227. številka.
Ljubljana, sredo 4. oktobra.
IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD
- -i.
Uhaja vsak dan, izvzemii ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po polti prejeinan za a v str o - oper s k e dežele za celo leto 16 #ld., za pol leta 8 gld.", *m četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 glci., /a četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četi t leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr.,  po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj »e izvole irunkirati. — Kokopisi se ne vračajo. — U r e d n i š t v o je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 96—26 poleg gledališča v „zvezdi".
Opravniitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ozuauila, t. j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Deželne volitve na Goriškem.
Iz Gorice 2. oktobra [Izv. dop.] Volitve deželnih poslancev za Goriško in Istro so razpisane in sicer se bodo vršile one kmetskih občin 29. t. m.; trgovski zbornici, mesta in obrtmjski kraji bodo volih dne 4. novem., veliko posestvo italijansko 8. novembra, slovensko pa na Goriškem 11. novembra.
Po tem takem bo bodo volili uže te dni po vseh občinah izborniki, možje, koji imajo odločiti izid poslanskih volitev. „Sloga", razvij zdaj brez vse zamude vso svojo delavnost, pokaži svojo moč in veljavo 1 Malo je sicer slišati o kakej nasprotnej stranki, a vendar si ne moremo nikakor misliti, da bi — drugi ne delali tihoma za kake svoje kandidate, in da bi posebno pri volitvah izbornikov po svojih komisarjih ne uplivali v tem smislu. Zatorej treba vse previdnosti in ostre pažnje, da nas vladne lisice ne prekanijo. Nikar se ne zanašaj ino na dognano spravo, da bi namreč roke križem držali misle, saj se nihče ne upa proti nam, ko smo složni in vsi jednih mislij! Intriga je kmalu in lahko tudi v zadnjem tre-Dotku zasejana in v zmešnjavi vladni kandidati tako lahko prodirajo, kakor se v motni vodi lahko ribe love.
Složani se bodo menda zarad kandidatov kmalo porazumeli, saj jih nemaj o mnogo na izbor; le previdno naj jih postavijo, da ne spravijo volilce v prevelike zadrege; izmej odločenih kandidatov naj se vsak v tistem volit-venem okraji priporoča, v katerem mu bo najlažje zmagati. Ne vrivati mož, kateri nijso v dotičnom okraju poznani in spoštovani, pa tudi
ne izpodrivati tacih, kojih zanesljivost v narodnem oziru in značajnost sploh ste se do zdaj obnesli.
Kedar bo bližajo volitve, spoznavamo najbolje, koliko je pri nas pomanjkanje pravih, zanesljivih mož, koji bi s6 značajnostjo združevali tudi potrebno zmožnost. Tako malo jih je zares, da ne moremo v izboru nikakor strogi biti, ampak pri tem ali onem jedno oko zatis-niti, samo za to, ker ni j morda za dotični okraj boljšega najti in nadejajo se, da bo resna volja, vzbujena po ljudskem zaupanji nadomeščala, kolikor tu in tam primanjkuje.
Na delo torej, da pokažemo svojim množim nasprotnikom, da smo dobro predramljeni in da si nikakor ne puščamo urivati kukavič-nih jajic v domače gnjezdo.
Sad ili nikad.
Zdaj ali nikoli! Tako nam je lansko leto pisal odličen Jugoslovan, ko je prosil, da bi tudi Slovenci kaj storili za bosensko-hercegov-ske pribegle. In „sad ili nikada" je odmeval na v s taški h zastavah, katere pa bi bile same, kakor se zdaj vidi, kmalu žalostno povesile se. Tačas je mej nami marsikdo zmajeval z glavo, da bi nemnogi Hercegovinci, s turško demoralizacijo decimirani Bošnjaki in kruto stlačeni Bulgari sami mogli osvoboditi se. Vendar se je glasilo od tam doli: sad ili nikad. In ko vstašem samim nij šlo, vzdignili so se Srbi v obeh kneževinah na pomoč, ter tudi zdaj čujemo iz Belgrada isti odgovor na ponudbe miru: sad ili nikad. Sedaj se morajo naši bratje osvoboditi, sicer se ne bodo nikoli. Srbija po teh velicih žrtvah živeti ne more
tako majhena, torej mora večja biti ali pa naj v boji za življenje in obstanek pogino. Narod v Srbiji, če hoče kot narod kaj veljati, mora bolj zjodinjen biti, za to se pa ima boriti do zadnjega moža in je opravičen na vse zadnje, če sam no bodo mogel zmagovati, isto tako orožne pomoči od slovanske Rusije pričakovati^ kakor je on nosel pomoč vstašem, za katerih svobodo se zdaj v teškej hudej borbi moče z, večjim sovražnikom uže nad tri mesece. Torej sedaj ali nikoli!
Morda ta klic nij popolnem resničen. Morda bi orijentalno vprašanje, za zdaj odloženo, črez pet let še ugodneje rešilo se, dasi mi tega ne trdimo. Vendar razumljiv • in popolnem naravni so ti klici iz Srbije. Teško je patrijotičnemu Srbu na ugodnejši čas (če bi bil kateri ugodnejši) čakati, ako vidi na svojih mejah brata pod tujčevo peto giniti in zamirati; težko je narodu, ki ima lepo histo-rij za soboj, biti malemu in neveljavemu v zbo-rišči narodov. In le zjedinjenje Nemcev nij bil greh, valjda ne bode ni ono Srbov. Tisti, ki vpijejo na nje in ljuto kriče črez Savo in Donavo, da ne trpe osnovanja nove države na meji, naj se spominjajo, da se je enkrat razlegal podoben krik v Italijo in Nemčijo, ali proti elementarnej naturnej potrebi in proti neustavljivemu teku osode narodov in teku' zgodovine nij ničesar izdal. Tako tudi nasproti Srbom ne bode, naj se uže pomen gesla njihovih omikancev in za narod gorečih mož: sad ili nikad — prav po besedi tolmači ali pa ne.
Prav v besednem pomenu bi pač lehko jemali to geslo srbsko, ko bi bili vsi Srbi taki, kakor so srbski sokoli iz Črnegore ali
Valovi srca.
(Izvirna novela, spisal J. Medvedov.) V. (Dalje.)
„0, kaj sem storil V Osmešil sem se!" vsklikue on bridko in sluteč najstrašnejšo besedo iz njenih ust omahnu nazaj kakor vničen.
„0 Bog varuj to, predobri gospod doktor !u meni ona.
Rastislav povzdigne glavo. Tako blaženo so mu zadonele te njene besede!
„Ali resnično — ne vem, kaj naj bi odgovorila na vaše lepe ljubeznive besede," pravi ona s še dosti določnim naglasom.
„0 saj po tem vam pa jaz lehko pomagam odgovarjati ! Da vi me ne ljubite, da vi me ljubiti ne morete! — hočete pač reči," meni Rastislav s tožno pešaj očim glasom, vstane in zelo prebledel sezaje po klobuku pristavi:
„Čestita gospodična!   Jaz sem se hudo
zmotil in prevaril se, jaz sem —. Prosim, ne I zamerite!   Lehko noč!"
Rekoč begom zapusti Ljudmilo in hiti iz vrta.
VI.
Tiha noč je Bs* uže davno zagriujala v rahel mrak, ko Rastislav brez mini in pokoja še vedno korači po svoji brljavo razsvitljeni sobi. Spomin na hudo ponižanje, katero je denes tako nepričakovano doživel, buri in kuri mu neusmiljeno v srci. Strašno se sramuje samega sebe, mehkočutnosti svoje in strastnega prenagljenja. Iludo se kesa, da je kedaj prišel v ta kraj. Preklinja tisto uro, v katerej je bil prvikrat videl Ljudmilo pa roti se in roti, da za vse ženstvo načelo vendar le res velja jedino tisto, katero je tako določno po-vdarjal, ko je uže jel Ljudmilo poznavati. O njej ima zdaj za vselej dovoljni izgled, ki mu živo potrjuje njegovo poprejšnje prepričanje. Zategadelj — nikoli več nobeno! O, ali ko bi kar v tem trenotji mogel kar črez doline in gore! Toda tega ne more in njegove okoliščine bodo pač še nekaj časa sklenile ga
I v Bs*. Moral bode toraj tudi še in še videti Ljudmilo. Ali prezirati jo hoče strogo, popolnem: to je njegov nocoj nad vse vzvišeni sklep.
V tem premišljevanji odpre okno in nasloni se na oblok, da bi na nočnem zraku nekoliko ohladil si vročo glavo. Noč je mirna in krasna. Na nebesi plava bledi polumesec za tenko namrenimi meglicami in rahlo pre-seva temo. Na osodnem vrti nasproti slin-javke pocvrčevajo tako žalostno, tako tožno, da je Ilastislavu samemu čudno britko pri srci. Kaho bi on zdaj lehko prijetno sanjal o svojej tihi sreči — tako pa mu je sladka nada skopnela na veke! In na pol ginjen, na pol nevoljen ozre se tjekaj, kamor so mu bili neštevilni pogledi še do denašnjega dneva tolikanj mili in dragi.
„Čudno ! Dozdeva se mu, da tam ob nasprotnem oknu, na katerem je navadno poka-zavala se Ljudmila, biva tudi nocoj neka bela podoba v mraku. V tem, ko zelo radoveden še v jednomer strmi tjekaj, posije mesec nekaj jasneje.   Podoba, kakor bi zbala se opazbe,
in da bode, če stvari pri starem ostanejo, grdo opustošena in uničena.
Rusi in južni Slovani.
Ruski „GoloaM piše: „Občno gibanje za pomoč 'južnim Slovanom odgovarja na dve vprašanji, s katerima se zanima vsa Evropa: je-li Rusija gotova za vojno, in namerava li ona osvajati na balkanskem poluotoku. V odločnem odgovori na ti vprašanji leži značaj občnega gibanja, ki je zdaj vso Rusijo prijel in postal, tako reči, vsenaroden. To gibanje bi imel izvesti iz tavanja one tuje politike, ki si glavo belijo o tem vprašanji in se ne morejo odločiti, kako bi se nasproti Rusiji in proti Turčiji ponašali. Kakov je odgovor v tem gibanji ? Odgovor je jasen, prost in odločen: Rusija je pripravljena na vojsko tudi če je ne želi, in drugič Rusija ne išče za sebe nobenega dobička v Turškej — ona išče samo zakonito uresničenje čuvstva svoje historične dolžnosti nasproti žrtvam turškega barbarstva. Naša občna delavnost na korist Slovanov dokazuje, da v Rusiji obstoje vsi pogoji, ki so potrebni, da ima beseda Rusije v svetovalstvu Evrope dostojno važnost in značajnost. Ruski narod je pokazal, da ni v hrabrosti narodnega duha, ni v moralnih ali materijalnih sredstvih pri nas nij pomanjkanja. Vsak dan, ki preide do tistega časa, da bodo nam j ednoplemenn i in jednoverni bratje mučeniki od turš k e ga j ar ma osvobojeni, bode raslo obče zanimanje in pomoč pri nas, in ž njim bode raslo prepričanje, da nij mogoče predati Slovane zopet v prejšnji jarem, temuč da jim se morajo dati naturne pravice.
„ Sedaj turkofilni organi nijso zadovoljni, da jim je ruski narod te dokaze dal, in vpi jejo,   da  Rusija stopa iz neutralnosti in ne drži nekih diplomatskih ugovorov. Je-li treba govoriti, da nobeno me j naru dno pravo, noben dogovor na svetu ne more ustav ljati našega sočutja . . . Ves ruski narod se zavzimlje za slovansko vojno tako živo, kakor da bi bila v mejah Rusije.   Naj pretirani j i tur-kotil in neprijatelj slovanski ima zdaj razumeti, da ideja slovanska nij mrtva, nego živa, histo rična ideja, ki objema vsako, tudi neizobraženo
rusko dušo, vsacega ruskega človeka, tudi take, ki ne poznajo zgodovine Rusije in Slovanov . . ."
Da je Rusija nesebična, to dokazuje „Go-los" s tem, da pravi: „Ko b: ruski narod imel na južnem Slovanskem sebične namere v tej vojski, on bi zbiral svoje sile za ta čaa, ko bodo Slovan je uže po vsem izonemogli, da se sam okoristi z resultnti svojih zmag: Ali ruski narod je Slovanom zdaj priskočil, ko sami še vojujejo za svojo svobodo. Ruski narod želi samo, da se konča turško barbarstvo in da se slovanska plemena o svobode. V tem gibanji hodi ruski narod z rusko vlado vred, ki je izjavila, da se neče odreči svoje simpatije k Slovanstvu . .
Politični razgled.
lotranle «l€»£ele.
V Ljubljani 3. oktobra. Nedeljska „VViener Ztg." je prinesla cesarjevo pismo do Lasserja, ki Auersperga na-mestuje, katero pismo sklicuje avstr. državni zbor na 19. tega meseca.
Of/erMlci državni zbor bode samo Mi-letičevo stvar „preiskal" in odgoror na Irany-jevo interpelacijo počakal, potem pa bode svoje posvetovanje do početka novembra odložil.
Miletic" je imunitetnemu odboru poslal svoj zagovor. On je dokazal, da je po krivici v zapor dejan, on je protestiral, da bi bil kakšno dejanje storil, ki je veleizdaji podobno ali ki bi bilo obrneno proti celokupnosti 0«erske ali monarhije; on pravi, da v Bel-gradu je bil v privatnih zadevah, ne v političnih. Pa ko bi tudi res bilo, kar se mu očita, ne bi bila to Še veleizdaja. — Vendar je bilo vse to zagovarjanje zastonj. V seji 2. t. m je odbor sklenil odobriti postopanje ministerstva, ker tu je bila „pravica v sili,* ki dovoli, da se tudi poslanec zapre.
VH»'(|e 4I.1-&M-V«*!.
Iz M*ftr#•##»#»•//<» se poskuša od strani vlade malo ohladiti občno razburjenost, ki je zavladala vsled Sumarakovega dohoda na Dunaj. Pravi se, da to pismo pomenja vsa-kako le — mir.
Iz C«Wr/»-««#« se javlja, da tistega velicega zborišča, ki ima odgovoriti velesilam zarad premirja, nij bilo 30. sept. kakor je bilo napovedano.
(Uršk«* se oglaša. Prvega oktobra je bil v Atenah meeting, katerega se je udeležilo 5000 ljudij iz omikanih stanov. Ti so izrekli velesilam zahvalo za simpatjje, katere izkazu-
taki, ki so pred pol stoletjem pod Črnim Jur-jem Srbijo osvobojevali, s slabim orožjem Turke podili in kolesne pesti namesti kano-nov imeli. Vendar upamo, da bodo tudi oni deli srbske milice, ki dozdaj taki nijso bili, kakor ti slavni njih očetje, baš v ognji in dejanskej vaji utrdili se in naposled dosegli, kar jim sovražniki zavidajo. Kajti uže nemšku-tarska dunajska Turkinja „N. Fr. Pr." toži 3. okt. milo nemško: „Srbska vojska je pokazala s svojim napadom na turške pozicije, da je denes uže bolj zmožna za ofenzivo, kakor pred jednim mesecem. Če bode brezde-lavnost turških vojvodov še dalje trajala in ce bode še več ruskih prostovoljcev dohajalo, potem bodo v jednem mesecu srbska vojska na prostem polji rabljiva-"
Jugoslovansko bojišče.
Iz Belgrada 1. okt. se oficijalno tele-grafira 1. okt. Včeraj so Turki iz svojih prostorov z 20.000 možmi in s 40 kanoni napali Srbe pri Gredetinu in jim hoteli pot, po katerem se morejo vzmakniti (proti Djunisu) vzeti. Po 12 ur trajajočem ostrem boji so bili Turki popolnem in z velikimi izgubami nazaj odbiti. Srbska vojska drži svoje po-ložje na višinah.
Iz Carigrada pak poroča oficijalni telegram, da so Srbi pri Aleksincu prijeli Turke, pa odbiti bili.
Po tem tacem se je zopet 30. sept., precej dva dni po prvej bitvi iznova bojevalo in sicer na dveh krajih, pri Gredetinu in Aleksincu, ker ta dva kraja sta več ur narazen.
Iz Vidina se brzojavlja, da Kerim-paša misli denes (sredo) veliko bitvo biti.
Črnogorski knez je izpustil, kakor smo uže povedali, Osman pašo, katerega so njegovi ujeli v bitvi na Vučjem dolu. Osman je moral obljubiti s častno besedo, da se bode vrnil v Cetinje, kadar bode poklican.
Angleški diplomatični agent Monson je prišel v Črnogoro. On daje knezu ponudbe, da bi mir s Turki sklenil.
Iz Bosne se o vstanku Despotoviea in druzih malo čuje. Vstaši in Turci palijo vasi, drug druzemu, tako da je uboga Bosna res prepotrebna osvobojenja iz turških krempljev
umika se lahno polagoma nazaj. Po tem Rastislav nič več ne dvomi. Ona, — Ljudmila je, ki tudi tako pozno še čuje, ki spati ne more! misli si in čudni čudni čuti se ga po-laste. Umakne se od okna in stoprv črez nekaj časa še jedenkrat pogleda venkaj, pa zdaj tudi Ljudmile ne vidi več. Tedaj sam ide k počitku, toda spanec njega tudi nocoj neče objemati.
Drugo jutro, ko se izbudi, mu spomin na ta nočni prizor uže znatno topi včeraj hipoma prerazburjeni, srčni vihar. Kmalo začne pomirjati se tudi na duhu in potem dokaj trez-nejše soditi o pomenu Ljudmilinega včerajšnjega izjavljenj a in obnašanja naprem njegovemu izpoznanju. Saj, če dobro prevdari: strogo ga nij zavrnila, izrecno mu nij vsacega upanja odbila. Ali morda nij torej v svojej strasti prehitel se in pa napak razumel ter krivo obsodil pravi čut v globočini njenega neizmotrivega srca? In ako je tudi zasmehovala ponudbo njegove ljubezni, ali bi ona še bolj ne triumfovala nad njim, in on ne prenašal še hujšega ponižanja, ako bi sramovaje se malostno skrival pred njo ?
VvaživŠi vse to sklene odšle baš narobe vesti se proti Ljudmili, kakor je bil to namis-lil se   v prvem  trenotji svojega razvnetja. Naj ona zaničuje ga ali ne, na vsaki način hoče dajati jej razumevati, da on je mož, kateremu srečnega ali nesrečnega življenja še ne odločuje prevzetno samovestna dekle. Čutila naj bode, da duh njegov nij še potrt, da marveč še visoko nadkriljuje njenega.  V dosego tega sklene še nadaljevati pa zmerom bolj in bolj opuščati obiskavanja in potem se za vselej ostaviti jih, kakor da je naveličal se nje.   Poleg hoče o vsakej priliki biti jej ravnodušen in mrzel, mrzel, kakor ledena sveča o božiči. Uže po preteklih treh dnevih oglasi se torej zopet pri Javorskem. Ljudmila, kakor hitro ga zagleda, hiti nenavadno  vesela pozdravit ga tako prijazno, tako ljubo, kakor še nikoli 1  Rastislav celo  nepričakovaje tacega njenega   sprejemanja  zavzet  skoraj ostrmi. Pa brž spomnivši se svojo prisege  začne ž njo uljudno pogovarjati se, kakor da si zaradi nje še nikedar najmenj nij vznemiril srca, kakor da gola prijaznost mej njima še noben-krat nij čisto nič okalila se.
Domu grede vendar na tanko pretehtuje le-to njeno, tako hitro, očitno spremembo. Kaj hoče, kaj namerava to neizmotrivo dekle ? poprašuje se. Morda se kesa, da je ondan tako razžaljivo osorno obnašala se proti njemu in hoče popravljati svojo izpoznano in obžalovano napako. Morda on torej nij motil se sluteč, da ona goji nekaj skrivnega sočutja do njega. Morda pa je tudi onft spremenila orožje in hoče še jedenkrat vjeti ga v mreže, da bi potem še tem hujše poigrala se ž njim!
Na tak dvojin način skuša Rastislav razlagati si Ljudmilino predrugačenje. Ali naj bode ono, ali to, misli, vsakako hoče ostati pri svojem st.rojenem sklepu. In temu ostaja tudi res zvest.
Po daljšem obroku, kakor zadnjič, pride na obiskavanje drugikrat, pa opazuje vse tiste znake njene spremembe, kakor na prejšnjem obisku. Dozdeva se mu samo še to, da ta pot je še znatne je bolj zaželela videti njega pri sebi doma. Vendar vse te opazke na Ljudmili ga še bolj potrdijo o poprijetnem postopanji naprem njej.
Dober meBec poteče.   V tem času je
jejo do kristijanov v Turčiji in so protestirali j zoper   iztrebi j evan je   grškega   e l e -1 me nt a ter sklenili grško vlado naprositi, da vojsko pripravi tako, da more vsem slučajem nasproti iti.
t»n$l*'&u<w vlada je baje zaupno na Dunaj poročala, da bi se ona ustavljala okupaciji Bosne, Hercegovine i Bulgarije.
Dopisi.
¥» rn^ntni 1. oktobra [Izv. dop.] „Banka Vietoria", katera je žalibog v Logatcu mej vsemi druzimi bankami najbolj zastopana bila, se z izplačevanjem odškodnine mej zavarovance prav slabo obnaša. Dne 8. t. m. bode uže dva meseca, odkar je Logatfane požarna nesreča tako zlo zadela. Banka „Slovenija", „Graška vzajemna" in druge so oziraje se na veliko revščino ljudstva, svojo dolžnost redno izpolnile in ter svoje zavarovance ob pravem času popolnem izplačale. Le banka „Victoria" tega nij storila, temveč, poslala je pred 1. mesecem svojega glavnega zastopnika, kateri je svoje pogorele zavarovance Rkupaj sklical, ter zsičel z vsakim posebe pogodbe sklepati, koliko da jim bode dal. Ljudstvo v nadlogi, če tudi je vsakemu brez razločka veliko od zneska odbil (na pr. ako je bil za 400 gl. zavarovan, dobil je le 270 gld. itd.) je vendar sklenilo pogodbo, in sicer z dostavkom, da bode banka vsej to v Štirih dneh po pogodbi plačala. — Če tudi je v pogodbi skleneno bilo, kakor sem ravno omenil, da mora banka v Štirih dneh odškodnino poravnati, vendar do do denes večina še krajcarja dobila nij, le nekateri, (manjšina) so dobili nekoliko na račun. (!)
Torej ne zadostuje, da v 2 mesecih nij ta banka, ki se imenuje „Viktoria", nič izplačala, ter nekaterim zopet s pogodbo skoraj polovico odtrgala, temveč hoče sedaj ubogo ljudstvo še dalje za nos voditi, ter z izgovarjanjem morebiti še 2 meseca ali še dalje izplačevanje preložiti.
Iz TJutomcra 1. oktobra [Izv. dopis.] V našem kraji imamo letos uže četrto povodenj in sicer sadaj najhujšo — tako še stari ljudje ne pomnijo. Samo dva dni — denes je tretji — je deževalo in voda nam brani priti po suhem v bližnje občine, — raz-ven na jugu ležečih.   Ljudje, ki so včeraj v
Rastislav čedalje rajši gost bil pri Javorskem, pa potem je prepričal se, kako veljavna je latinska prislovica, ki pravi: rarus-carus, red-kokraten gost nam je drag! Mavorski mu je vsakrat nadležneje očital njegovo vidno ohla-jajočo se prijateljstvo, in Ljudmila je jasno, Če tudi le bolj molče mu kazala, kako jo boli njegovo trdovratno omolčevanje. Rastislav je vse to pač jemal si za povoljno mu rado-stovanje; vendar za to nij imel niti ne kazal najmanjše volje, da bi hotel izneverjati se svojemu zdanjemu vedenju. Skušal je uže veliko prevar o ženskah in torej tudi nema dobrega zaupanja v Ljudmilo, toliko menj, ker je jedenkrat uže hudo opekel se pri njej, in ker nikakor še ne ve njenemu spremenu pravega razloga in skrivne namere.
Tako je prišla jesen.
Krasen jesenski popoldan. Zrak čist in ugoden.   Nebo jasno, kakor ribje oko.
Ljudmila sama sedi na svojem priljubljenem kraji, v utici na vrtu. V naročji drži gitaro. Drobni prstje jej nekaj časa poskušajo tipljejo strune, potem jih uben'i, da lehko otožno zadone in ona sama milo poluglasno
naš trg prišli, marali 80 vodo do kolena — celo do trebuha jim je segala — bresti. In | kaj bi bil temu uzrok — vsaj pred nekaj leti nij bilo povodenj ? Nekateri menijo, da struge, kar je tudi istina, nijso prav napeljane uže od nekdaj; a še vrh vsega tega bile bi dobre, če bi le Negavci v svojej dolini močvirje, „tajhe" imenovane imeli, kateri so vodo v svoje trebuhe spravljali in počasi izlivali, ter tako vsej vodi svoj tek odrezavali. Bilo je prej v Negavskej dolini pred Šestimi leti kacih trideset močvirij, in ti so dovolj branili nas povodnji in našo dolino ohranili. Kmetje jako tožijo in res obmilovanja so vredni. Krompir, katerega so po večini črvi spodjedli, mora se ve da gnjiti pod zemljo in gnjiti po izkopanju; koruza ho čakala in zelena ostala, ajda se namočila za drugo setev, otava bo dobra za gnoj, in še več pridelkov bo uničenih. — Naravna moč je strašna, jemlje nam po sili s trudom in težko pridelani sad, — in odškodnina — nekaj krajcarjev davka, katere še komisijski stroški presegati morajo, splava po vodi.
Domače stvari.
— (Br an d s t etter) je zraven porabljene zavarovnine svojih otrok in zraven denarja od ponarejenih menjic zapravil še 10.000 gold., ki mu jih je posodila ljubljanska hranilnica, dalje 20.000 gld. iz hranilnice gra-škega mesta in 20.000 iz hranilnice graške okolice. Hranilnice so baje intabulirane na graščino, ki pa baje nij toliko vredna. Omenjene dolgove iz hranilnic je Brandstetter naredil 1. 1860, ob početku svojega političnega rogoviljenja.
— (Iz Trsta) se piše „Sl.tt: Kljubu vsem vremenskim nezgodam in iz tega izvira-jočemu zakašnjenju v sezorenji, začela se je v bližnjej okolici uže trgatev. Gotovo je zdaj še prezgodaj, toda pri nas je uže taka navada, da kedar pride navadni čas — kvater-nica — bodi si grozdje zrelo ali ie, mora se potrgati. V zgornjej okolici pa, kjer vse pozneje zori, bode trgatev še le za Štirnajst dni j, kar je gotovo bolj pametno. Trgatev, ali bendima, kakor tukaj pravijo, ne bo povsod enaka, ker mej tem, ko imajo v nekaterih
I krajih komaj polovico od lani  in še manj,
zapoje: „Tebe kličejo solzice!" pa jedva izpoje dve vrsti, ko jej prsti uže omagajo in glas omedli. Roke se jej kakor po novedoma pre-prekrižajo preko gitare. Globoko zamišljena začne strmeti pred se. Beli solnčni žarki jej skozi prerahljeno utino streho posvetijo na čudno obledelo obličje, na katerem jej v tem trenotji počiva silna otožnost. Žarka sol-zica se jej utrne iz rosnega očesa in počasi drsi dol po lici.
Vel list z drevesa se privrti in baš na njenej roki obleži. Ljudmila kar strepeta, tako jo zgane ta mali pripetljaj. Kakor to na veke vsahnelo peresce, kakor umirajoča priroda okolo nje, tako, zdi se jej, gine tudi njen blagi mir srčni, ginejo njene letos od spomladi sem vskaljene nade in njene sreče žarki — da ne bodo vstajali nikoli, nikoli več! In vsemu temu kriva je — pač sama!
Vtopljena v to premišljevanje kar medli od prebridkega kesanja in od neskončno žalosti.
V tem se zasliši nekako šumenje. Plahom se ozre. Srce jej zatriplje skoraj glasno. Na vrtu  je  zagledala Rastislava počasi in zani-
imajo drugod še več od lani; sploh pa in večinoma se mora reči, da letošnja bendima je veliko slabša od lanske. Vino bo tedaj pri nas letos še dražje, ker ceno uže tako nij in tudi pri najboljšej letini prav ceno ne bi bilo iz različnih uzrokov.
— (Iz litijskega okraja) se nam piše o letini: Veliko let je uže preteklo, kar smo imeli tako slabo pridelan je, kakor letos. Sadja ga ne dobi nikakoršnega, v vinogradih je toliko, da nekateri še trčali ne bodo, pa še tisto nij za nič. Zelje in repo so ujedle gosenice, krompir je do malega ves gnil, tur-šica je tudi jako slaba; samo proso nekaj plenja. Večina kmetovalcev uže zdaj mora žito kupovati, in celo jako trdni kmetje premišljujejo „kaj bo". Davkarstva bodo imela pač mnogo posla in eksekucij to leto gotovo ne ho ni kraja ni konca, kaj »i davke mora kmet plačati, makari, če tudi nema ničesa jesti.
— (Um or.) V soboto večer dne 23. sept. so našli pri Gorici majorja v pokoji, grofa Laniusa, 70letnega starčka, na dunajskej cesti poleg vile „Suini" ubitega. O morilcih policija še nikncega sledii nema.
— (Umrlo) je v Ljubljani meseca septembra t. 1. 74 osob, od teh je bilo 45 moškega, 20 ženskega spola.
— (Iz ljubljanskega mestnega zbora.) V zadnjej seji 20. t. m. je mej družim poročal o predlogu g. Regali j a, da naj mestni zbor ministerstvu kupčijstva pošlje prošnjo zarad škode, katero jetniki na gradu in v posilnej delalnici s svojim delom delajo malim obrtnikom in rokodelcem, g. L a s n i k, da so na gradu v preteklem letu zaslužili vsega skupaj 3G35 gld. 5l/a kr., ali če se odšteje cena blaga, ki so ga kupili, lOOfi gld. 15*/i kr. Ako se ta znesek razdeli na obrtnike in rokodelce ljubljanske, pride na jednega komaj 0 gld., kar res nij vredno, da bi se delala prošnja do ministerstva. G. Regali oporeka naštetim številkam, ki so po njegovem mnenju veliko pre-majhene. On za gotovo ve, da za mizarsko delo so samo v dveh hišah zaslužili črez 2000 gld., ne pa 280 gld., kakor poroča g. L a sni k. Če bi šlo za povikšanje plače uradnikov, bi vsi gospodje nasprotne stranke bili za to, ker pa gre za zboljšanje stanu narodnih rokodelcev in obrtnikov, napravijo tak referat, da se bogu
karno gredočega po stezici. Hitro si otare roso iz oči in obriše se po obrazi; poleg pa silno radovedna pogleduje, kam on pač na-merja iti: skozi vrt vCm, ali — k njej. Tredno je on še na razpotji, kjer ima odločiti se, Ljudmila po nekem silečem nagibu zmaje život, kakor bi hotela vzbuditi njegovo pozornost. V tem Rastislav kakor le ne vedoč svojemu sprehajanju določenega smotra, krene proti njej. Bližajo se pogleduje okrog po sah-nečih nasadih in kakor poln dobrodejnega mira v srci lehno požvižgava in popeva, dokler češ zelo iznenađen obstoji pred njo.
„0, dober večer gospodična!" vošči jej.
„Dober večer!" želi mu tudi ona z rahlim glasom, pa ne upa si, pokazati mu obraza.
„() — kaj pa je gospodična? Vi mi /dite se nekaj užaljena, nekaj potrta. Pa vsaj ne bolujete kaj V — bog varuj!"
Na ta Rastislavova povpraševanja Ljudmila kar mirno molže prebira liste v „ Pesmarici u na mizi.
(Dalje prih.)
usmili, ker jim manjka patrijotizmn. G. Schrev omenja, da reč je obravnavala se uže v deželnem zboru, zato stavi predlog, da naj se za zdaj odloži in odseku naroči, da se obrne do deželnega odbora in ga vpraša, kaj se je tam v tej zadevi storilo. It. Petričić pritrjuje g. Regaliju, da jetnišniee res veliko škodujejo malim obrtnikom in priporoča, da naj državi potrebno reči izdelujejo po kaznilnicah. G. Č u-ber ugovarja, da morajo jetniki delati na svojo roko, ker jih obrtniki ne najemajo. Drugod se obrtniki ali rokodelci ž njimi pogode, da delajo za-njo. G. Potočnik podpira predlog Schrevev. Po njegovem mnenju je škoda za vsacega obrtnika večja, kakor je izračunil g. poročevalec. Ker ne plačujejo dohodninskega davka, ceneje delajo, kar drugi obrtniki ne morejo, tudi se je opiral samo na grad, posilne delavnice nij omenil, kder še veliko več delajo, kakor na gradu, tako da vsacemu malemu obrtniku na leto otide najmanj 40 gld., kar je pa za ljudi, ki zaslužijo morda komaj 400 gld. na leto, uže britka izguba. Po kratkem ugovoru poročevalca se glasuje in sprejme dr. Schrevev predlog.
Razine vesti.
* (Slovanskipismenijezik.)O tem predmetu piše nemška rAugsb. Allg. Zeitung" dolg članek, v katerem pravi, da se je vprašanje o splošnem slovanskem pismenem jeziku Bpravilo na dan užo 1. 18G7 po carici ruskej. Različnost slovanskih narečij, pravi pisatelj omenjenega članka, poostruje se še s tem, da imajo različne alfabete ; on pravi, da najboljši alfabet je ruski. — Težje bi bilo odločiti o pravopisji, češ, da se splošno pravopisje v različnih jezikih teško uvede, akopram so si v rodu; najbolje bi dakle bilo, da se stvar kar radikalno poprime in da se jedno slovanskih narečij naredi, za izključljivi pismeni jezik, druga pa naj se v prosta narečja potlačijo. Pravi, da to nij teško, in da je veliko lagljeje
čisto nov jezik sprejeti, nego li starega na pol spremeniti; večina ljudij, da celo narodi, jezik ložje menjajo nego se običajno misli, samo morajo novi jezik vsak dan čitati ali pa slišati, in kolikor se da tudi sami rabiti, Sicer se cilj seveda jedva dočaka. Kateri jezik naj bi se izbral pisatelj tudi ne premišljujo dolgo, nego imenuje takoj ruski.
* (Tmorj enje žandarma.) Blizu Tuni c na Češkem se je zgodil v noči na 27. sept. strašen zločin. Žandarmerijski vodja Petrina, ki bi bil zjutraj ob treh moral vrniti se k postaji, bil je po noči blizu Sulca mrtev najden. Na truplu je bilo videti več ran, ki jih je s koloni dobil. Tudi klobuk mu je bil ves stoičen. Poleg tega je bilo na truplu se nad 30 ran, ki jih je umorjeni s& svojim bajonetom dobil. Bajoneta in druzega stranskega orožja nij bilo pri njem, pač pa nek nveder pa vrv. Sodnija zločinca pridno išče.
* (T u r š k i študentje) so na vrata turških ministrov nabili sledeč proglas: „Ravno ob tej uri so so gjauri (t. j. krščeni psi), ki se bodo pod našimi udarci vsak čas razsuli kakor hišo iz kart — ti nesnažni narodi Evrope, nas inozlemc za milost in usmiljenje prosili. Vi vsi, ki hočete pogodbo sklepati, zapomnite si dobro. Če naredite mir brez odobrenja poslednjega turškega berača — v kateri obliki ga koli delate — mi prisežemo pri svetem imenu preroka, da vas bodemo z vašimi ženami in otroci na sredi trga na kolce nataknili. Čujte pogoje, katere turški narod in zmagovalna armada lopovi Evropi nareku-
jeta: 1. Mi nečemo Srbije, ne Crnegore, ne* Rumunije, nečemo nič od te pasje sodrge. Te deželo naj  bodo vilajeti (provincije) turške države.   2. Rusija nam mora plačati močno
vojskino odškodnino, ter nam odstopiti Krim, celo Črno morje in njegove bregove. 3. Evropa se mora zavezati s trdno prisego, da se ne peča več s turškimi zadevami. Če ne, po vas je. — Narod prerokov."
'A <i> lil v «.|
ud SJ9. Mi!|>t.. do 1. oktobra: Jožo Zavrsek, mastilec,   star 31  I.,  v mestu št. 55, za sušico. — Ludvik Beck, mesara k pomagač> 18 1., v deželni bolnišnici, na tifusu. — Jora Bezlaj,. dninnricH, stara 67 lit, na Močvirji št. 65, za drisko.
Dunajska borza 3. oktobra.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih      *5 g d. 30
Llioini diž. do g v srt-bru
1860 drž. posojilo Akcije narodne banku Krudimo akcijo London Napol. C. Hi c oki 7i i
Srebro......... 102
mmmmmmmmmmtamsMaaBvuamsa
kr.
67	60
107	. 75
84-2	—
150	90
124	65
9	77
5	93
102	90
Karmelitanski melisovec
iz Ilciicflk.
1 originalna steklenica 25 kr. Jedino pravi le pri
(53-27)      Gafcriel Piccoli,
lekarju »nt dunajske} cesti v Ljubljani.
. ~ - r m g y
i ~ 5 * S& ' ■ l s i 3 ^ 3. •;£ r3 5~.| a p , w ■ m ' I o« g* a-5 B €
8-g
r H I S
^ O* CD "I
e* aq
= *
M S" 3 Bi
5"s L<§2
g- l §■ --2-3
5 m o"    w 3"
O —• =" t o« N r* ^ orq
SJJ3"? I 5'
' PJ
S- 6t o T
bttsv. 68/L. o.
Naznanilo.
Podpisanemu likvidacijskemu odboru jo občni zbor delničarjev „l>rve občne lavarovalne banke Slovenije" v likvidaciji dne 28. septembra t. 1. prosto prodajo bankinoga nepremakljivega posestva zanka'.al.
Vslod tega su bode v prvej vrsti prodala ban k ina hiša štev. 24, tik zvezdnega drevoreda v Ljubljani, ki obstoji iz dveh nadstropij in je v najboljšem stanji, ker je bila pred malo leti lično popravljena; tistim, ki jo kupiti žele, so to s tem pristavkom naznani, da svoje dotične ponudbo v prvem nadstropji omenjeno hiše skrajno do £11. olit«>l»i*«i t. 1. oddajo, kjer lahko tudi v vseh teh zadevah natančneje poizvedo.
V Ljubljani, dn6 2. oktobra 1876. (204—1)
„prve občne zavarovalne banke Slovenije" v Ljubljani.
Z okusnimi pismenkami in olepšavanji, kakor tudi z dobrimi ročnimi in brzotiskalnimi ter druzimi stroji in pripomočki popolnem oskrbljena
\
T7- ZELo'UL'bljaanLi,
v Kolmanovej hiši v zvezdi,
priporoča se čestitemu p. n. občinstvu za izvršenje vseh v stroko tiskarstva spadajočih del, ter bode jej blagovoljno izročena dela po najnižjih cenah hitro in okusno izdelovala, posebno pa:
po najnižjih cenah hitro in okusno izdelovala, posebno pa
I >**t UM |>oi*0<**ilt»,
koledarje, lačunske poročila, račune, fakture, cirkulare, menjice,
• stttpni**-, tuhilm* listf,
ntaikl ali i Ii.de, železocestne vozne liste,
n firmo in železniškim kolskom,
fonu u lan« za c. kr. urade, advokate in notarje,
itd. itd.
Literarne knjige, časopise, "brošure, kataloge, fg-luvci n ji pismeni i>i*i>li*. jedilne liste, cenike, diplome, izkaznice, nliisUuliU' nli vizilkart«, /po.ittif V90M0 tiste, koverte s firmo, oznanila za prilepljcnjo na ogle,
Ud. itd.
I*''a*olj in urednik Josip Jurčič.
Lastmna m UbIc .Narodne tiskarne".