Političen list za slovenski narocf. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema npravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vreduištvo je v Semeniških ulieak h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dau, izvzemši nedelje in praznike, ob 6. uri popoludne. •^tev. OS. V Ljubljani, v torek 17. marca 1891. Imetnik XIX. oz. Zjopet žaluje Kranjska in ž njo gotovo tudi sosedne slovenske pokrajine ob mrtvaškem odru moža, ki je iskreno ljubil slovenski narod, zanj deloval mnogo let, osobito pa za ožjo svojo domovino Kranjsko. Nocoj po polnoči je na večno zatisnil oči preblagorodni gospod dr. Josip Poklukar, deželni glavar kranjski, državni poslanec, predsednik kranjske trgovske in obrtniške zbornice, odbornik „Matiee Slovenske" itd. itd. Rosnim očesom in žalostnim srcem naznanjamo to britko novico narodu slovenskemu. Pač smo se bali, da nam smrt vzame tega odličnega, v sedanjih razmerah na Kranjskem skoraj nenadomestnega odličnjaka, a vendar smo gojili trdno nado, da mu Vsemogočni še podeli zdravje ter nam ohrani njegovo drago življenje. Kdor pozna naše razmere, ve tudi ceniti preveliko izgubo, ki nas je zadela. Blagi pokojnik je bil rojen dne 7. marca 1837 v vasi Krnici, župniji gorjanski pri Bledu na Gorenjskem, od kmetskih roditeljev, dovršil srednje šole v Ljubljani, pravoslovne nauke na Dunaju, kjer je 1. 1864. postal doktor. Po dovršenih študijah se je v Ljubljani najprvo posvetil notarski, pozneje odvetniški praksi. Leta 1873. je prevzel nadzorstvo, pozneje vodstvo Blasnikove tiskarne, kar je opravljal do svoje smrti. L. 1870. je bil izvoljen v deželni zbor kranjski, kateri ga je meseca decembra 1871 poslal v državni zbor; 1. 1872. so ga kranjski poslanci izvolili v delegacijo, ki je zborovala v Pešti. L. 1879. je bil zopet izvoljen v državni zbor od gorenjsko - notranjskih mest in trgov, katere je zastopal do letošnjega leta; letos dne 5. t. m. ga je Ljubljana izbrala za svojega državnega poslanca. Leta 1883. mu je presvetli cesar podelil red železne krone HI. vrste, 1. 1888. po smrti grofa Thurna imenoval za deželnega glavarja kranjskega. V državnem zboru je bil vpliven poslanec, član odseka za postavo zoper anarhiste, odseka za enketo o zalaganji armade, nekaj časa legitimacijskega odseka, odseka za jezikovni zakon in načelnik davčnega odseka. V vseh svojih govorih je zagovarjal v prvi vrsti gmotne koristi svoje ožje domovine. Največje zasluge pa si je dr. Poklukar pridobil kot član deželne komisije kranjske za uravnavo zemljiškega davka; on se je mnogo trudil, da so se zemljiški dohodki kolikor mogoče znižali, to je, pravilno cenili in se je odpravila krivica previsokega davka, ki je bil deželi naložen po prejšnjem katastru. Dr. Poklukar je bil vrl mož stare korenine v pravem pomenu besede; prišel je iz šole slavnih naših prvo-boriteljev dr. viteza Bleiweisa, dr. Tomana in dr. Košte; živel je in delal po starem slovenskem geslu ter ni s političnim plaščem pokrival trdnega svojega verskega prepričanja, katero je blažilo druge njegove lepe lastnosti. Kot deželni glavar je vodil obravnave deželnega zbora spretno, točno in tako nepristransko, da so ga spoštovali tudi politični nasprotniki. Iz pravega sinovskega spoštovanja do dr. Janeza viteza Bleiweisa, očeta naroda slovenskega, je po njegovi smrti v svojo gmotno škodo Izdajal „Novice", katere bi prihodnje leto slavile svojo petdesetletnico, kar je želel pokojnik. Ob smrti dr. Poklukarja kličemo vsem rojakom: Častite spomin tega značajnega moža, bodite veri katoliški, narodu slovenskemu, cesarju in Avstriji tako zvesti, kakor on, in častil vas bode hvaležni narod po smrti, kakor njega! Naj v miru počiva! Dolenjski železnici. (Deželnega odbora kranjakega protiugovor na peticijo notranjskih občin.)*) Sklep visokega deželnega zbora kranjskega gledd zakona o poroštvu čistega dohodka za dolenjski železnici je vzbudil umetelno gojeno agitacijo, katera si daje duška t mnogih do besede soglasnih peticijah ter si prizadeva preprečiti Najvišjo potrditev tega zakona. To nasprotstvo bodemo $rav umeli in spoznali njega vrednost, ako si ogledamo njegov začetek. Porodilo se je v nekaterih notranjskih krajih, ki se boje za svoje krajne koristi. Kajti naj si bodeta do-leujski železnici še toliko hasmli v gospodarskem oziru mrtvi dolenjski strani, pa tudi vsej deželi kranjski, vendar ni tajiti, da bodeta na zaslužek nekaterih notranjskih krajev vplivali neugodno. Kraji Nova Vas, Cerknica in Rakek namreč, ki lež^ ob cestah držečih iz gozdov kočevskih in ribniških do južuo-železnične postaje Rakek, bodo gotovo Da zgubi, kajti prevozniki dolenjskega lesa se bodo, kadar se dogradite dolenjski železnici, vsekako posluževali teh novih občil. Po tem takem se navedene občine zaradi jednakostranske koristi ne upirajo tolikanj proti deželnemu poroštvu, ampak one bi rade sploh preprečile n a m e-ravani dolenjski železnici, katerih tako zolo želi ostalo prebivalstvo kranjsko, seveda proglašajo po sebi neznatne krajne ozire za obče koristi. Iz označenih nagibov spisana peticija je romala po vsej deželi od občine do občine. Ker je stv/\r sama na sebi jako težavna, ker treba veliko zc.hja, da jo človek razume, iu ker je s tolikimi vsotami poštevati, ni čudo, če so v peticiji uporabljeni dokazi tega in onega pridobili in kje kateri občinski zastop v istini zavedli do mnenja, da se je visoki deželni zbor prenaglil in da od njega skleneni zakon o poroštvu nasprotuje deželnim koristim. Seveda so razlogi omenjene prošnje, da bi predsedstvo visokega ministerskega sveta ne izvolilo priporočati deželnega zakona o poroštvu čistega dohodka za dolenjski železnici v Najvišjo potrditev, tako slabi in ničevi, da ni misliti, da bi se na Najvišjem mestu ozirali na nje. Ker pa na napačne trditve, kakoršne izraža ta peticija, ni smeti molčati, iz tega razloga jedinega si dovoljuje deželni odbor v naslednjem ugovoru popraviti vsaj nekoliko zmote in nalašč neresnične podatke. Stvarno ima peticija dva glavna dela. V prvem se dokazuje, da poroštvo naklada deželi veliko večje breme, nego svoj čas skleneno prevzetje gotovinskih delnic v znesku 500.000 gld.; dalje se omenja, da si dežela nalaga z zakonom natanko določene dolžnosti, ne zagotovlja si pa ž njim nikakoršnih pravic. Drugi del kritikuje račun dohodnosti jako nepovoljno ter se trudi, najbistvenejše postavke njegove ovreči. Ves sestavek je torej protest zoper poroštvo, katero bode dežela prevzela. Prvi glavni del je jako težavno pobijati, zaradi dokazov samih. Zoper mnenje, da bi se visoka vlada morebiti bila zadovoljila z manjšim prispevkom, visoki deželni zbor pa da je več prevzel, nego je vlada zahtevala od njega, pač ne kaže ugovarjati. Visoka vlada, sosebno pa visoko trgovinsko ministerstvo, pozna natanko postanek one oblike, katero je člen II. zakona z dne 6. junija 1890. leta dobil v železniškem odboru državnega zbora, zatorej sama najbolje ve, katera ponudba je bila po nje mnenji »blizu enoliko vredna", kolikor prevzete glavinske delnice v znesku 500.000 gld. Ali kaj je reči zoper trditve, kakor n. pr. da je dežela prevzela s poroštvom »štirinajstkrat večjo" dolžnost, nego je bil podpisani znesek glavinskih delnic?! To bi veljalo pač le v tem slučaji, ko bi dežela morala vsako leto v resnici plačati celi poroštveni znesek, to je, ker zadostuje dobiček od premoga, ki ga bodo jemale c. kr. državne železnice, za obratne troške, ako bi železnica ne imela sploh prav nič obratnih dohodkov, torej ko bi svoje popotne ljudi in svoje tovarno blago hotela voziti brezplačno! Brezmiselnost take trditve je tako očitna, da je ni vredno izpodbijati. Nič tehtnejše ni očitanje, da je visoki deželni zbor »za dvomno hasen žrtvoval gotove koristi", da se je lotil opravkov, ki se navadno v socijalnem življenju imenujejo »špekulacije". Prav nasprotno! Korist od tega, da bode laglje dobiti denarja in po ceni moči zgraditi železnici, ta korist je gotova, dejanjska žrtev za njo pa zavisi od tega, kolikšna poroštvena predplačila, za koliko časa in ako jih bode sploh treba dajati, — sedaj torej je žrtev še dvom na. Ravno to je nagnilo deželni zastop, da se je rajši zavezal za poroštvo, nego pa dovolil denaren prispevek, katerega bi bilo treba potrošiti za giavinske delnice. Iz petieije ni posneti nagibov, zakaj je visoki deželni zbor storil ta sklep in katere koristi je ž njim hotel doseči. Oboje je pa razvidno iz poročila, s katerim vred je visoka vlada predložila »zakon o privolitvah in pogojih za gradnjo dolenjskih železnic". V tem poročilu se nahaja do besede naslednji odstavek: »Deželni zastop pa ima tudi na umu, da dežela kranjska namesto omenjene deželne podpore morebiti prevzame poroštvo za štiriodstotno obrestilo in poplačilo prioritetnih obligacij, ki se bodo izdale. Vsled tega bi jih bilo moči raztržiti po znatno višjem kurzu, in okrepila bi se bistveno nada, da bodo kmalu zadostovali dohodki železnični za obrestilo vse gradbene glavnice, torej tudi za obrestilo od države prevzetih »glavinskih delnic". Na ta način bi se torej doseglo, da bi se obveznice razprodale po znatno višjem kurzu, da bi se veliko ceneje zgradile železnice in zboljšala se nada v skorajšnje zadostno obrestilo V6e zgradbene glavnice. Vse to je popolnoma prikrito v peticiji, ki naj bi zbegala davkoplačevalce. V njej je čitati izrečno: »Dežela kranjska dobode gotoveje in hitreje železnico. Tokorist, in le to, imadežela od ložje dobave gradbene železnice." Samoumevno je, da se pri tem ni bilo moči ogniti očitnih protislovij. Saj je bilo na vsak način dokazati, da bi bilo za deželo veliko koristneje, ako prevzame pol milijona glavinskih delnic, nego pa poroštvo. Zato poudarja peticija, da bi bilo v prvem slučaji le toliko nevarnosti, da bi dežela »skozi nekoliko let izgubila 20.000 gld. obresti", in o tej zgubi, — pravi peticija, — da »ni vredno" govoriti. Dobro! Ce prosilci menijo in to gotovo po pravici, da pojdejo obresti od glavinskih delnic v izgubo le za »nekoliko let", da se bodo one vže po teh »nekoliko letih", in sicer navzlic veliko draži dobavi denarja, do cela obrestovale iz dohodkov, kako si pa upajo prorokovati tako neugodno bodočnost, če se bolj po ceni dobode glavnica ter gledč na prioritetne obligacije in glede na deželno poroštvo?! Prosilci nadalje trdijo, da sta vlada in deželni zbor za zgradbo proračunila veliko preveč, odmenivši jej 10 milijonov, po njih mnenji bi zadostovalo 8 milijonov, sklicujejo se pa na mnenje tehnikov. Deželni zastop seveda ni mogel poslužiti se takih zvedeucev, zadovoljiti se je moral s proračunom, ki so ga bili sestavili državni organi, uradniki c. kr. generalnega nadzorstva in c. kr. generalnega vodstva. Za zdaj tudi ne ve, zakaj naj bi mu bilo žal, da se drži uradnih številk. Saj je mogoče in vsekakor tudi želeti, da se kaj prihrani. Vendar je obilni proračun porok, da se ne bode prekoračil proračunjeni znesek, in vsak prebitek proračuna, vsak pomanjšek potrebščine bode podkrepil upanje, da bodeta železnici donašali dobiček, ter zatorej zmanjša bojazen, da bi dežela izgubila. (Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 17. marca. M ©trasa? * r$avnostborake volitve. Ko to pišemo, izid včerajšnjih volitev v Dalmaciji še ni povsem znan. V dubrovniškem volilnem okra)! voljen je vodia dalmatinskih Hrvatov dr. Miha Klaič z 89 proti 8 glasom. Jutri pa volijo mesta v Dalmaciji, v sredo trgovske zbornice in v petek veleposestniki v tej deželi, in s tem bodo volitve končane. Mladočeški poslanci sklicali bodo še pred začetkom državnega zbora shod mladočeške stranke v Pragi, da se posvetujejo o svojem bodočem delovanju. Pri tem shodu se pa že utegne pokazati raz-por v mladočeški stranki. Vsi ne bodo marali hoditi za dr. Gregrom. »Selške Noviny", katere vre-duje mladočeški poslanec Rataj, so že začele napadati mladočeško stranko, ker ni pričakovati, da bi Mladočehi kaj za kmete dosegli na Dunaju. Ta list priporoča, da bi osnovali novo nezavisno češko kmetsko stranko, ki bi ne bila v nobeni zvezi z mladočeško. Ta nova stranka bi lahko tudi hodila z vlado. K tej stranki bilo bi več mladočeških poslancev prisiljenih pristopili. S tem pa bi se začel le razpad mladočeške stranke, kajti ne bilo bi dolgo, pa se potem od Mladočehov odločijo realisti in pa pristaši poslanca Škarde. Prav lahko se torej pripeti, da bode v kratkem slavi mladočeške stranke konec. Taaffe in pvotisemitje. Grof Taaffe je te dni imel tudi pogovor s knezom Liechtensteinom, kar je posebnega pomena. Nemškoliberalni listi so vedno pisali, da vlada se nikako ne more družiti s protisemiti, katere so skušali naslikati za prave anarhiste. Sedaj pa je ministerski predsednik začel pogajanja z možem, ki bode vodja protisemitom v novi zbornici. Kak vspeh so imela ta pogajanja, ne vemo, toda toliko je znano, da grof Taaffe ne kaže več take prijenljivosti levičarjem in je torej celo mogoče, da bode s konservativnimi in slovanskimi strankami in protisemiti poskusil vladati brez levičarjev. Toliko je že gotovo, da levica ni več za vlado neobhodno potrebna. Češko vseučilišče v Brnu. Mladočeški »Moravske Listy" pišeje, da mora biti prva naloga moravskih Cehov v novem državnem zboru, da se poženo za vseučilišče v Brnu. To vseučilišče moralo bi imeti pravoznansko, zdravniško in modroslovno fakulteto. Mi tudi priznavamo, da bi bilo to vseučilišče potrebno, ali pri sedanjih razmerah se ne bode dalo doseči. To ve mladočeški list in je to stvar sprožil, da bode mogel hujskati proti Staročehom, ki so zmagali na Moravskem. Zakaj pa ta list ne našteje, kaj morajo vse doseči Mladočehi na Češkem. Zakaj pa ne piše, da bi bila ta brnsko vseučilišče potegovati se dolžnost vseh čeških poslancev, ne pa le moravskih, ko je vendar tolikrat naglašal slovansko vzajemnost? Jedino zato, da bode odgovornost za neuspehe lahko izvračal le na moravske Staročehe. Prememba v ministerstvu. Vsak dan prinašajo razni listi vesti, da bode odstopil kak minister. Tako se tudi zagotavlja, da odstopi grof Schonborn. Taaffe in Schonborn se dobro ne razumeta. Schijnborn je baje najbolj silil, da razpusti državni zbor. Neugoden izid volitev je pa Taaffeja preveril, da čas za razpust ni bil pravi in bi se sedaj rad znebil grofa Sehonborua, ki ga je s svojim svetom spravil v tako velike zadrege. Taaffe menda misli, da bi Mladočehi ne bili dosegli tacih vspehov, ko bi se bil državni zbor razpustil koncem postavodajne dobe. Vmamj«* držav«, TVindthorst. Vsi nemški listi pišejo z velikim spočt. vanjem o "VVindthorstu in hvalijo njegovo politično spretnost, nadarjenost in njega značaj. »Kreuzzeitung" ga hvali, da je bil dober Nemec ter mu je bila blaginja in varnost domovine vedno pri srci. .Freisinnige Zeitung", ki se gotovo ni strinjala z \Vindthorstovim programom, pa piše, da sta državni in deželni zbor izgubila najodličnejšega svojega poslanca, domovina pa najboljšega državljana. Ravno tako ga hvali tudi »Nationalzeitung". Smrt Windthorstova nam kaže, kako se čislajo čisti in trdni značaji tudi po smrti. Zasluge tacemu možu priznati morajo tudi najhujši nasprotniki. Katoliški centrum v Nemčiji. Nemški liberalni listi se že vesele, da utegne po Windt-horstovi smrti razpasti katoliški centrum. Mej katoliškimi aristokrati in demokrati morda nastane razpor. Katoliški listi se pa nadejajo, da ostane katoliški centrum in to zato, ker je potreben in še ni dovršil svoje naloge. Tudi ima ravno katoliški centrum več mož, ki so sposobni za vodstvo, kakor katera-koli druga stranka v Nemčiji. Nemški katoliki bodo pač pogrešali starega skušenega voditelja, ali zaradi tega vendar še ne bodo pretrgali boja za katoliško stvar. V kratkem se bodo nasprotniki katoliške cerkve preverili, da so se prezgodaj veselili. Bolgarija. Nemčija nekda neče več imeti ruskih podložnikov v Bolgariji pod svojim varstvom in je to že naznanila Rusiji. Sedaj pa prevzame francoski generalni konzulat v Sofiji varstvo ruskih podložnikov. Varstvo ruskih podložnikov v južni Bolgariji je pa že dosedaj imela Francija. Francija. Francoski vojni minister je bil francoski zbornici nedavno predložil zakon, da se trdnjave že ob mirnem času preskrbe z živežem. Odsek, kateremu se je ta načrt izročil, ga je nekoliko predelal v sporazumljenju z vojnim ministrom. Utrjenim mestom, katera nemajo nad 40.000 prebivalcev, ne bode treba ničesa donašati za preskrbljen je; t utrjena mesta, ki imajo nad 40.000 prebivalcev, bodo pa morala nekaj donašati. Tacih mest je devet. Pariz bi moral 900.000 frankov plačati za oskrb-Ijenje trdnjave z živežem. S tem zakonom se hoče preskrbeti, da bodo trdnjave z vsem preskrbljene, j da se ne prigodi tako, kakor se je 1870. leta, ko je po trdnjavah vsega primankovalo in so se zatorej morale vdati. Nemdki cesar in alzaška deputacija. Posebno slovesno je vsprejel nemški cesar alzaško deputacijo. Pri vsprejemu bil je tudi državni kancelar Caprivi, državni tajnikBotticher in generalni pobočniki. Nad vrati, skozi katere se je peljala deputacija v kraljevo palačo, vihrala je državna zastava. Cesar je v svojem odgovoru na izročeno mu adreso izjavil, da ga veseli, da se deželni odbor zanima za interese dežele in da se je obrnil naravnost nanj. Z veseljem jemlje na znanje, da alzaško prebivalstvo zavrača vsako vmešavanje tujil elementov v njega zadeve. Deželi se bodo dovolile temvečje olajšave, čim ver-nejše bode prebivalstvo nemški državi. — Deputacija svojega namena ni povsem desegla. Poostrenje predpisov zaradi potnih listov se še ni razveljavilo in tudi ni bilo pričakovati, da bode vlada v 14 dneh razveljavila naredbo, katero je izdala. Pričakovati je pa, da vlada razveljavi vendar v kratkem to poostrenje. Italija. Nova italijanska vlada nikakor ne misli tako strogo postopati s katoliško cerkvijo, kakor je Crispijeva. Tako je novi naučni minister podelil eksekvaturo 18 škofom, ki so bili imenovani brez dovoljenja italijanske vlade. Da bi se nova vlada sporazumela popolnoma z Vatikanom, seveda ni pričakovati, vendar pri vsaki priliki ne bode cerkvi stavila ovir. Tonking. Zadnji čas se je število pomorskih roparjev v Tonkingu zopet jako pomnožilo. Nedavno je bil boj mej roparji in vojaki in so pali trije francoski častniki. V nekem selu so roparji ubili francoskega rezidenta in dva uradnika. Najbrž bodo morali odposlati v Tonking vojakov, da napravijo red v deželi. Dogodki v Novem Orleansu. Porotno sodišče v Novem Orleansu je oprostilo 6 Italijanov, ki so bili obdolženi, da so umorili načelnika policije Hennessy-ja. To je vzbudilo veliko nevoljo med prebivalstvom, ki je vlomilo v ječo,, pobilo zaprte Italijane, razven dveh, ki sta ušla. Izvirni dopisi. Iz Kranja, 15. marca. Volilno gibanje vzbudilo je v našem sicer mirnem mestu mnogo neprijaznih, nezglasnih zvokov, katerih odmev je vsprejel .Slovenski Narod" v svoje predalce. Svojim očem smo komaj verjeli, ko smo brali ostudne napade na naša mnogozaslužna meščana, gospoda župana Šavnika in gospoda Pavšler-ja st., na moža, ki vživata v resnici — zasluženo vsestransko zaupanje ne samo someščanov, ampak tudi vseh treznih nepristranskih Slovencev. Iz začetka nismo mislili ničesar na tako obrekovanje odgovoriti, da pa se ne bode mislilo, da molčeč temu pritrdimo, štejemo si v sveto dolžnost izpregovoriti nekoliko srčnih besed zaradi napadenih someščanov, katerih življenje je bilo in je posvečeno v duševni napredek in blagostanje rojstnega nam mesta. Zavratno sta bila napadena z grdim , orožjem, kakoršnega rabiti naj bi se pošteni sramo- ' vali, z lažjo in obrekovanjem; nesnažno sta bila črnjena ; pred svojimi someščani. A molčala sta. Njima je le za stvar, ne za slavo. Napadena sta izmed tacih mož, kakoršnih nam je naj bolj potreba. Malo se je govorilo o njih, niso jib slavili, niso jima kadili po časnikih in gostilnicah, niso se jima pošiljale j pohvalnice in zaupnice. Na tihem sta delovala, ne ; za slavo. Ona sta nam najlepši vzgled čistega mar- j Ijivega in poštenega rodoljuba. Posnemajmo jih vsi! Res je, da sta morala za prevelik trud vžiti zadnji • •čas mersikatero grenko; toda ljubezen do rojstnega j mesta naj vaji navdušuje in krepi kakor do sedaj ! tudi v prihodnjem delovanji. Mi pravimo tako: .le moško naprej, pa ničesar se bati!". O tej stvari končamo, dasi imamo še veliko reči na srci in v peresu. .Narodovi" gospodi pa le še to: Liberalna gospoda, vi terjate, da pripoznamo vaše nazore kot resnične. Vedite pa, da nazori se ne dobivajo s tem, j da berete .Narodove" članke, ki so vam všeč, s katerimi se precej vjemate in strinjate. Nazore pridobivamo si mi le počasi. Kdor hoče imeti stalen in trden nazor, mora čakati, da se njegov nazor od raznih ljudi pripozna, potrdi. Liberalni gospodje, bolje da odlašate svajo sodbo, kakor pa da se oklenete takega nazora, ki ga čez nekaj časa zopet za-vržete. Nam ni težko spoznati, da je gotovo bolj varno resnico iskati na oni strani, kjer jo izgovarja več izkušenih ljudi, kakor pa na strani oslepljene in izburjene manjšine. Nazori, ki so se ohranili že mnoga leta v življenji, so gotovo bolj zanesljivi nego novi neizkušenih .Narodovih" propovednikov. Mi ne zaničojemo vsega novega, ampak samo pozorni smo, da se ne damo zapeljati vsakemu sladkemu govoru. Nam velja zlato pravilo, da se okle-pajmo tega, kar je potrdila skušnja in dolga vrsta veljavnih mož, ne pa takih naukov, ki se ne vje-majo niti z zdravo pametjo, niti z najbolj splošnimi nazori. Našim političnim nasprotnikom pa svetujemo najpred nekoliko ponižnosti. Bodite si svesti, da še malo veste. Vi menite, ko ste pogledali nekoliko v skrivnosti sveta, da ste vzeli že vso modrost za se v najem, da več znate, kakor vsakdo drugi. Ta vaš napuh je nam nadležen in vam samim zelo škodljiv. Ne silite se svojimi nazori v vsako hišo, ne trdite, da je le vaše mnenje pravo in resnično. Pri vaši mali duševni zmožnosti vam to kaj malo pristoji. Dnevne novice. (.Matica Slovenska") je položila na krsto g. deželnega glavarja dr. Jos. Poklukarja venec kot svojemu večletnemu odborniku. (Nesreča.) Iz Mengša se nam poroča: V četrtek dne 5. t. m. je šel posestnik s Pristave pri Mengšu, po domače Oražem s svojim hlapcem in še enim delavcem v hosto drv pripravljat. Podsekali so debelo bukev. Da bi drevo palo brez ovir na pot, posekali so nižje drugo manjše drevo, mej tem pa zgrmi nasekana bukev na tla. Hlapec in delavec hitro odskočita, gospodarja pa ujame vrh in vrže s toliko silo na tla, da se ni mogel ganiti. Urno priskočita hlapec in delavec, obžagata veje in vzdigneta na glavi močno krvavečega gospodarja. Ob 2. uri popoldne ga pripeljeta nezavestnega domov. Med maziljenjem s sv. oljem je nesrečnež umrl. Pokojnik, ki je bil pošten mož, pač ni mislil zjutraj, da bode že popoldne ležal na mrtvaškem odru. Pri poseka-vanju dreves se večkrat dogajajo take nesreče. (Iz Št. Vida) nad Ljubljano se nam poroča: Naš g. nadučitelj Janko Žirovnik je sklical minolo nedeljo shod kmetovalcev naše župnije; sošlo se je do 100 gospodarjev, kar priča, da se naši možje zanimajo za gospodarski napredek. Gospod nadučitelj je v jedrnatem govoru opisal sedanji položaj kmeta, naglašal, da se mora dandanes tudi kmet učiti potrebnih stvari in tako z umnim gospodarstvom izkoristiti svojo zemljo. Konečno je ' priporočal, naj se mnogo gospodarjev vpiše v kme- ' tijsko družbo, da bode mogoče vstanoviti župnijsko podružnico. Pristopilo je takoj 36 novih članov, in tako šteje nova kmetijska podružnica s prejšnjimi že 50 članov. Pač častno je za Št. Vid, pa tudi za g. Zirovnika, ki hoče delati v blagor kmeta in obrtnika. Naj še omenim, da brezplačno vsako nedeljo od 9. do 10. ure podučuje odrasle mladeniče, katerih prihaja nad 50. Le tako naprej ! (Statistika gasilnih društev na Kranjskem.) O priliki ljudskega številjenja v Avstriji 31. decembra 1890 je zveza avstrijskih gasilnih društev opozorila zvezo kranjskih gasilnih društev, da sešteje vsa prostovoljna gasilna društva na Kranjskem, število udov, množino njih gasilnega in rešilnega orodja itd. Zveza kranjskih gasilnih društev se je temu pozivu odzvala, in po jako velikem trudu, za katerega gre največja zasluga in zahvala g. deželnemu nadzorniku kranjskih gasilnih društev, A. C. Ah-činu, sestavil se je sledeči seznam gasilnih društev na Kranjskem: Prostovoljnih gasilnih društev šteje Kranjska petinšestdeset. Le-ta gasilna društva so sledeča: Postojina, St. Jernej na Dolenjskem, Polhov Gradec, Škofja Loka> IJizavik, Domžale, Podpeč, Borovnica, Kočevje, Veiiki Otok, Krško, Horjul, Mirna Peč, Kranj, Ljubljana, Litija, Šmartno pri Litiji, Mokronog, Tržič, Vrhnika, Planina, Radovljica, Rakek, Radeče, Novo Mesto, Zagorje na Pivki, Žužemperk, Kamnik, Toplice na Dolenjskem, Trebnje, Spodnji Logatec, Spodnja Šiška, Šentvid ob Ljubljani, Šentvid pri Zatičini, Vrd pri Vrhniki, Begunje, Vič-Glince, Višnjagora, Bohinjska Bistrica, Cirknica, Jesenice, Iška Vas, Dovje, Svetli Potok, Šmarje-Škofljica, Srednja Vas, Metlika, Koprivnik, Dolenja Vas, Preserje, Kočevska Reka, Zagorje ob južni železnici, Črnomelj, Nemška Loka, Bled, Vi-! pava, Stari Trg, Kostanjevica, Javornik, Velče, c. kr. | tabačna tovarna v Ljubljani, Mengiš, Ribnica, Idriia, Gradac in Dob. Najstarejše ustanovljeno prostovoljno i gasilno društvo je v Ljubljani, katero je ustanov-1 ljeno leta 1870. Leta 1871 ustanovili sta se že ga-j silni društvi v Krškem in v Radečah, v Javorniku ! 1872. Nazadnje (1890) so bila prostovoljna gasilna ' društva ustanovljena na Brdu, Ribnici, Mengšu, Gradacu, Zagorji, pri južni železnici, na Dovjem, t Idriji in v Zagorji na Pivki. Največ izvršujočih udov šteje prostovoljno ljubljansko gasilno društvo, namreč 116, za njim Postojina 100, Šentvid ob Ljubljani 82, Dolenja Vas 80 in c. kr. tabačna tovarna v Ljubljani 131. Najmanj izvršujočih udov imata prostovoljna gasilna društva v Svettem Potoku 18 in gasilno društvo v Bohinjski Bistrici le 17, kar ima v tem svoj vzrok, da se je veliko število delavcev, kateri so prej bili v Bohinjski Bistrici, preselilo v Javornik k novi tovarni industrijske družbe. Največ podpornih članov šteje ljubljansko gasilno društvo, namreč 90, Kočevje 80, Postojina 50, Novo Mesto 59, Brdo 43, Kranj 66; najmanj Borovnica 1, Mirna Peč 1; nobenega podpornega uda pa gasilna društva: Šmartno pri Litiji, Tržič, Planina, Radovljica, Rakek, Begunje na Gorenjskem, Vič-Glince, Višnja Gora, Jesenice, Smarje-Škofeljca, Dolenja Vas, Preserje, Bled (I!) itd.; pač malo zanimanje od strani posestnikov za prekoristno gasilno društvo. Od vseh kranjskih gasilnih društev spada jih 41 od 65 k zvezi kranjskih gasilnih društev. V vsem skupaj štejejo gasilna društva na Kranjskem izvršujočih članov 2428, podpornih 919, rezervistov in deželnih brambovcev je mej izvršujočimi člani 472, črnovojnikov služečih že v vojni 496, črnovoj-nikov doslej še ne služečih v c. in kr. armadi 920, vojaščine doslej oproščenih 540. Gasilna društva na Kranjskem imajo v porabi: premičnih lestev 22, lestve-naslanjače 61, vsakovrstnih strešnih lestvie 112, plezalnih lestvic 109, parno brizgalnico 1, sesalnih brizgalnic 62, hidroforov 10, brizgalnic brez sesal 37, manjših brizgalnic 36, hidrantov 230, cevi 11.295 metrov, hidrantnih voz 25, voz za vodo na dveh in štirih kolesih 8, voz za moštvo 7, voz za gasilno pripravo 5, nosila 4. Dasi se je prostovoljno gasilstvo na Kranjskem, kakor je iz tega statističnega razgleda razvidno, v teku dvajsetih let močno pomnožilo, za kar gre čast slavnemu deželnemu odboru vsled velikih podpor, katere je v prid varnosti prebivalstva raznim gasilnim društvom naše dežele naklonil, vendar naše prostovoljno gasilstvo še ni v toliki meri razvito, kakor smemo to pričakovati od tako probujenega naroda, kakor je naš slovenski na Kranjskem. Naj vsak domoljub stori o tej zadevi svojo domoljubno dolžnost, in v kratkem bodemo šteli lahko na 100 in še več prostovoljnih gasilnih društev, ki bodo v varstvo svojih sodežela-nov delovala koristno in požrtvovalno. (Novomeška čitalnica) priredi prihodnjo nedeljo dne 22. marca v .Narodnem domu" v prvo po kapiteljski službi božji, v drugo ob 8. uri zvečer in v tretje na dan .Oznanjenja Marije Device", t. j. dne 25. marca zopet po kapiteljski popoldanski službi božji .pa sij on" ali trpljenje Gospoda Jezusa Kristusa. Že pred par leti je čitalnica priredila enake predstave, ki so bile jako dobro obiskane, zato nas veseli, da je čitalnični odbor tudi letos storil potrebne korake v ta namen. (Volilne agitacije.) Včeraj smo v našem listu omenili, da si že več agitatorjev slovenske liberalne stranke brusi pete, da bi dobili pooblastila od žen, ki imajo volilno pravico. Imenovali smo mej drugim tudi nekega Perdana, ter s tem mislili čevljarja in gledališkega igralca Perdana, ki se nikakor no sme zamenjati z gospodom Ivanom Perdanom. obče znanim trgovcem in podpredsednikom trgovske in obrtne zbornice. (Popravek.) Včeraj smo poročali med dnevnimi novicami, da je trgovec g. N a g y kupil od g. Fr. T r č k a zalogo železnine. To novico nam je popraviti, da sta omenjena gospoda še-le v dogovoru o prekupu. (.Učiteljski Tovariš") ima v zadnji 6. številki naslednjo vsebino: Prof. Fr. Orožen: .0 zemljepisnem pouku". — Lj. Stiasny: »Podobice v abecedniku". — J. Marn: .Knjiga Slovenska. — Ukazi in odredbe šolskih oblastev. — Književnost. — Ukazi. — Dopisi. — Vestnik. Raznoterosti. — Naj starš i bankovec. Angleški muzej dobil je nedavno kitajski bankovec izza vlade prvega cesarja vladajoče rodbine Ming. Ta bankovec je torej starejši, nego prva evropska banka, ki se je pred skoro 500 leti osnovala v Barceloni. V Evropi je pa izdala prve bankovce banka v Stockholmu 1668. leta. — Samosvesten dr žav no z b o rs k i k a n-didat. Pri zadnjih državnozborskih volitvah se je v Galiciji ponujal za kandidata tudi svinjski trgovec Rubejak. Na volilnem shodu se je izrazil tako-le: .Bil sem čevljar, pa mi ta posel ni ugajal, postal sem trgovec s prašiči in dognal tako daleč, da se me boj^ vsi konkurentje. Zakaj bi torej ne mogel zastopati interesov stanislavskib volilcev ?" — Sneg. V severni Angliji palo je veliko snega. V raznih krajih je sneg 6 palcev debel. — Nov način pečenja kruha. Ruski pomeščik Žihov iznašel je baje način, po katerem se dii kruh peči kar iz žita, da ga torej ni treba nositi v mlin. Žihov je za svojo iznajdbo si izprosil od vlade ruske patent in sedaj namerava v Peter-burgu po Nevskem prospektu napraviti veliko pe-karijo po svoji metodi. Mlinarjem pač njega iznajdba ue bode ugajala, če je kaj na nji. — Sultanova kuhinja stane milijon frankov na leto. V kuhinjah je prostora za 3000 kvadratnih metrov, v njih se suče cela tropa kuharjev, slug in pnrejevalcev. Sultan najrajši je pečeno meso, posebno kuretnino, potem pa razna sladka jedila. Izvzemši oficijalne obede sultan je vselej sam pri veliki mizi. Sklede mu prinašajo zapečatene na mizo. — Izginole starine. Dr. Hornl v Bonn odposlal je po pošti muzeju v Lipsiju zavoj, v katerem je bilo več dragocenih jako starih pečatnikov od gline iz Vzhodne Indije. Zavoj se je pa na pošti izgubil in dosedaj so bila vsa poizvedovanja brez vspeha. — Dragocena mrtvaška obleka. In NoVega Yorka se poroča: Znana ameriška pevka Ema Abott je umrla v Pittsburgu. Na mrtvaškem odru je imela dragoceno obleko, ki je veljala nič manj ko 5000 funtov šterliDgov. V tej dragocenosti pa ni bila zagrebena, marveč truplo Be je sežgalo z drago obleko vred in pepel zagrebel v zemljo. — Zlati rudniki v Uralu. Iz Jekaterinen-burga se poroča, da je ncrf rudar prišel na sled bogati zlati žili. Tu se nahaja zlata rada v taki obilici, da se mora ceniti na stote in ne kakor navadno na funte. Začeli so seveda takoj kopati in našli so 25 metrov globoko na vse strani z obilim zlatom pomešano kamenje. Sto pudov (1 pud = 16 kilogramov) izkopanega kamenja daje po 3 pude (48 kilogramov) čistega zlata. Lastnik te dragocene rude je v trgu Celijaba neki Mališev, kateremu se še ni-kedar sanjalo ni, da krije njegovo peščeno polje bogate zaklade zlata. — Neovrgljiv dokaz. Jaka: „Ali sta si pisatelj Pisun in njegova soproga zopet dobra?" — Jože: „Da. zdaj sta si zopet popolnoma dobra; zakaj ona bere spet, kar on spiše, iu on jč, kar mu ona skuha!" Domladis iz Ilir. Bistrice. — Wunder, poslovodja, v Opatiji. — Heller, trgovec, iz Švice. Pri avstrijskem carui Jelenek, potovalec, z Dunaja. — Lansel iz Pize. — Theuersohuh, trgovec, iz Tržiča. Pri Juinem kolodvoru: Erui, s soprogo, iz Celja. Dedem, živinotržec, iz Briž. — Sittig, geometer, iz Ljubljane. Umrli ho: 15. marca. Anton Javornik, mešetar, 70 let, Poljanska cesta 23, vodenica. — Barbara Gusmag, usmiljena sestra, 40 let, Kravja dolina 11, peritonitis. V bolnišnici: 14. marca. Pavel Kočar, delavec, 45 let, vnetica možganske mrene. — Andrej Kosiček, delavec, 30 let, jetika. — Ro-zalija Bernik, gostija 57 let, plučnica. Vremensko sporočilo. a d <= Cas Stanje V.ter Vreme • t 1 = 1 o 6 S d C3 S opazovanja zrakomera ▼ mm toplomera po Coiziju 16 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec. 727 4 726-8 7255 4-0 102 56 sl. svzh. n n oblačno »i jasno 0 00 Srednja temperatura 7,3°, za 4'2° nad normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 17. marca. Papirna renta b% po 100 gl. (s 16% davka) 92 gld 45 kr. Srebrna n „ 100 „ „ 16% „ 92 , 50 „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 110 „ 95 „ Papirna renta, davka prosta......102 _ — „, Akcije avstr.-ogerske banke............988 „ — „ Kreditne akcije ..........310 „ 40 „ London............115 „ 30 ,. Srebro ................. Francoski napoleond. .... 9 „ 141/, ^ Cesarski cekini...........5 „ 44 „ Nemške marke 56 n 60 r Zahvala. Slavna „Kmetska posojilnica na Vrhniki" blagovolila je 14. t. m. od čistega dobička v letu 1890 — 30 gld za tukajšnjo ubožno šolsko mladino podariti. Za ta blagi čiu si šteje podpisani krajni šolski svet v najprijetnejšo dolžnost, izreči tem potom slavni posoiilnici presrčno in iskreno javno zahvalo. Krajni šolski svet na Vrhniki, dne 15. marca 1891. Karol Kotnik, V. Levstik, predsednik. šol. vodja. Praga, 16. marca. Pri ožjih državno-zborskih volitvah so izvoljeni mladočeški kandidatje Blažek, Trojan in Kaftan. Staro-čehi in Nemci se neso vdeležili volitve. V Karolinovem je izvoljen Mladočeh dr. Kajzl. Zader, 16. marca. V dalmatinskih kmečkih občinah so izvoljeni v Zadru Dapar, v Šibe-niku Masovčič, v Splitu Bulat, v Sinju Peric, v Dubrovniku dr. Klaič (vsi Hrvatje); v Kotoru je izvoljen Srb Kvetič. Berolin, 16. marca. Jutri daruje v cerkvi sv. Hedvige knezoškof dr. Kopp slovesno črno mašo za Windthorsta. Lizabon, 17. marca. Zaradi jednega slučaja rumene mrzlice so se storile stroge previdnostne naredbe. Washington, 17. marca. Italijanski poslanik izročil državnemu tajniku za vnanje zadeve Blainu protest zaradi pasivnosti obla-stva v Novem Orleansu in pozval vlado, da varuje življenje Italijanov, ki je še vedno v nevarnosti, ter pokliče na odgovor nost provzročitelje in sokrivce prelivanja krvi. London, 17. marca. Angleška ladija „British Peer" je na potu v Kalkuto preko Trinidata zadela v parnik „Bozburgh castle" iz Novega Kastla. Bozburgh se je potopil, 22 pomorščakov je utonilo, kapitan in jeden pomorščak sta se rešila. Piccoli-jevo esenco za želodec prireja in razpošilja nje izdelovatelj lekarnar G. Piccoli v Ljubljani v zabojčkih po 12 in več steklenic. 1 steklenica 10 kr. (16) Tujci. 15. marca. Pri Maliču : Dr. Kauber, Frohlich, knjigotržec; dr pl. Wiedenfeld, odvetnik; Gerich, Altman, Petritsch, Fuchs, Gii-russo, trgovci; Hendl, Odendall, z Dunaja. — Weiss, trgovec, iz Bele Peči. Pri *'ona: Lory, vodja železniške postaje; Spitzer, zasebnik ; Fischer, \Vunderlich, trgovca, z Dunaja. — Fischer z Ogrskega. — Medved iz Zagorja. — Tominz iz Šmarija. — Deželni odbor Kranjski naznanja, da je deželni glavar vojvodine Kranjske preblagorodni gospod dr. JOSIP POKLUKAR, vitez reda železne krone III. vrste, predsednik kranjski trgovski in obrtnijski zbornici, predsednik pogozdovatni komisiji za Kras, državni poslanec itd. itd., danes ob 1 uri po noči, 54 let star, previden s sv. zakramenti, po dolgotrajnem bolehanji umrl. Pogreb bode v četrtek dn6 19. t. m. ob 5. uri popoldne, iz deželnega dvorca, Gosposke ulice št. 2. Sv. maša ža pokojnega bode v petek dne 20. t. m. ob 10. uri dopoldne v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. V LJUBLJANI, dne 17. marcija 1891. (TO m u 1 ,24* M O d e« n v > o ca. o Sargove glicerinove specijalitete. Odkar sta izumila glicerinove specijalitete F. A. Sarg in Karol Sarg, rabi jih Njeno Veličastvo cesarica in drugi udje cesarske naše rodovine, kakor tudi mnoge tuje knežje rodbine. Te specijalitete priporočajo: prof. baron Liel ig, prof. pl. Hebra, pl. Zeissl, cesarski sv&tnik pl. Scherzer itd. itd . dvorna zobozdravnika Thomas na Dunaji in Meister v Gothi itd. Glicerinovo inilo, pravo, neponarejeno v papirji 60 kr.. v škatljici 6» kr., v deščicah po 3 koščke vkupe 90 kr., v škatljici po 3 koščke......60 kr. Medeno glicerinovo milo v zavitku po 3 koščke........60 „ Tekoče glicerinovo milo v steklenici............65 „ (Najboljše sredstvo za razkave noge in nečisto polt.) Gliccriuova ustna krema v steklenici............50 „ Glikoblastol (sredstvo za lepe lase in odstranjenje lišajev itd.) v steklenici gl. 1 — Toaletno karbol-gliccriuovo milo v zavitku po 3 koščke . . . , • „ 120 If Af glicerinova zobna krema po........„ —.35 D-AliVI/Vil J.« (Izvrstno sredstvo za lepe svitle zobe.) F. A. Sargov sin & comp., c. in kr. zalagatelj na Dunaji. Dobiva se v vseh lekarnah in pnrfumerijah. (23) O 1> 1 i ž x n li ii r j a očesa. Najboljše sredstvo, da s« odpravijo kurja oče.-a in trda koža. Bolečina kmalu miue iu čez nekoliko dnij se kurie oko odstrani. Sitatlj ca 40 kr. Edino pravo le pri Univerzalni hranilni prašek. Neobhodno potreben -v kuhinji " Ako se ga dene, kar ga gre na noževo ost, k mesu ali so-čivjumcd kuhanjem, naredi jed prebavljivo in okusno. IVeobliotlno ijotrcben zanamizo! Kar ga gre na eno nožno ost naj se ga zavžije z vodo ali z vinom in vse napenjanje in težave v želodci so odstranjene. Škatljica po 75 kr. SGMUND-u MITTELBACH-u, KREBS-APOTHEKE! Krieistilne in zdravilne kroglice za čiščenje krvi in odstranjenje vs^h slabih sokov. Čiščenje želodca. — Škatljica po 26 kr. in 40 kr. Zavitek s 6 škatljicami (10-4) 1 gld. 5 kr. Dirnaj, Am hohenMarkt, Palais Sina 8. Ako se denar naprej pošlje, dobi se blago poštnine prosto. O bli/i z a protin in revmatize m. Izvrstno sredstvo pri protinu, revmatizrau, bolečini v prsih in hrbtu, bulah protina. trgauii po udih iu izpahnenji. Komad po 25 kr. in 1 gld. 5 kr.