulturni razvoj. V avtonomni pokrajini Vojvodini živi poleg Srbov in Hrvatov še
500.000 Madžarov, 83.000 Slovakov, 62.000 Romunov, 34.000 Cehov ter 30.000 Rusi-nov, medtem ko je v avtonomnem Ko-smetu približno 600.000 šiptarjev, v Makedoniji 234.000 Turkov, v Istri pa okoli
33.000 Italijanov.
Narodne manjšine v Jugoslaviji uživajo vso podporo s strani države. Veliko tozadevno podporo prejemajo za izdajanje knjig. Doslej je izšlo največ knjig v madžarščini — in sicer 525 v skupni nakladi 1,042.915 izvodov. V šiptarskem jeziku je izšlo 519 knjig nakladi 3,585.400 Izvodov. Izšlo pa je tudi 67 italijanskih knjig v skupni nakladi 112.900 izvodov. V slovaš-čini je izšlo 108 knjig v nakladi 186.000 izvodov, v romunščini 110 knjig v nakladi 192.000 izvodov, v ruskem jeziku 78 knjig v nakladi 53.400 izvodov ter v tur-ščini 135 knjig v skupni nakladi 327.100 izvodov.
Iz tega splošnega pregleda knjig, ki izidejo v Jugoslaviji v jezikih narodnih manjšin, vidimo, da je število tiskanih izvodov sorazmerno precej visoko, kar pa je z druge strani tudi razumljivo, če pomislimo, da ima vsaka narodna manjšina ne samo svoje osemletke v materinem jeziku, temveč tudi učiteljišča, gimnazije in druge višje zavode, za katere je stalno treba izdajati primerne učbenike.
Ker je trg za knjige, ki se tiskajo za manjšine, razmeroma zelo majhen, tiskarska podjetja tiskajo z izgubo, kar pa krijejo z državnimi fondi. Založniška podjetja, ki tiskajo knjige za manjšine, se trudijo, da bi izdala čim več del pisateljev pripadnikov manjšine. Dokaz za to je, da je bilo izdanih 21 del mladih avtorjev šiptarske narodne manjšine, 4 dela avtorjev romunske manjšine, 33 del avtorjev madžarske manjšine, 3 dela avtorjev slovaške manjšine in 2 deli avtorjev rusinske manjšine. Avtorji narodnih manjšin pa se ne uveljavljajo samo v obsegu svoje narodne skupine, marveč njihova dela prevajajo tudi v srbohrvaščino in so tako dostopna tudi širši jugoslovanski javnosti. Vsekakor je s tem dana narodnim manjšinam v Jugoslaviji možnost za vsestranski kulturni razvoj in napredek.
11 Milin 11 n n 11 lin ii ii i in 11 rnn ki 11 n iiiiiiKiiin in i k. .imitimi mm »ni 'mn m n n n 1111 m m 11 n
Pripovedka o dobrih slarih časih
(Angleška narodna)
Bilo je v davnih, davnih časih. Človek je bil tedaj še dober, vsi ljudje so bili kakor bratje in sestre. Zato je bil človek pravi kralj na zemlji. Vse stvari so ga u-bogale in mu izpolnile vsako željo.
Ti lepi časi pa niso trajali dolgo. Temu je bil kriv en sam človek. To je bil neki drvar, ki je vsako jutro odhajal v gore, porasle s temnimi gozdovi. Vzel je sekiro in odšel podirat drevje. Ko je nasekal dosti drv, je ukazal: »Sedaj pa se, drva, poberite in tecite domov!«
Drva so drvarja ponižno ubogala in se začela pomikati proti domu, drvar pa je brez skrbi korakal za njimi. Naenkrat pa mu je začela presedati prašna cesta in žgoče sonce. Pa se je domislil da bi drva še njega nosila.
Skočil je na les in se udobno zleknil na njem.
Tedaj pa so drva nenadoma obstala. Drvar se je razjezil in jih začel v jezi razsekavati, a nič ni pomagalo. Ko je obnemogel, je spoznal, da ne bodo drva nosila njega, ampak da si jih bo moral on oprtati na rame in jih nesti domov.
Tako zaradi prevzetnosti enega samega človeka so minili stari dobri časi.
miški. Pribežal je zajec: »Kamrica, kamra, kdo v kamri živi?« — Miška-luknjačka in žaba-regljačka; kdo pa si ti? — »Jaz sem vrhu-gore-popihač.« — Le noter, go-stač! — živelo jih skupaj je troje. Priteče lisjak: »Kamrica, kamra, kdo v kamri živi:« — Miška-luknjačka, žaba-regljač-ka in vrhu-gore-popihač ; kdo pa si ti?« — Jaz sem povsod-poskakač.« — Priseli se k nam! — In biva četvero jih tam. Prite-pe se volk: »Kamrica, kamra, kdo v kamri živi?« — Miška-luknjačka, žaba-regljač-ka, vrhu-gore-popihač in povsod-poskakač ; kdo pa si ti?« — »Jaz sem izza-grma-hla-stač.« — Tu imaš stan na izbiro ! — že skupaj živi jih petero. Ali primaha jo medved: »Kamrica, kamra, kdo v kamri živi?« — Miška-luknjačka, žaba-regljačka, vrhu-gore-popihač, povsod-poskakač, izza-grma-hlastač ; kdo pa si ti? — »Jaz sem vse-pomečkač!« je dejal kosmatin, sedel na kostnjak in jih vse pomečkal.
Miškina kamrica
Leži tam na polju konjski kostnjak. Pritekla je miška-luknjačka in vpraša: »Kamrica, kamra, kdo v kamri živi?« Nihče se ji ne oglasi. Miška smukne v konjski kostnjak in začne tam živeti. Priska-če mi žaba-regljačka: »Kamrica, kamra, kdo v kamri živi?« — Jaz, miška-luknjačka; kdo pa si ti? — »Jaz sem žaba-regljačka.« — Le noter in živi z menoj ! — žaba zleze v kosnjak in začne živeti pri
Odkod ime februar
Mednarodno ime za naš svečan je star rorimskega izvora. Ime je dobil po boginji z imenom »Februa«, ki je bila zaščit-nica mlade setve in prispodoba rodovitnosti. Duhovniki Pana, boga narave, so vsako leto njemu v čast prirejali praznik sprave in čiščenja. Oblečeni v kozlovske kože (Pana so si predstavljali kot mladeniča s kozlovskimi nogami in rogovi) so se hrupno pomikali po rimskih ulicah, otepaje s šibami, da bi pregnali hude duhove. To so bili začetki današnjega pustnega šemljenja in veseljačenja, mesec, ki se v njem to dogaja, pa je obdržal ime prvotne visoke pokroviteljice vseh veselih in tudi skesanih ljudi.
PRANCE BEVK :	20.
KAPLAN MARTIN ČEDERMAC
Odpela sta, kuhinjo je zagrnila tihota, še veter je za čas potišal. Katina je pogledala brata, ki je še vedno strmel v gasnoče oglje; po licih se mu je pretakal izraz bridkosti, pomešan z radostjo, po-mirjenostjo in srečo. Kakor da se ga boji motiti, je nadaljevala delo. Bila sta zamaknjena vsak v svojo misel, vsak v svoje čustvo, ki ju je rahlo kot dih polnilo z blaženostjo... Da bi bilo vedno tako!
*
Čedermac je slabo spal in težko sanjal. Demonska domišljija in resničnost, Vse je bilo čudno spremešano med seboj. Prejšnji dan se je počutil krepkega, zdravega, lahkega, a zjutraj se je prebudil s ložkim občutkom, kakor da mu je zakupljena kri. Čutil je vročino. Ali se Sa zopet loteva mrzlica? Dan je bil pust, Smeren, mrzel, dišalo je po snegu. Veter se je le še kdaj pa kdaj zagnal v veje, nebo je viselo nizko nad zemljo.
Tisto nedeljo se je nateklo v cerkev nenavadno veliko ljudi, da je bila natlačeno polna. Ko je odhajal v zakristijo, se *n* Je zdelo, da je med možmi ln fanti
opazil več tujih obrazov. Ni se mnogo o-ziral, preveč je bil pogreznjen v svojo misel in skrb.
»Ali bomo peli?« ga je vprašal organist.
Tri dolge, napete trenutke se mu je zazrl v sive oči.
»Pojte!« je skoraj hropnil iz svoje neodločnosti.
Prvi del maše je odbral kot v omotici. Motilo ga je petje, ki mu je prihajalo na uho. Zdelo se je, da se je vsa cerkev oddahnila in se razživela. Ni gledal po ljudeh, vendar je videl njihove obraze. Da, vedel je, da se njegovo čustvo ujema s čustvi vernikov. V prejšnjih časih se je v petje na koru pritaknil le kak glas iz ladje, zdaj pa je pelo pol cerkve. Kakor da so bili do smrti užaljeni in so planili po prvi kapljici tolažbe.
Malodušje, ki ga je bilo obšlo še davi, ga je minilo. Nenadoma se je počutil tudi telesno krepkejšega. Vendar so mu noge omahovale, ko je stopal na prižnico Z mogočnim glasom, četudi je bilo čutiti rahel trepet na dnu, je zmolil očenaš in prebral evangetlij. Nato se je oslonil, kakor ono nedeljo pred tedni, in se ozrl
po vernikih.
Večkrat je opazil, da so prihajali v Vr-snik k maši tudi ljudje iz drugih vasi, kjer gospodje niso bili tako dobri govorniki. Čedermac je slovel, da zna vžgati z besedo. Iz izkušnje je vedel, da so pridige, na katere se je pripravljal, zmerom slabše od onih, ki so mu nastajale sproti, mu potekale iz duše kot studenec iz gore. Svojega prepričevanja ni gradil na hladni razum, obžaril ga je z ognjem svojega srca. Ni mu bilo do suhega dokazovanja, hotel je ganiti. Preden je spregovoril, je Boga tiho prosil za navdih. Po prvih stavkih, ki jih je prej pripravil in z njimi skušaj najti osnovni ton, ga je obšla zamaknjenost. Besede so mu vrele, postajale od trenutka do trenutka bolj vroče. Nikoli se ni poslušal. Gledal je obraze in presojal, kako sprejemajo njegovo prepričevanje. Ti so mu bili najvažnejše, edino veljavno merilo. Kadar je opazil nepremična lica, vanj uprte o-či, v katerih je zatrepetala marsikatera solza, se je zavedel, da je zadel na prag vo struno; to ga je še huje razvnelo. Kadar pa je opazil raztresenost, mu je bilo na mah jasno, da se mu duh muči brez navdiha, da besede ne vžigajo src; to ga je poparilo, v takih primerih je kmalu zaključil pridigo. Tak dan je bil zanj izgubljen, grizel se je v svoji tenkočutnosti.
Zadnja leta je bilo vedno več takih dni. Ali se je res postaral in ga zapuščajo du-jševne moči? Ob novem navdihu, ki je potegnil vernike za seboj, mu je zopet zrasla samozavest.
To nedeljo ne bi bil mogel prezreti, kako so se vse oči hkrati uprle v njegov o-braz. Kakor da so se zavzeli nad njegovo bledoto, shujšanostjo in močno posivelimi lasmi. In vendar je bil veličasten v svoji drži, še nikoli tako. Oči so mu gorele kot v mrzlici. Ni bilo težko opaziti, kako se mu kljub navideznemu miru drobno tresejo roke. Kakor da hoče to prikriti, jih je dvignil in vtaknil v široke rokave.
Ni mogel začeti, kakor ni mogel začeti pred tedni, ko je stal na istem mestu. Spomnil se je, bridko se je spomnil, kako so takrat njegove besede brez učinka padle v praznino. Nikoli ne bi mogel najti navdiha in zaleta, da bi jim prodrl do src. Zanj, ki je bil vajen uspehov, so bili zadnji tedni en sam velik poraz. Čemu napor, ako naj bi bilo vedno tako? Pa saj ni šlo le za to! Saj ni šlo le za to!
»Predragi kristjani!« mu je nenadoma zamolklo prišlo iz grla.
Premolknil je. Cerkev se je bila vzvalovila kot žito v sapi. Peli so, slovenski je molil in bral evangelij, a še niso do konca verjeli, šele zdaj, ko je slednjič
spregovoril, jih je minila napetost. Oči so jim zasijale. To ga je opogumilo, četudi se je zavedal, da postaja ta trenutek očiten upornik. Ni maral za posledice, še pomislil ni nanje. Obšel ga je navdih, v drobnem razburjenju so mu goreli živci in duša. Prejšnji večer se mu je le rahlo dotaknilo misli, kaj naj jim pove. Bila je le želja. Zdelo se mu je, da bi nikoli ne imel ne moči ne poguma za to. Misel je ostala, snovala v spodnji zavesti, rasla, se širila, zdaj je kot drevo z mnogimi vejami stala pred njim. Bil je kot povodenj, ki je nič ne more zadržati.
»Dragi kristjani!« je ponovil in hitel s prvimi besedami, da bi ne omahnil. Spomnil jih je tiste nedelje, ko so ga poslušali a ga vendar niso slišali. Ali vedo, o čem jim je govoril? O domovini jim je govoril. Ponovil jim je besede, kakor da so bile obvisele pod obokom, da jih je zdaj utrgal in jih spremenil v razumljiv govor. Gledal jih je v obraze. Kako vse drugače so jih zdaj sprejemali! Kakor da prej niso bile namenjene njim. Saj tudi niso bile. Zemlja, ki jim jo je Bog odmeril v svoji previdnosti. Jezik, s katerim se bratsko sporazumevajo. Kri ki se jim pretaka po žilah, in ki je niso prejeli, da bi jo po nepotrebnem zapravljali ... In vse, kar je govoril že o-trokom v svojem vrtu, le z drugačnimi
Stran 4
»MATAJUR«
- S Lev. 3
Več mleka s pravilnim napajanjem
Prav priporočiijvo za naše razmere je to, da pozimi živino napajamo na prostem. Toda kdor redi dobre molzne krave, temu se izplača, da napravi v hlevu samonapajalnike, da bodo krave pile, kadar bodo potrebne in kadar se jim bo zljubilo. Krave, ki molzejo, potrebuj, jo veliko več vode in pijejo tudi ponoči. PG-izkus je pokazal da so krave ponoči po pile do skupne količine vode 20°,o tiste, ki so pred otelitvijo presušile; 30% krave s srednje codio n.oiznostjo in 39% krave z visoko molznostjo. Iz tega poizkusa vidimo, da bi bilo najboljše, če bi krave lahko pile, kadar bi same hotele in ne samo takrat, ko jih po svoji volji napajamo. Zalo v vsak hlev, kjer je mogoče, samonapajalnike, da bodo živali lahko pile po mili volji tudi ponoči! Preveč se gotovo ne boao napile, čeprav so samo krave. Voda mnogo bolj vpliva na višino molznosti, kot si ljudje navadno mislijo. Cim več mleka krava da, tem več vode mora použiti. Saj sestoji mleko iz približno 38% vode.
Izkušnja je pokazala, da se je mlečnost pri kravah, ki so imele stalno, torej noč in dan, vodo na razpolago, dvignila za 6 in več odstotkov.
Kjer smo uvedli tako napajanje v hlevu, moramo vendar skrbeti, da pride živina kljub temu vsak dan za kako uro na prosto, kjer se primerno pregiblje in naužije svežega zraka. Medtem pa tudi te-melijlo prezračimo hlev in uredimo ležišča.
Pripomniti moramo še, da popije živina na koritu ali ob potoku pozimi čestokrat znatno manj vode, ki je mogoče le-denomrzla, kot je žival sicer rabi. Zato je napajanje na prostem predvsem le iz rejskega in zdravstvenega vidika priporočljivo, ker živino ne puščamo dnevno v posebno tekališče.
p
il/ Trn
SS
VA'
ie niste triu
Nadaljevanje in konec.
Trsni sukači: To so drobne, temnozelene gosenice. Prezimijo na trsih in že zgodaj spomladi, ko trsi odženejo, mlade liste objedajo in jih prepredajo z belimi, tankimi, pajčevini podobnimi zapredki. Objedajo, prepredajo ter poškodujejo listne in kabrnkove peclje, da se posuše. Ponekod povzijočajo zelo občutno škodo. Dorasle se zabubijo v belih zapredkih na listih, iz bub pa se razvijejo 2 do 2,5 cm veliki rumenorjavi metuljčki. Ti delajo v mraku julija in avgusta ter polagajo jajčeca v skupinah na spodnjo stran llistov, iz jajčec izlegle drobne gosenice v tem času ne delajo škode, temveč se spuste po nitkah do lesenih trsnih delov, kjer se poskrijejo in zapredejo po špranjah in razpokah trsov in kolja in tam prezimijo. Tudi gosenice sukačev torej lahko uspešno zatiramo s temeljitim zimskim škropljenjem.
Trsna listna uš — šiškarica dela pri nas občutno škodo le še v matičnjakih. Na listih ameriških podlag in križancev povzroča okrogle izrastke, listne šiške. V šiškah najdemo rumeno listno uš —• šiš-karico ter veliko drobnih rumenih jajčec. Močno okuženi listi zaostanejo v rasti, se zvijejo in povesijo. OAkuženi matični trsi zato slabe, zaostajajo v razvoju, a les le slabo dozori. Ključi takih trsov so slabi. Trsna uš odloži jajčeca na trsih ter jih lahko uničimo z zimskim škropljenjem matičnjakov.
Ker pozimi vinogradov ne škropimo, se na trsih ponekod močno razmnožijo tudi razni kaparji, med njimi češpljev in ame-
Kako skuhamo žajfo
Za kuhanje domače žajfe lahko zbirate razne odpadke maščob : pokvarjeno mast, ocvirke, loj, ostanke masti od pečenke, olje ali mast, v kateri ste pražili ribe, ovčji loj itd. Preden pričnete kuhati, stehtajte maščobo. Na vsak kilogram maščobe potrebujete za kuhanje žajfe 15—20 dekagramov lužnega kamna, 31 vode, dvajset dkg soli in žlico terpentina.
Maščobo dajte v pralni kotel dodajte lužni kamen, zalijte z vodo ali lugom iz bukovega pepela in kuhajte počasi 2—3 ure. Med kuhanjem mešajte s palico. Nato dodajte sol in pustite, da vre vse skupaj še pol ure. To zmes zlijte nato v škafe ali vedrice, ki ste jih poprej splaknili z mrzlo vodo, in počakajte, da se žaj-fa strdi. Drugi dan odrinite žajfo od ro-
ba posode in odlijte z dna umazan lug. čisto žajfo na vrhu poberite in jo stresite nazaj v kotel, prilijte še nekaj litrov vode, da dobite gladko, gosto testo, dodajte malo terpentina in če imate nekaj zavitkov šampona za umivanje las, ki da žajfi bolj prijeten duh. To žajfo ponovno kuhajte in počasi mešajte da pestane enakomerno gladko in brez kepic. Nato zlijte vdrugič prekuhano čisto žajfo v zabojček ali kar v večje štirikotne pekače, splaknjene z mrzlo volo. Drugi dan, ko je žajfa že trda, jo razrežite na kose in posušite na soncu ali na suhem kraju. Med sušenjem kose večkrat obrnite.
žajfa, ki ni bila vdrugič prekuhana, je navadno preostra, ker je v njej ostalo še preveč luga, ki razjeda perilo.
riški kapar. Kaparji slabijo trse, ker jim izsevajo sokove. Ličinke kaparjev prezimijo na površini trsnih rozg, zato jih z zimskim škropljenjem lahko uničimo.
Poleg navedenih zajedavcev živalskega rodu prezimi na trsih nevarna glivična bolezen — .oidij ali trsna plesen. Glivica prezimi v trsnih očesih in brstih, pa tudi na površini olesenelih okuženih trsnih rozg in poganjkov.
Ker vsi omenjeni škodljivci prezimujejo na nadzemnih olesenelih delih trsov in na brstih, jih prav gotovo v živo zadenemo konec zime, v začetku pomlad1, najbolje prav kmalu po rezi, ko prično trte odganjati, škodljivci pa se prebujati iz zimskega mirovanja.
Uporabimo lahko različna zelo učinkovita škropiva, tako na primer 20 odstotno žvepleno-apneno brozgo ali 1 odstotni kosan. Prav tako primerni in učinkoviti so tudi razni »rumeni pripravki« kot 2 do 3 odstotni rumesan ali kreosan, torej ista škropiva kot jih uporabljamo za šrkopljenje sadnega drevja. S temi pri-
pravki zatiramo predvsem oidij, razne kaparje, jajčeca trsne uši in gosenice trsnih sukačev.
Ce smo zimsko škropljenje zamudili ali smo pomanjkljivo škropili in opazili bolezni in škodljivce šele, ko je trta že odgnala, tedaj rumenih pripravkov, ru-mesana ali rkeosana seveda več ne smemo uporabljati, ker bi trte z njimi uničili. Pač pa tedaj lahko uporabimo tako imenovane koloidalne žveplene pripravke, na primer 0,4 odstotni kosan ali sum-porol, proti oidiju in pršicam; najučinkovitejši pa so sistemični insekticidi, to je škropiva kot na primer 0,05 odstotni si-stoks ali 0,1 odstotni metasistoks ali eka-tin. Ob škropljenju proti perenospori te pripravke primešamo bordojski brozgi. Na 100 litrov brozge dodamo pol decilitra sistoka ali pa deciliter metasistoksa ali ekatina. Ob močnih okužbah škropljenje še do dvakrat ponovimo v presledkih po 10 do 14 dni. Navedena škropljenje naj bi bila dopolnilo rednemu zimskemu škropljenju vinske trte. Z rednimi zimskimi škropljenji bomo uspešno zatrli nevarne zajedavce in bolezni vinske trte, s tem pa znatno povečali pridelek kako vostnega grozdja in vina.
Gnojiti moramo tudi travnike
Kljub važnosti, ki jo imajo travniki v kmetijskem gospodarstvu, se vse premalo zavedamo, da tudi travnate površine imajo svoje potrebe in zahteve. In kako skrbimo zanje? z leta v leto odnašamo z njih krmo za našo živino, a redkokdaj nam ostane kakšen koš gnoja, da bi ga lahko namenili za gnojenje travnikov.
Z odnašanjem krme odnašamo s travnikov tudi hranljive snovi. Del teh hranljivih snovi preide v gnoj in ta služi izključno za gnojenje njiv in vinogradov, medtem ko travnikov ne gnojimo. Zato pada proizvodnost travnikov iz dneva v dap ih z njo nazaduje vsa kmetijska proizvodnja. Slabo ali sploh negnojeni travniki nam dajo slabšo krmo. Slabo krmljene živali dajejo manj mleka in slabši gnoj.
Iz poskusov, ki so jih bili napravili v Nemčiji sledi, da se je na pognojenih travnikih pridelek povečal za približno 70 odstotkov, dočim so na njivah dosegli komaj 25-odstotno povečanje. Res je, da proizvodnja njiv je na splošno večja kot proizvodnost travnikov in da nam odstotki še ne povedo, kakšne so absolutne vrednosti brutto in netto proizvodnje na enoti površine ; vendar poizkusi dokazujejo, da se gnojenje travnikov ob danih pogojih bolj izplača kot gnojenje njiv.
Ne smemo pozabiti, da na travnikih rastejo razne vrste trav, stročnic in zeli, ki zahtevajo različne klimatske, talne in prehranjevalne pogoje za uspešno rast. Zato je treba tudi gnojenje prilagoditi
temu dejstvu. Detelje in druge stročnice potrebujejo za pravilno rast v prvi vrsti fosfor, apno in kalij. Trave potrebujejo največ dušika, dočim se razne zeli prilagodijo danim razmeram.
Z enostranskim gnojenjem travnikov ustvarimo boljše rastne pogoje "za eno ali drugo vrsto rastlin, če gnojimo s fosforjem in apnom, bomo poživili rast detelj in stročnic. Te se bodo močno razvile in bodo zavirale rast trav in zeli. Z dušičnimi gnojili okrepimo rast trav v škodo detelji. če imamo na travnikih malo detelj in stročnic ter prevladujejo trave in zeli, nam bo že gnojenje s fosforjem, apnom in kalijem popravilo te razmere. Nikdar ne smemo dopustiti, da se v tra-vinju preveč ne razmnožijo detelje; ko namreč z leti detelje izginejo, se pojavijo pleše, ki močno zmanjšajo pridelek krme.
Na njivi raste ena sama rastlina in ta ima točno določene zahteve glede hra ne, dočim zahteva rastlinska raznolikos. travnikov za nemoteno rast koristnih rastlin, raznovrstno hrano, to je gnojenje z vsemi hranilnimi elementi. Svež hlevski gnoj ni najboljše gnojilo za travnike. Gnojila, ki jih trosimo po travniku, se ne dajo zaorati in ostanejo na površini. To velja posebno za hlevski gnoj. Nezadelan hlevski gnoj izgubi večino hranilnih snovi; tako se njegova gnojilna vrednost občutno zmanjša. Slama, ki je sestavni del hlevskega gnoja, precej ovi-
Kako pripravimo njive za setev
Njive za pomladansko setev pripravimo v glavnem na dva načina;
Tiste, ki so bile v jeseni globoko preorane in že v jeseni pognojene ali pa jih zaradi kolobarjenja ni potrebno gnojiti, spomladi pripravimo za setev tako, da jih prebranamo s težko železno brano ali pa prerahljamo z raznimi kultivatorji, z brananjem začnemo takrat, ko so se njive že dovolj osušile. Zemlja ne sme biti premokra, da bi se lepila na stroje, temveč mera biti primemo suha, da se z brananjem razdrobi v majhne grude, sicer pokvarimo slog in fizikalne lastnosti zemlje.
Prednost takšne pomladanske obdelave je tudi v tem, da z pravočasnim brananjem preprečimo izhlapevanje zimske vlage iz zemlje, ki je nujno potrebna za hiter razvoj rastlin. Zemljo posebno hitro izsuše pomladanski vetrovi in sonce. Z brananjem zravnamo brazde in s tem zmanjšamo površino zemlje, ki je izpostavljena vetru in soncu. Na ta način zadržujemo v zemlji zimsko vlago, ki je nastala s taljenjem snega.
Njive, ki jih jeseni nismo globoko preorali in pa njive, ki so bile v jeseni globo-' ko preorane, a so močno zapljeveljene in tiste, ki jih gnojimo s hlevskim gnojem na pomlad, moramo spomladi preorati. Najprimernejši čas za spomladansko oranje je takrat, ko je zemlja toliko osušena, da se prst v roki ne lepi, temveč razdrobi. Hlevski gnoj, katerega spomladi podora-vamo, ne smemo pustiti na njivah v kupih ali celo raztrošenega, ker s tem zgubi mnogo hralnih vrednosti.
Brž ko je hlevski gnoj raz vežen in raz-trošen po njivi, mora biti takoj podoran. Za to delo naj velja izrek: Orač in hlevski gnoj morata priti istočasno na njivo. Ko je njiva zorana, jo moramo takoj pobraniti in zasejati. V primeru, da na preorano njivo sejemo ali sadimo kasneje, bomo njivo ponovno pobranih tik pred setvijo ali sajenjem. Njive, katere so bile sicer ponovno preorane že v jeseni, a jih zaradi močnega zapleveljenja moramo spomladi ponovno orati
Umetna gnojila raztrosimo pomladi, ko-pripravljamo in obdelujemo zemljo. Najbolje je umetna gnojila raztrositi pred brananjem oziroma kultiviranjem s kultivatorji, da jih pri tem delu spravimo globlje v zemljo in bliže h koreninski mreži. Superfosfat in kalijevo sol lahko podbranamo neposredno pred setvijo, dočim moramo dušik in nitrofosfat raztrositi in poibraniti 14 dni pred setvijo, ker vsebujeta sestavine, ki nepovoljno delujejo na mlade klice.
ra košnjo posebno, če jo opravimo s strojem.
Dobro prepereli hlevski gnoj, v katerem so se hranljive snovi spremenile v mineralno obliko, so najboljše gnojilo za travnike. Dobro prepereli kompost je podoben drobni zemlji; vse hranilne snovi se pod vplivom dežja izpirajo in prehajajo v tla. Vse premalo se še zavedamo vrednosti dobrega komposta.
Odgovorni urednik; Tedoldi Vojmir Reg Videmske sodnije št. 47 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
besedami... še vsaka ptica je dobila svoj glas in nikomur ne pride na misel, da bi zahteval od slavca, naj žvižga po ko-sje. »čemu tedaj to zahtevajo od nas, ki smo ljudje, ustvarjeni po božji podobi?«
Beseda se mu je za trenutek zataknila. Ne iz strahu, zakaj v tem trenutku se ničesar ni bal, od ganjenosti. Naglo se je sbral. »Kaj bi storili, ako bi zahtevali )d vas, da zapustite svojo rodno zemljo?« Vprašanje je bilo vrženo kot kamen, da 50 se ljudje zdrznili. Nastal je trenutek učinkovitega premolka, med katerim se nihče ni upal dihati. Kaj bi storili? Ali ne bi šli iskat pravice? Oči so živo pritrjevale. »In če bi pravico našli slepo, kaj notein?« Nov premolk, med katerim je šla Irhtavica po ljudeh. Poznal jih je, vedel je za njihovo povezanost s siromašno •emljo. s kakšno množino krvi so jo odkupili ! »Kaj bi storil? Ali bi kot mevže clonili glave in z malho in palico kot be--ači odšli po svetu? Ne! Sami bi si vzeli travico.« Jezus, Jezus, kaj govori? čutil je omotico v glavi, glas mu je votlo bobnel v ušesih. Obrazi so se čudili, a uiso ugovarjali. Besede niso kopnele kot !Užni sneg na mokrih tleh. »Ali se ne bi ; pestmi postavili v bran in ne bi dali emlje, ki ste jo prejeli od svojih dedov n jo hočete ohraniti svojim sinovom in vnukom?«
Odgovarjal mu je jek pod obokom ... Njegov govor je bil rahlo pobarvan od narečja, da so tudi najpreprostejši lahko razumeli, vendar se je zmeraj trudil, da je govoril v lepem jeziku. Besede so bile izbrane, stavki krepki. To je delal iz prirojenega čuta za lepe oblike, iz spoštovanja do božje besede, a še posebej iz to pie ljubezni do materinščine. Vse te dni, ko je bil jezik preganjan, izrinjen iz cerkve in je smel ostati le še v družinah, mu je posebno prirasel k srcu. Trudil se je, da bi mu pel in bi dal ljudem živo občutiti njegovo lepoto. Kakor da bi jih s tem opozarjal: Glejte, kaj boste izgubili ! čujte, kako lepo zveni, kako poje od srca do srca, kako odmeva od duše do duše! Varujte to dediščino! Ne dajte si je vzeti! Zdaj mu jezik ni bil sredstvo, da z njim oznanja Kristusov nauk, bil mu je pesem, katere melodijo uživa s polnim srcem ne glede na vsebino. Bilo mu je, kakor da plava na perutih svojih besed, zanašalo ga je kot list v vetru. Le kdaj pa kdaj se je za hip zmedel, pogledal po obrazih, zopet mu je dalo moči, dvignil je glas.
»Kaj boste storili zdaj, ko vam hočejo vzeti jezik? Ali boste znali braniti dediščino svojih očetov? Ali boste vdano klonili glave in zalajali, ko ne znate drugega jezika?«
Boj, ki ga je bil doživel in iz katerega je potekal govor, je dal vsaki besedi posebno moč in strast, da so dobile sijaj vročega, plamtečega ognja.’ Z vsakim trenutkom bolj je čutil, kako mu srca pritrjujejo prav do cerkvenih vrat. V marsikaterem očesu so se zalesketale solze. A to niso bile solze kot ob zadnji pridigi, potekale so iz drugega vira. Ali so občutili, kako tesno je povezan jezik z njihovo usodo? Ce bi jim bil kdaj prej tako govoril, bi se bili čudili, ne bi bili' razumeli. Danes ta dan jim je govoril iz srca, njihove duše so bile pripravljene ko izorane njive. Bilo je morda prvič po dolgih stoletjih, da so bili zreli za take besede. še njemu, Čedermacu, bi nikoli prej tako vroče ne bile padale v srce... Obhajala ga je utrujenost, polaščala se ga je nova omotica^ moral je zaključiti.
»Dragi duhovljani ! Morda vam danes zadnjič govorim s tega mesta«, se mu je zatresel glas. »Morda, pravim. V tem hramu bo morda za dolgo utihnila molitev v vašem jeziku. Jezus je bil zapodil kupce iz templja, a danes so kupci zapodili Jezusa. Težko mi je to povedati, srce se mi krči, a zamolčati vam ne smem več. Toda prosim vas, le eno vas prosim, rotim vas, oklepajte se svojega jezika s prav tako ljubeznijo kot svoje zemlje! Ne dajte si ga vzeti, ne pretrgajte vezi
z Bogom! čuvajte ga v svojih domovih kot lučko, da ne ugasne ! Pride dan, ko ga bo usoda zopet poveličala. Pride, zakaj Bog je pravičen, le v njega lahko zaupamo. Tisti, ki so bili ponižani, bodo povišani ... Toda božje pravice in dobrote bodo deležni le tisti, ki so si znali ohraniti, kar so prejeli iz božjih rok. Ostali pa bodo zaznamovani kot hudodelci, vzet jim bo dušni mir in zemski blagri, preklinjali jih bodo otroci in vnukov vnuki, amen!«
Pokleknil je, cerkev je zašumela ...
Ko je stopil v zakristijo, da si obleče plašč in nadaljuje mašo, ga je nenadoma obšla slabost. Sedel je in si z roko podprl glavo. V polzavesti, ko mu je z: molklo šumelo v glavi in so se mu temni kolobarji vrteli pred očmi, je prosil Boga, naj mu da moči, da bo mogel doma-ševati. Drobne, mrzle kapljice potu so mu stopale na čelo. Imel je občutek, da se med podn oiklim šumenjem ruši svet.
Voda, s katero so mu zmočili tilnik in senca, ga je poživila. Polagoma se je zavedel in se šibko nasmehnil možem, ki so stali okoli njega. Počasi se je dvignil in pomignil cerkovniku.
»Ali boste mogli?«
»Zakaj ne? Seveda bom mogel.«
V resnici pa se je bal, da ne bo mogel. Ali bodo tudi njega, odnesli izpred olta-
rja kot njegovega prednika? Da bi le od-maševal, potem naj se zgodi po božji volji.
Ves bled, tresoč se je stopil pred oltar. Med mašo ga je še dvakrat obšla slabost, da je moral za minuto počivati. Ko je vzel kelih in hotel oditi, se je še enkrat ozrl po ljudeh. Nastala je minuta mučnega molka.
»Molite zame!« so mu zatrepetale posinole ustnice. »Bog z vami!«
Samo to, a ganljivo, pretresljivo; ženskam je šlo na jok. Potem se ljudje niso takoj razkropili po vasi, stali so pred cerkvijo in gledali za njim, ki je z omahujočimi koraki odhajal proti kaplaniji. Katini ni pustil, da bi ga podpirala. Nič!
Saj je že čisto dober.
*
Čedermac je napol sedel, a napol ležal v naslanjaču in gledal v okno. Počival je. Jedi se skoraj ni bil dotaknil, tobačnica mu je ostala v žepu, Katina mu je prinesla skodelico kave, ki jo je užival v kratkih požirkih. Pred njim je stala in ga prosila, naj leže v opsteljo, imela je preplašene oči. Ne, ne bo legel, zdaj še ne. Kaj pa si je izmislila! Saj mu ni nič le odpočiti se mora. Tudi oni dan ga je bilo zagrabilo, a je bil takoj na nogah. Saj se spominja. Pridiga ga je izčrpala, to bo minilo. (Nadaljevanje sledi)
j