•o
Its ■o
-O
im
■ «/-> in
-t-»
BMiIIBIB
90,6 95,1 95,9 100,3
Črni oblaki nad celjskimi rokometaši
V hribih so starši največji problem
Št. 58/Leto 66/Celje, 26. julij 2011/Cena 1,10 EUR
□
vkf priTi vnnun \	
m[	
□
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic
OGLAŠUJTE V PRILOGI Z NAKLADO KAR 100.000 IZVODO POKLIČITE MARKETING NOVEGA TEDNIKA! 03 42 25 105

S
Ne mrazi nas le zaradi vremena ^
... ampak tudi zaradi tragedije na Norveškem. O tem smo se pogovarjali z Velenj-čanko, ki tam živi že pet let. Doma, na Celjskem, se sprašujemo ali nas bo med poletnimi nevihtami morda ogrela nova reforma, tokrat zdravstvena.


» m ■
M rr
;<:( i
* .k i
i *
■ .
* r-,» *
• *.; *
jsr '	jm
i
■i 4 v	t r !


■ ip Mf.f 1
' ',1 10 . .■•/

MfrS ., ^«¡1-, V« t i . *: • • -a v
■.
i - a i - ■l>V 1 , * t

t, k *
a' i
■¡V,]	L» I . I
Foto: SHERPA
»Res me je uničilo, a ubilo me ne bo,« pravi žrtev spolnega nadlegovanja.
Obiskali smo Likof v Rogatcu in traktorsko mašinerijo v Gotovljah
Pri 90-ih in brez sivih las še vedno piše rime
REKREACIJA
o kondiciji javnih poletnih kopališč
Bo kopališče v Orli vasi letos res zaprlo vrata?
Posnetek toče med nedavnim neurjem v Celju.
Velenjčanka o grozi na Norveškem
»Storilec se je usmilil le 11-letnega dečka, ki ga je prosil, naj ga pusti živeti, saj je tik pred tem že ubil njegovega očeta ...«
V minulih dneh, ko se je Norveška ovila v črnino, smo ime Irena Jakopanec lahko slišali tako rekoč v vseh osrednjih slovenskih medijih, ko nam je pojasnjevala, kako je tragedijo spremljala in občutila sama. Ob brskanju po svetovnem spletu smo ugotovili, da je Irena vendarle naše, lokalne gore list, in sicer Velenjčanka, ki se je po študiju na medicinski fakulteti in obveznem kroženju kot mlada zdravnica odločila za specializacijo iz javnega zdravja. In pot jo je pred petimi leti odnesla prav na Norveško, od koder svoje občutke in poglede na napada, ki sta se zgodila v Oslu in na otoku Utoya, pojasnjuje tudi v pogovoru za Novi tednik.
smo zaslišali glasno hlipanje,
Za eksplozijo v središču Osla in strelski napad na otoku je odgovoren Anders Behring Breivik, 32-letni desničarski krščanski fundamentalist - kritik islama in nasprotnik mul-tikulturne družbe.
Kako z rahlim časovnim odmikom gledate na katastrofo, ki je minuli konec tedna po dogodkih v Oslu in zatem še na otoku Utoya terjala več kot devetdeset življenj?
Današnji dan (prek svetovnega spleta sva se pogovarjali v nedeljo zvečer, op. p.) je bil na Norveškem posvečen nacionalnemu žalovanju. Ljudje so se zbirali pri maši v cerkvah. Ob pesmi Mladini pesnika Nordhala Griega s pozivom k miru in demokraciji se kraljeva družina v stolnici, od koder smo gledali neposredni prenos, ni več mogla braniti solz. Tudi predsednik vlade Jens Stoltenberg je bil vidno ganjen ob svojem govoru, imenoval je dva preminula s polnimi imeni, ob čemer
bilo je pretresljivo. Osebno mi je pomagalo, da sem poročala za številne slovenske medije, saj sem tako imela občutek, da komu koristim. Imam mednarodno mrežo prijateljev, s katerimi sem danes goreče razpravljala, prav tako sem razpravljala z Norvežani. Ti pogovori so bili vsem v oporo, vendar je očitno, da smo še vsi pretreseni in da se bo s to grozo vsak soočal še sam v sebi. Občutek imam, da je za nami od petka minilo najmanj teden dni, če ne več. Ure se vlečejo tako počasi.
Kakšni so zadnji podatki o številu žrtev in dosedanji izsledki preiskav o eksploziji in pokolu, ki naj bi ju zakrivil prijeti Norvežan?
Trenutno je mrtvih 93 oseb, medtem ko jih je 96 poškodovanih. Dan sem preživela v prebiranju pretresljivih zgodb prič z otoka. Želim si razumeti. Bolj ko berem, manj razumem, vendar so se zdaj oglasili strokovnjaki psihiatri in specialisti za izredne dogodke. Prav tako smo pri dopoldanskem ogla-
šanju lahko poslušali izjavo branilca storilca, ki je z njim že govoril. Storilec je prišteven, zbran in je napad skrbno načrtoval, kolikor razumem, ne le več mesecev, temveč več let. Storilec si je ustvaril svoj vrednostni sistem, po katerem je to dejanje upravičeno. Priznal je dejanja, ne pa krivde, torej je po njegovem šlo za upravičeno vojno v skladu z njegovo osebno ideologijo. Žrtve je pobijal načrtno, s precej zvitimi pretvezami, v policijski preobleki in brez milosti, usmilil se je le 11-letnega dečka, ki ga je prosil, naj ga pusti živeti, saj je tik pred tem že ubil njegovega očeta. Kolikor razumem, naj bi storilec nameraval s svojim dejanjem sprožiti nekakšno revolucijo, ki bi sesula demokracijo in preprečila, da bi deželi vladali socialisti, saj ti dovoljujejo (po njegovem mnenju) preveliko svobodo in priseljevanje neevropskih tujcev. Jutri bo zaslišan na sodišču in znano bo kaj več.
Kako bi z nekaj besedami opisali življenje na Norveškem pred to krvavo grozo in kakšno bo življenje zdaj?
Dovolite, da citiram Jensa Stoltenberga: »Še vedno smo pretreseni nad tem, kar se je zgodilo, nikoli pa se ne bomo odpovedali svojim vrednotam. Naš odgovor bo več demokracije, več odprtosti in več humanosti.« Osebno menim, da bo dejanje okrepilo levico. Podmladek Stoltenbergove de-
lavske stranke Arbeiderpartiet AUF je napovedal, da se bo vrnil na otok in nadaljeval tradicionalna poletna politična srečanja in vzgojo mladih kadrov. To se Slovencem morda zdi čudno, mislim pa, da je takšna vzgoja (takšen podmladek in srečanja ima tudi norveška desnica) nujno potrebna. Na ta način se mladi učijo političnega dialoga in delovanja, učijo se demokracije in se, če to želijo, izobrazijo in izoblikujejo v politike. Posebno pozornost pri tem posvečajo ženskam, ki se jih aktivno vzpodbuja za politiko. Imajo tudi kvote, ki so ženskam v pomoč pri pridobivanju političnih položajev, in to je nekaj izredno pozitivnega. Brez žensk je politika pomanjkljiva.
Ali mislite, da je ta tragedija Norvežane prizadela še bolj, ker je storilec Norvežan, in bi jim bilo laže, če bi krvave dogodke lahko pripisali zunanjemu terorizmu? So v državi podcenjevali problem domačih nacionalnih skraj-nežev?
Če je mogoče tako reči, čuti večina Norvežanov rahlo olajšanje, da je storilec Norvežan. Vsi smo se zelo bali, da gre za organiziran terorizem. Nanj je namreč težje odgovoriti in grožnja traja dlje časa, družba bi se morda bolj korenito spremenila. Na Norveškem živi močna islamska skupnost, Norveška je tudi sprejela veliko beguncev iz pretekle vojne na
Irena Jakopanec
Po delu na Inštitutu za varovanje zdravja v Ljubljani se je Irena Jakopanec potegovala za mesto v evropskem programu za intervencijsko epidemiologijo, ki ga vodi Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDS) v Stockholmu. Kot pravi, si je izbrala Norveško in Norveška njo kot kandidatko leta 2006. Od takrat živi tam in se ukvarja z epidemiološkim raziskovanjem. Trenutno je del raziskovalnega oddelka v neodvisni fundaciji Det Norske Veritas in se ukvarja z varnostjo pacientov in s kakovostjo v zdravstvu. Med drugim analizira angleške podatke o odškodninskih tožbah zaradi neželenih stranskih učinkov zdravljenja in obravnave v bolnišnicah (kot so na primer zamujena diagnostika, napačna diagnostika, nepojasnjene smrti ...).
Balkanu. Ti ljudje so zdaj pomemben del norveške družbe. Tuji mediji so bili prvi, ki so se prenaglili pri svojih sklepanjih o storilcih, norveški mediji so bili previdnejši, zavedajoč se, da bi morda po nepotrebnem izzivali nestrpnost do posameznikov, ki s temi dogodki nimajo nič. Ali so na Norveškem podcenjevali problem
nacionalnih skrajnežev, je prezgodaj reči, saj ne vemo, ali za dejanjem stoji kakšna večja organizirana skupina. Storilec za zdaj trdi, da je deloval sam, medtem ko preiskava še traja, seveda nestrpno pričakujemo nove izsledke policije, ki je danes sprožila racijo v vzhodnem delu Osla.
BPT
Kam koraka zdravstvena
Napovedana ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja buri duhove - Nič več plačanih nenujnih reševalnih prevozov, zdraviliških zdravljenj, pogrebnin in posmrtnin
reforma?
Vlada je prejšnji teden zagrizla v še eno kislo jabolko. To bo, kot kažejo prvi odzivi, prineslo veliko razprav in nedvomno tudi veliko negodovanj in nasprotovanj. Gre za nadgradnjo zdravstvenega sistema, ki naj bi razbremenil oziroma »očistil« zdravstveno blagajno, hkrati pa naj bi zavarovancem prinesel boljši sistem zdravstva na način, da bi razbremenili zdravstveno blaganjo in zagotovili tudi finančno vzdržnost. Tako napovedujejo na ministrstvu za zdravje. Eno večjih sprememb zagotovo prinašata ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedba tako imenovane participacije glede na dohodek zavarovanca. Zavarovalnice so seveda skočile v zrak, medtem ko zavod za zdravstveno zavarovanje predloga ministrstva ne komentira. Da nadgradnja ali reforma zdravstvenega sistema ni popolnoma domišljena, ugotavljajo tudi v Gospodarski zbornici Slovenije.
Predlog ministrstva iz zdravstvene košarice storitev izvzema plačilo pogrebnin in posmrtnin (te ostajajo le za socialno šibke). Višina pogrebnine trenutno znaša 507,12 evra, posmrtnina pa 237,73 evra.
Izhodišča Nadgradnje zdravstvenega sistema do leta 2020 - Korak naprej, kot je uraden naziv dokumenta, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje, je vlada potrdila prejšnji teden. Čeprav dokument najbolj poudarja delo na preventivi in promociji
zdravja, je nedvomno ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja tisto, kar najbolj zanima javnost v teh dneh. Ministrstvo je svojo odločitev »preverilo« tudi v javnosti. V dokumentu namreč navaja, da se je za predlog, da se plačilo dopol-
nilnega zdravstvenega zavarovanja ukine, odločilo 48,3 odstotka anketiranih. Ni pa v dokumentu zapisalo, koliko je bilo vseh anketiranih ali česar koli o tej anketi.
Manj
»brezplačnih« storitev
Na ministrstvu za zdravje ugotavljajo, da je trenutna ureditev zdravstvenega sistema diskriminatorna. Zavarovalne osnove, kategorije zavarovancev in njihovih prispevnih stopenj namreč naj ne bi bile ustrezno de-
finirane. To v praksi pomeni, da pri enakem dohodku zaposleni plačujejo več kot kmetje, samozaposleni in upokojenci. Z novim predlogom bodo zavarovanci uvrščeni v pet skupin (danes je 25 različnih tipov), zavarovalna osnova za samozapo-slene, družbenike in kmete bo njihov dobiček.
Do zdaj je zdravstvena košarica vsebovala praktično vse zdravstvene storitve, ki so bile plačane večinoma iz javnih sredstev (plačal je torej zavod zdravstveno zavarovanje), deloma pa z
doplačili iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Po novem bodo vse storitve iz košarice krite le iz javnih sredstev. Bo pa zato košarica malo bolj prazna ali manj polna ...
Po novem tako zdravstveno zavarovanje ne bo krilo nekaterih nenujnih reševalnih prevozov, kot so nekateri prevozi do rehabilitacije ali fizioterapije, še vedno pa bodo plačani prevozi dia-liznih in onkoloških bolnikov. Iz javnega financiranja se poslavljajo tudi zdraviliška zdravljenja, ki niso del
neprekinjene zdravstvene obravnave. Država tudi ne bo več plačevala pogrebnin in posmrtnin. Slednje bo krila le še socialno šibkim oziroma tistim, ki prejemajo socialno pomoč.
Iz zdravstvene košarice bodo izvzeli tudi nekatere druge storitve, ki pa bodo še vedno plačane iz proračuna. Gre za financiranje pripravnikov in specializantov, financiranje raziskovalne dejavnosti in podiplomskega izobraževanja, plačevanje nadomestil zaradi bolezni za brezposelne in financiranje
Lani smo v Sloveniji za področje zdravstva porabili 3,24 milijarde evrov, kar predstavlja 9,06 odstotka bruto domačega proizvoda. V zadnjih sedmih letih so se celotni izdatki za zdravstvo povečali za 42,6 odstotka.
Gospodarska zbornica Slovenije sicer ugotavlja, da so spremembe v zastarelem slovenskem zdravstvenem sistemu nujne, vendar predlog ministrstva za zdravje po njihovem mnenju ni najbolj dodelan. Po njenem mnenju predlog zgolj išče nove finančne vire za zdravstveno blagajno, premalo pa so se potrudili, da bi poiskali rešitve, kako bolj smotrno porabiti sredstva, ki so na voljo. V GZS v grobem predlagajo, da bi takoj spremenili kolektivno pogodbo za zdravstveno dejavnost, v kateri bi uvedli nagrajevanje po učinku in kakovosti opravljenega dela. Poleg tega bi lahko začeli združevati posamezne bolnišnice in njihove oddelke, s čimer bi bolje obvladovali materialne stroške in stroške dela.
krvodajalcev za dan, ko darujejo kri.
Participacija ali obvezen samoprispevek?
Ker bodo vse storitve, ki smo jih do zdaj deloma plačevali iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in deloma iz dopolnilnega, združene v eni košarici, ministrstvo
predlaga, da ob ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja uvedemo posebno dajatev, tako imenovano participacijo. Dajatev bo določena glede na dohodek posameznika, plačevali jo bomo vsi. Kakšna naj bi bila participacija v praksi, bo povedalo šele ministrstvo za finance. Na ministrstvu za zdravje zgolj predlagajo, da naj bi dajatev uvedli po plačilu dohodnine.
Predlog participacije je razburil zavarovalnice, ki ponujajo dopolnilna zdravstvena zavarovanja, torej Vzajemno, Triglav, Zdravstveno zavarovalnico in Adriatic Slovenico. Predlog ministrstva za zdravje te zavarovalnice praktično ukinja. V skupni izjavi o nadgradnji zdravstvenega sistema zavarovalnice tako razlagajo, da v tem primeru sploh ne gre za participacijo: »Participacija se namreč plačuje ob opravljeni zdravstveni storitvi, napovedano splošno participacijo pa bi plačevali vsi, torej gre za neke vrste obvezni samoprispevek.«
Zavarovalnice je zmotil tudi predlog, da bi se participacija določila na podlagi dohodninske napovedi. Sprašujejo se, kaj bi to pomenilo za zavarovance, glede na to, da bi participacijo potemtakem določali za nazaj. Če bi torej zavarovanec v preteklem letu zaslužil več kot v letih prej in bi bil razvrščen v višji razred,
Zdraviliško zdravljenje bo po reformi plačano le, če bo neposredno vključeno v zdravljenje oziroma se bo zdravljenje nadaljevalo takoj po odhodu iz bolnišnice.
ali bi to pomenilo, da bi moral v prihodnjem letu doplačati manjkajoči del in seveda obratno, ali bi lahko zahteval povračilo preplačane participacije, če bi se znašel v nižjem dohodninskem razredu.
Zavarovalnice so zmotili tudi drugi predlogi ministrstva. Opozarjajo, da bodo zaradi izvzema nekaterih storitev iz zdravstvene košarice obremenjeni pretežno starejši in bolj bolni. Dodajajo, da bo na prvi pogled posameznik sicer lahko plačeval manj, »vendar bo moral določene
storitve, ki bodo izločene iz obveznega zavarovanja, v primeru bolezni plačevati, kar pomeni, da so lahko skupni stroški za posameznika bistveno višji«.
Vladno iskanje denarja
Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na proračun nima nobenega vpliva, trdijo na ministrstvu. Bo pa na proračun vplival prenos nekaterih storitev, ki jih je prej krilo obvezno zdravstveno zavarovanje. Zato ministrstvo predla-
TOREK
SREDA
ga, da bi proračun napolnili z novimi trošarinami na pijače z dodanim sladkorjem in slaščičarske izdelke, ustekleničeno vodo in živila z visokim deležem nasičenih maščob, povišali bi tudi trošarine na alkoholne pijače in tobačne izdelke. Proračun bi dodatno napolnili z višjim pavšalnim prispevkom za avtomobilske škode za zdravstvo iz obveznih avtomobilskih zavarovanj (iz šestih odstotkov bi pavšal dvignili na petnajst).
Nadgradnja zdravstvenega sistema, ki jo je vlada sicer potrdila, še zdaleč ni dokončna. Svoje mora povedati tudi ministrstvo za finance, potem nas čaka še ves zakonodajni proces. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je prihodnje leto volilno.
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA
ČETRTEK PETEK
	%	0	
□E	14 I 25	[BFiltFirn	
ANKETA
Spremembe so nujne
Ali so seznanjeni z napovedanimi spremembami pri zdravstvenem zavarovanju in kaj menijo o njih, smo spraševali mimoidoče v Celju. Predvsem nas je zanimalo, kaj menijo o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
ŠK, foto: SHERPA
dobro, da bi ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Sem pa proti temu, da bi iz zdravstvene košarice izvzeli pogrebnine in posmrtnine.«
Pas
Mirko Šumiga, Celje:
»Predlog je slab. Menim, da bi morali nekaj narediti. Vendar namesto, da bi stvari uredili na boljše, jih urejajo na slabše.«
Igor Vodeb, Celje:
»Predlog mi je znan, vendar ne vem, kakšen je njegov namen oziroma kaj hočejo z njim narediti. Sicer se mi zdi
Maja Kavka, Šentjur:
»Sem bila na dopustu, pa nisem toliko spremljala. Kolikor sem slišala o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in da bi plačevali glede na dohodek, se mi zdi pa kar v redu.«
Irena Batišta, Celje:
»Ta predlog je dober samo v tem delu, kjer ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Ampak naša vlada ima na žalost probleme sama s seboj in ne zna dodelati nobenega zakona, tako bi bilo treba. Naredi en plus in zraven pet minusov. Slišala sem, da bodo reveži spet na slabšem. In če bo spet referendum, bomo spet proti. Naj zakon najprej dodelajo. Sicer pa je pozitivno, da bo zavarovanje enotno, čeprav bodo na slabšem spet tisti, ki nimajo nič. Pa še nekatere zdravstvene storitve ukinjajo.«
Ivan Slokan, Celje:
»Mislim, da je predlog, da bo samo eno zavarovanje, ki ga bodo ljudje plačevali glede na dohodek, življenjski in pošten. Pošteno bi bilo od tistih, ki imajo malo boljše plače, da se ne bi pritoževali, ker bodo morali veliko več plačevati od tistih, ki imajo samo zajamčen dohodek. Prej v Jugoslaviji smo bili veliko bolj solidarni, danes pa je to kar problem.«
» Ne, to ni nikakršna shujševalna, ampak le rebalans!«
Avtor: Dalibor Bori Zupančič
mM
Kaj se skriva za številkami o večjem zaposlovanju?
Večje potrebe po delavcih znak okrevanja - Na Celjskem in Velenjskem statistika kaže upadanje brezposelnosti
Po dolgotrajnem obdobju gospodarske krize, ko je nekje od leta 2008 vztrajno rasla brezposelnost, se trend vendarle počasi obrača. Že kar štiri mesece se brezposelnost zmanjšuje na državni ravni, pozitivne premike pa beležijo tako v celjski kot tudi velenjski območni službi zavoda za zaposlovanje. Več je zaposlitev - kljub poletju se povečuje povpraševanje delodajalcev po delavcih in število prostih delovnih mest se je približalo številu, ki ga je zavod beležil pred krizo, v juniju 2008. Dovolj dober razlog za vsaj zmeren optimizem.
Zmanjšanje števila brezposelnih v Celju in Velenju pripisujejo večjemu številu novih delovnih mest na eni ter zmanjšanju priliva brezposelnih na drugi strani. Do največjega pozitivnega preskoka je prišlo v maju, ko se je brezposelnost na Celjskem v primerjavi z aprilom zmanjšala za 3,3 odstotka, na Velenjskem pa za kar 4,2 odstotka. Junija se je pozitiven trend nadaljeval.
»V prvi polovici letošnjega leta smo v celjski območni službi v vseh šestih uradih za delo zabeležili skupno 4.446 prijav brezposlenih, lani v enakem obdobju 4.888. Lani je v tem času delo našlo 2.784, letos že kar 3.435 ljudi. Samo v juniju je letos delo našlo skoraj tisoč ljudi, lani le 770,« ocenjuje direktorica celjske enote zavoda Karmen Leskošek. Podobno opažajo v Velenju. »V velenjski območni službi smo imeli lani konec leta 2010 prijavljenih 8.673 oseb, torej 20 odstotkov več kot leto prej. Najbolj, za dobrih 25 odstotkov, se je brezposelnost povečala v delu Savinjske regije, veliko manj na Koroškem. V prvi polovici letošnjega leta pa se je brezposelnost na Velenjskem zmanjšala za skoraj 11 odstotkov. Trend zniževanja opažamo v vseh mesecih,« ugotavljata Danica Godler in Sabina Tomlje. Letos se je na območju velenjske službe zaposlilo že skoraj 3 tisoč ljudi, lani približno tisoč manj.
Mladi na trgu dela ob spoznavanju priložnosti za zaposlitev na enem od zaposlitvenih sejmov
Gradbeništvo se »pobira«
Na Celjskem se največ delovnih mest odpira na področju trgovine, prometa, gostinstva, kovinarstva in strojništva, pa tudi, presenetljivo, gradbeništva. Slednje se očitno pobira iz krize, še pred nekaj meseci je iz te panoge prineslo največji val delavcev, ki so ostali brez službe. Tudi v Velenju ponovno iščejo delavce za gradbeništvo, potrebe po teh delavcih prihajajo tudi iz tujine. Spomnimo: po stečaju Vegrada se je v evidenco brezposelnosti pri velenjski službi prijavilo 482 nekdanjih delavcev, letos maja še 128 delavcev hčerinskega podjetja Vegrad Vemont. Do konca junija letos je delo že našlo 226 bivših delavcev Vegrada, in sicer pretežno na področju gradbeništva. »227 nekdanjih delavcev je na zavodu še prijavljenih, večinoma pa gre za starejše delavce in invalide, ki imajo omejitve glede zaposlovanja v gradbeništvu,« pojasnjujejo v Velenju. V njihovi območni službi delavce iščejo delodajalci s področij predelovalnih dejavnosti, izobraževanja, gostinstva, trgovine, zdravstva in socialnega varstva, pa tudi znanstvenih in tehničnih dejavnosti. Manjše potrebe po delavcih izražajo
Do začetka tega meseca se je v skladu z določili Zakona o urejanju trga dela pri zavodu za zaposlovanje vzpostavila tako imenovana evidenca delodajalcev z negativnimi referencami. Kljub pritiskom sindikatov ta evidenca ni javna, ampak z njo razpolaga le zavod. Kot so nam povedali v Celju, si z ostalimi območnimi službami že izmenjujejo informacije o nesolidnih delodajalcih. K takšnim delodajalcem, ki kršijo delovnopravno zakonodajo, naj ne bi več napotili delavcev. V Velenju zaenkrat posredovanja še niso zavrnili, so pa v nekaj primerih opozorili iskalce zaposlitve na izkušnje prejšnjih strank.
v kmetijstvu, rudarstvu, finančni in zavarovalni dejavnosti, na področju kulturne in rekreacijske dejavnosti ter poslovanju z nepremičninami.
Zgovoren je tudi podatek, da se letos zaposlovanje povečuje kljub poletnemu času in dopustom, ko delodajalci običajno izražajo manjše potrebe po kadrih - razen ko gre za večja naročila delodajalcev. »Na upad brezposelnosti sezonske zaposlitve ne vplivajo, saj gre v tem primeru za pogodbena dela in za delovna razmerja. Kljub poletnemu času iskalce zaposlitve enako spodbujamo k angažiranosti,« pravi Le-skoškova. V Velenju opažajo, da se je s spremembami pri zaposlovanju in delu tujcev zmanjšal obseg zaposlovanja tujcev na področju gradbeništva, gostinstva in turizma. »Zaposlovanje je vse manj podvrženo sezonskim vplivom, čeprav največ potreb po delavcih še vedno beležimo od marca do junija ter od septembra do novembra. Res pa je, da delodajalci še vedno raje zaposlujejo za določen čas,« ugotavljata Godlerjeva in Tomljetova.
Po napovedih manj državnih sredstev za javna dela
Že pred časom je postalo jasno, da bo država začela zmanjševati sredstva za subvencije javnih del. S tem naj bi, tako menijo na ministrstvu za delo, država spodbudila redno zaposlovanje ljudi, ki so bili do zdaj vključeni v javna dela. Zanimalo nas je, ali so posledice ukrepa morda že zaznali tudi na zavodu za zaposlovanje. V celjski območni službi ugotavljajo, da se je obseg javnih del v
Vlagatelji še vedno zaskrbljeni zaradi dolžniške krize
Kljub veliki negotovosti glede izida dolžniške krize so trgi v tem tednu pridobivali vrednost. Največ zaslug za to so imeli izjemno dobri rezultati nekaterih najpomembnejših svetovnih družb.
Vlagatelje še vedno bremeni negotovost glede odločitve voditeljev evroskupine o dodatni pomoči Grčije, še posebej glede vloge zasebnega sektorja in možnosti glede delnega odpisa grših dolgov. Posledično to pomeni tudi skrb glede nadaljnjih ukrepov za preprečevanje širjenja dolžniške krize po območju skupne valute. Trgi namreč še vedno špekulirajo, da bi lahko kriza izbruhnila z vso silo tudi v Španiji in Italiji. Trgov v Evropi niso pomirile niti objave rezultatov stresnih testov 90 bank v EU. Osem bank je na testih padlo in nujno potrebujejo dodaten kapital, še 16 pa se jih je uvrstilo v nevarno območje in prav tako potrebujejo kapitalske injekcije.
| PREGLED TEČAJEV V		OBDOBJU MED 18. 7. IN 22.7.2011		
Oznaka	Ime	Enotni tečaj	Promet v tEUR	% spr.
CICG	Cinkarna Celje	85,51	2,82	^ 4,46
CETG	Cetis	26,00	2,35	^ -5,45
GRVG	Gorenje	9,00	178,18	-3,23
PILR	Pivovarna taško	12,50	58,09	25,00
JTKG	Juteks	22,00	0,00	0,00
ET0G	Etol	65,00	0,00	0,00
letošnjem koledarskem letu glede na lansko leto dejansko zmanjšal. »Med drugim to pomeni tudi, da je vrsta zaposlitev, ki so se več let izvajale preko javnih del in za katere so občine ocenile, da so nepogrešljive, dejansko prešla v redno zaposlitev. Po drugi strani se bodo zanesljivo poznale posledice pri kvaliteti življenja občanov, kjer so javna dela do zdaj predstavljala pomemben prispevek. Govorimo torej o dodatni ponudbi storitev,« ocenjuje Le-skoškova. Že pred časom so nas na posledice zmanjšanja sredstev za javna dela opozorili izvajalci socialne storitve pomoč na domu. To storitev večinoma opravljajo ljudje, zaposleni preko javnih del. Če bi jih redno zaposlili, bi to posledično pomenilo večje stroške, ki bi prešli tudi na pleča uporabnikov.
S konkretnimi podatki so postregli tudi v Velenju. Območna služba zavoda ugotavlja, da se je število programov javnih del za leto 2011 precej zmanjšalo. Če je bilo lani za lokalne programe javnih del odobrenih 274 in za nacionalne programe 22 delovnih mest, se je letos število odobrenih delovnih mest zmanjšalo na 147 oziroma 21. »Smo pa na drugi strani veseli aktualnega javnega povabila Priložnost zame. Namenjeno je nevladnim organizacijam, predvidenih pa je tisoč zaposlitev dolgotrajno brezposelnih in udeležencev javnih del, ki jih organizacije lahko vključijo v delovni preizkus in zaposlijo s pomočjo subvencije. Javno povabilo je odprto do porabe razpoložljivih sredstev oziroma do konca leta,« sta pojasnili Tomljetova in Godlerjeva.
POLONA MASTNAK Foto: Arhiv NT (GrupA)
Investitorje so v tem tednu prepričali predvsem dobri korpo-rativni četrtletni rezultati, izboljšani makroekonomski podatki in signal ameriškega predsednika Obame, da je dogovor glede povišanja meje javnega dolga blizu. S serijo izjemnih rezultatov je začel IBM. Ameriški tehnološki velikan je v drugem četrtletju ustvaril 3,66 milijarde dolarjev dobička. Prihodke je povečal za 12 odstotkov na 26,7 milijarde dolarjev, ob čemer je zvišal tudi napoved za celotno poslovanje. Največji proizvajalec osvežilnih pijač na svetu Coca-Cola je v drugem četrtletju ustvaril 2,8 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 18 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Prihodek se je povečal za 47 odstotkov na 12,7 milijarde dolarjev. Z rezultati pa sta razočarali bančni delnici Goldman Sachs in Bank of America. Ameriška investicijska banka Goldman Sachs je v drugem letošnjem četrtletju vknjižila 7,28 milijarde dolarjev prihodkov, kar je za slabo milijardo manj od pričakovanja vlagateljev. Na drugi strani je Bank of America utrpela 8,8 milijarde dolarjev izgube, potem ko je v enakem obdobju lani ustvarila 3,1 milijarde dolarjev dobička. Izguba je posledica poravnave s skupino 22 vlagateljev v višini 8,5 milijarde dolarjev. Med vsemi je bila najbolj odmevna objava rezultatov Appla. Ameriški računalniški proizvajalec je v tretjem četrtletju svojega poslovanja zabeležil rekordne prihodke, ki so zrasli za 82 odstotkov, in prav tako rekorden čisti dobiček, ki je v primerjavi z enakim obdobjem lani zrasel za 121 odstotkov. Take rezultate pripisujejo izjemni prodaji pametnih mobilnih telefonov iPhone (20 milijonov v četrtletju in 142-odstotna porast) in tabličnih računalnikov iPad (9,3 milijone in 182-odstotna porast). V ZDA so pretekli mesec začeli graditi občutno več stanovanj in hiš kot maja, kar kaže na oživljanje gradbeništva po letu bolj skromnih novic. Stanovanjska gradnja se je v šestem letošnjem mesecu zvišala za 14,6 odstotka na letno prilagojeno raven 629.000 enot.
I INDEKSI MED 18.7. IN 22.7.2011 |		
Indeks	Zadnji tečaj	%spr.
SBI20	744,23 ^	-0.85
Vrednost največjih svetovnih indeksov se je v tem tednu povišala. Frankfurtski Indeks DAX je ta teden končal 3,2 odstotka višje in je v petek dosegel 7.320 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal 4,2 odstotka višje, medtem ko je angleški indeks FTSE100 v tem tednu pridobil 2,6 odstotka vrednosti. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v petek trgovanje zaključila 2,9 odstotka višje glede na pretekli teden. Na drugi strani se je indeks NASDAQ v tem tednu podražil za 2,8 odstotka vrednosti ter v petek dosegel 2.409 indeksnih točk.
V tem tednu se je rekordno povečala vrednost švicarskega franka, ki je v ponedeljek dosegel 1,1360 za evro. Zatem je sledil močan padec franka, in sicer za 2,6 odstotka, tako da je v petek pristal pri 1,1770 za evro. Rekordno raven je v tem tednu doseglo tudi zlato, ki je v torek pristalo pri 1.610 dolarjih za unčo. Rast ni trajala prav dolgo, saj je že v petek zdrsnilo za dva odstotka nižje in se ustavilo pri 1.590 dolarjih.
Zaenkrat so predvsem dobri poslovni rezultati tisti, ki držijo trge v pozitivnem območju. Finančna in gospodarska stabilnost pa še zdaleč nista na teh ravneh.
ROMAN GOMBOC ILIRIKA, borzno posredniška hiša, d. d.
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
5
Še enkrat bi se odločili za samostojno občino
Z županom Občine Dobje Francem Leskovškom ob občinskem prazniku, 22. juliju
DOBJE - Občina Dobje je ta konec tedna obeležila svoj praznik. V dvanajstih letih je dosegla nekaj pomembnih dosežkov, še več pa je bilo ovir, ki so jih predstavljali majhnost kraja in omejena proračunska sredstva. Tokratno praznovanje bo prvo v mandatu župana Franca Leskovška, ki je po dveh mandatih nasledil Franca Salobirja.
Ob tokratnem občinskem prazniku ste prvič v vlogi župana, kljub temu, da ste že od nekdaj imeli odgovorne funkcije v kraju. Bo praznik za vas drugačen?
Praznik bo tradicionalen, razen lokacije svečane seje, ki bo letos v dvorani kulturnega doma in ne na prostem.
Prva četrtina mandata je za vami. Kako ga ocenjujete?
Glede na to, da je večina v občinskem svetu kljub mojemu nasprotovanju prekinila izvedbo projekta obnove stare šole, ki se je začel že v prejšnjem mandatu, in je nisem uspel prepričati o nadaljevanju, je zame to neuspeh. Sicer pa mislim, da smo za vse ostale investicije našli skupni jezik in jih bomo zdaj, ko smo sprejeli proračun, lahko izvedli. V tem delu pa smo bili uspešni.
Je biti župan brez podpore občinskega sveta tako težko, kot ste si predstavljali, ali so stvari bolj obvladljive, kot ste mislili?
Za župana, ki nima večine v občinskem svetu, je delo nedvomno težje, vendar če imajo svetniki iskreno željo delovati v dobro svojega kraja, tudi to ni nerešljiv problem. Dosedanje izkušnje to potrjujejo.
Pred dnevi ste imenovali tudi podžupana Branka Udu-ča. Si niste na ta način otežili nadaljevanja mandata? Je opozicija odkrito računala na to funkcijo?
Slovenska ljudska stranka je na lokalnih volitvah v Dobju prejela približno 30 odstotkov glasov in bi ji pripadlo mesto v komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, vendar so že na prvi seji svetniki s preglasovanjem izločili predlaganega kandidata. Prav tako niso bili upoštevani predlogi SLS za člane in predsednike odborov, tako da nimamo nobenega predsednika odbora, za razliko od prejšnjega mandata, ko so bili predsedniki odbora tudi iz vrst takratne opozicije. Zato ne vidim nobenega ra-
zloga za oteženo delo, saj je imenovani podžupan ugleden občan.
Na zadnji seji ste končno potrdili tudi letošnji proračun. Kljub temu, da ste dolgo čakali, se še vedno ne ve, kaj bo s šestim javnim razpisom. Katere so zdaj nosilne investicije tega proračunskega obdobja?
Po sprejemu letošnjega proračuna je naša prva naloga, da pripravimo projektno dokumentacijo in pridobimo gradbeno dovoljenje, da bi se lahko prijavili na šesti javni razpis za regionalne vzpodbude, v kolikor bodo sredstva v razpisu namenjena tudi prometni infrastrukturi. Trenutno smo v fazi pridobivanja projektnih pogojev ter postopkov za odkup zemljišč. Rok objave šestega javnega razpisa pa še ni znan.
Znano je, da imajo občani manjših občin višji standard kot občani večjih. Vi to pravilo potrjujete skoraj na vseh področjih. Denarja pa na koncu zmanjka za investicije. Mislite, da se bo našel kdo, ki bo upal obrniti trend v drugo smer? Vi v to jabolko verjetno ne boste ugriznili, ali pač?
Franc Leskovšek
Ob občinskem prazniku so priznanje občine prejeli Župnijski urad Dobje za oživitev župnije in širše delovanje v kraju, čebelar Boris Pušnik za dosežke na področju čebelarjenja in župnijska Karitas za nesebično delovanje na humanitarnem področju. Zlato plaketo je prejela Mojca Plemenitaš za dosežke v športu, postala je državna prvakinja v curlingu. Priznanje župana za odličen uspeh in vsestransko šolsko delo pa so podelili Valentini Gorišek.
Ne strinjam se povsem z vašo oceno, da imajo občani manjših občin višji standard kot v večjih. Pri nas je speci-fika v tem, da imamo v šoli kombinirane oddelke, zato zaradi boljše kvalitete pouka občina financira drugega učitelja v kombinacijah. Program pomoči družini na domu je do prvega julija letos delno sofinancirala država skozi program aktivne politike zaposlovanja. Odtlej je bila občina prisiljena skrčiti obseg te dejavnosti za polovico.
Še vedno mislite, da je bila odpovedana investicija v obnovo stare šole, napaka?
Večina svetnikov je sprejela to odločitev, ki sem jo dolžan spoštovati. Čas pa bo pokazal svoje.
Vaši krajani si zelo želijo cesto Repuš-Jezerce. Kdaj menite, da bo zgrajena?
Izvedba te ceste je odvisna od razpisov na državni ravni. Občina pa se trudi in pripravlja vso potrebno dokumentacijo.
Mislite, da bi se danes Dobjani ponovno odločili za svojo občino? Je bila to prava odločitev?
Po moji oceni bi se naši občani na referendumu, če bi bilo potrebno, zopet odločili za samostojno občino, ker je bila to dokazano prava odločitev. Nobena občina v Republiki Sloveniji se še ni odločila za ukinitev in tudi naša se ne bo. Številni kraji se še vedno prizadevajo, da bi postali občina, a je žal vlak odpeljal.
SAŠKA T. OCVIRK
Doslej najnevarnejši prehod čez železniško progo v Rogaški Slatini, pri nekdanjem Mizarstvu Rogaška Slatina, končno varujejo avtomatske zapornice.
Varno v mesto in nazaj
ROGAŠKA SLATINA - V majhnem kraju, ki je po številu cestno-železniških prehodov slovenska posebnost, so zavarovali z avtomatskimi zapornicami še najnevarnejšega. V okviru praznovanja občinskega praznika so tako uradno predali namenu že sedmo podobno naložbo v tem mestu.
V Rogaški Slatini so morali nameniti v preteklih letih za ureditev prehodov čez železniško progo vsega skupaj
tri milijone evrov. Prehod pri nekdanjem Mizarstvu Rogaška Slatina, ki so ga slovesno odprli pred nekaj dnevi, povezuje občane s Tržaškega hriba s središčem mesta ter je nasproti Term Rogaška. Za ukinitev nezavarovanega in nepreglednega prehoda pri mizarstvu ter ureditev zavarovanega si je občina prizadevala več let, lani pa je končno pridobila soglasje za njegovo zavarovanje, izdelana je bila projektna dokumentacija ter
sklenjena pogodba z ministrstvom za promet.
Za ureditev zahtevnega prehoda je bila med drugim potrebna rekonstrukcija cest na območju prehoda, zato so zgradili usmerjevalni otok in ločilna otoka ter spremenili prometni režim, prav tako so poskrbeli za hodnik za pešce in javno razsvetljavo. Naložbo v skupni vrednosti 815 tisoč evrov je uradno predal namenu župan mag. Branko Kidrič.
BJ
Muzej baroka bo v središču Šmarja pri Jelšah, v nekdanjem župnijskem gospodarskem poslopju, ki bo dobilo prizidek. V ozadju znamenita kalvarija.
Začeli bodo urejati muzej
ŠMARJE PRI JELŠAH - V opuščenem župnijskem gospodarskem poslopju v središču kraja ter v novem prizidu bodo uredili muzej baroka. V ta namen so v občini že podpisali pogodbo z izvajalcem del.
V muzeju baroka bodo shranili 45 originalnih kipov
z znamenite šmarske kalva-rije, ki je kulturni spomenik najvišje kategorije. Na kal-variji, ki jo še obnavljajo, so namreč postavljene kopije dragocenih kipov. Vrednost celotne naložbe v ureditev muzeja znaša več kot osemsto tisoč evrov, od česar je več kot tristo tisoč evrop-
skega denarja, delati pa naj bi začeli avgusta ter končali do sredine prihodnjega leta. Pogodbo med občino in izvajalcem del, gradbenim podjetjem GIC Gradnje iz Rogaške Slatine, sta podpisala župan Jože Čakš ter direktor Ivan Cajzek.
BJ
Kaj kamela na velenjski ulici dela ..
... ali cirkus v velenjski občini
VELENJE - V preteklih dneh je gostujoči Safari cirkus privabil kar nekaj obiskovalcev, a požel tudi nekaj ogorčenja predvsem ljubiteljev živali. Cirkus je bil namreč postavljen skoraj v središču Velenja, na zelenici pri Kardeljevem trgu. Ker so v neposredni bližini tudi stanovanjski objekti, je marsikoga zmotilo, da je občina cirkusu dopustila postavitev na takšni lokaciji. Toda Mestna občina Velenje v tem ne vidi problema, cirkusu je izdala vsa potrebna dovoljenja. Končni »da« cirkusu so dali v Uradu za urejanje prostora Mestne občine Velenje.
Tam so namreč izdali dovoljenje za povečano obremenitev okolja s hrupom in tudi soglasje k uporabi zemljišča, ki je v solasti občine. »Cirkus Safari je obe dovoljenji pridobil in plačal najem prostora. Organizatorji pa ne smejo imeti povečanih emisij hrupa v prostoru, njihove predstave morajo vsebovati ustrezne umetniške ali izobraževalne vsebine. Cirkus Safari je ob svojem umetniškem programu mimoidočim prikazoval še živalski vrt z rastlinojedimi živalmi (lame, kamele, konji, koze), katerih ogled je bil na
voljo brezplačno,« so nam odgovorili na velenjski občini. V Celju (za primerjavo) so na primer cirkusi vedno gostovali nekoliko izven mestnega središča, velenjska zelenica v naselju pa naj bi bila že cirkuško prizorišče. »Gre za eno večjih mestnih zelenic, kjer so v preteklosti večkrat gostovali različni prireditelji, vključno s cirkusi, ki so imeli pred leti običajno v spremljevalnem programu tudi tako imenovane lunaparke. Ti so okolje s hrupom pogosto močno obremenjevali, včasih
tudi preko dovoljenega delovnega časa, zato na omenjeni zelenici niso več gostovali. Cirkus Safari je v prošnji za svoje petdnevno gostovanje navedel zgolj eno predstavo, končano ob 19. uri, brez uporabe zunanjih zvočnih naprav, kar je tudi upošteval.« Območje pri zelenici ob Kardeljevem trgu tudi ni spalno naselje, so nam še dejali velenjski občinarji. »Gre za urbani prostor ob štiripasovni cesti, obkrožen s centralnimi mestnimi vsebinami in z zgradbami. Z izrazom spalno naselje navadno označujemo območja stanovanjskih hiš izven mestnega središča, brez izstopajočih mestnih vsebin, kar za to območje neposre-
V zadnjih letih je vedno več protestov in opozoril nevladnih organizacij in društev, da v cirkusih za svoje predstave ne bi smeli uporabljati živali. »Sčasoma se je namreč že mnogo ljudi ozavestilo in informiralo o okrutnostih, ki jih za divje živali predstavljajo ujetništvo, dresura, siljenje v protinaravno vedenje, naporni prevozi ..., in sicer do te mere, da zavračajo tovrstno »zabavo« zase in za svoje otroke. Tako so cirkusi z živalmi prepovedani ali nezaželeni v mnogih evropskih državah (v Avstriji, Grčiji, Švici, na Švedskem, Finskem, Danskem, Norveškem) ter v okrajih, mestnih občinah in regijah po vsem svetu,« opozarjajo pobudniki spletne strani ljudjeza.org, v kateri sodelujejo tudi nekateri znani Slovenci. »Prav zato z veseljem pozdravljamo cirkuse, v katerih nastopajo trapezisti, vrvohodci, ar-tisti, žonglerji, klovni, čarodeji, saj so že stoletja dokaz človekove telesne in duhovne sposobnosti. Za takšno plemenitost, zabavo in umetniški užitek mnogi veliki in slavni cirkusi ne potrebujejo izmučenih živali.«
dno ob centralnih predelih mesta seveda ne velja.«
Kameli pod oknom
Problem, ki so ga - predvsem ljubitelji živali - izpostavili, je bil, da je cirkus v Velenju gostoval v izredni vročini, saj so tiste dni bile tudi najvišje temperature, kar za živali v cirkusu ni bilo ravno prijetno. Kljub negodovanju nekaterih občanov na občini v času gostovanja cirkusa niso prejeli nobene pritožbe. So pa takrat v tistem delu mesta poostrili nadzor redarske službe, so nam pojasnili. Vprašali smo jih tudi, če so - glede na visoko vročino v tistih dneh - morda kot izdajatelji dovoljenja kakorkoli poskrbeli ali preverili, kako se z živalmi ravna, oziroma ali jim je znano, da bi v tem času cirkus preverila kakšna inšpekcija. »Mestni redarji so ob svojih pogostejših obhodih območja preverjali tudi ravnanje z živalmi. Te so bile, po njihovih ugotovitvah, v dobrem stanju, v senci in z izhodom na travnati del, ob tem pa so imele vodne napajalnike,« so nam odgovorili. Upajmo, da »z izhodom na travnati del« niso mislili na zelenico ob stanovanjskih blokih, kjer so namreč stanovalci opazili vsaj dve kameli, ki sta se prosto sprehajali (na sliki) ...
SIMONA ŠOLINIČ
Živali so bile po »ugotovitvah« velenjskih občinarjev »v dobrem stanju, v senci in z izhodom na travnati del« ... (Foto: MILAN MARIČ, vir: velenje.com)
Odgovor MO Velenje: »To ni spalno naselje.« (Foto: SHERPA)
WM
Dela na gradbišču novega vrtca so v Vojniku prejšnji teden začasno zaustavili, ker je treba poskrbeti za dodatno zaščito gradbene jame.
Brez
državnega denarja ne bo šlo
VOJNIK - Ko so se občinski svetniki prejšnji teden seznanili z uresničevanjem proračunsko financiranih nalog v prvi polovici leta, so ugotavljali, da ni ne pri prihodkih ne med odhodki nobenih posebnosti. Skrb jim vzbuja le napovedan rebalans državnega proračuna.
Če bo ta jeseni sprejet v obliki zdajšnjega predloga, bodo namreč namesto 200 tisoč prejeli le 100 tisoč evrov državnega denarja za nov vrtec. To je še posebej zaskrbljujoče, ker je na državno sofinanciranje vezan tudi evropski denar, brez katerega v Vojniku sami tudi ne morejo zapreti finančne konstrukcije za malo manj kot 1,8 milijona evrov vreden vrtec. Ker so začeli delati že junija in je zaradi prostorske stiske vrtec treba čim prej zgraditi, tudi upočasnitev del oziroma začasna zaustavitev naložbe ne prideta v poštev. Na vlado so se zato že obrnili
s pozivom, naj vsaj že začete naložbe izvzame iz predloga o prepolovitvi državnega sofinanciranja.
S pomočjo državnega denarja naj bi letos v Vojniku ob energetsko varčnem vrtcu zgradili tudi telovadnico ob osnovni šoli. Za novo telovadnico je predviden še večji delež državnega sofinanciranja; skupaj kar 800 tisoč od 2,2 milijona evrov vredne naložbe. Vse do jeseni oziroma do odločitve države, kako bo s sofinanciranjem že dogovorjenih naložb po občinah, ostaja tako gradnja telovadnice v zraku oziroma zamrznjena. In to kljub temu, da je bila z razpisom izbrana za izvajalca del družba CM Celje in bi se dela morala začeti že julija. »Tako smo se dogovorili, saj ne bi bilo pošteno, da gradbinec začne delati, mi pa potem ne bi mogli plačati,« pojasnjuje vojniški podžupan Branko Petre.
IS, foto: SHERPA
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Mladi v simbiozi z okoljem
CELJE - Kako mladi iz občin širšega Celjskega poznajo pomen ločevanja odpadkov in kako dobro vedo, kam sodi kakšen odpadek? Tako dobro, da lahko o tem poučijo doma tudi svoje družine. Z zabavnimi igrami pa gre še lažje, ugotavljajo v območnem razvojnem partnerstvu Osrednje Celjsko. Pravkar se je namreč končal projekt Mladi v simbiozi z okoljem.
V	projektu so sodelovali otroci občin Celje, Laško, Štore in Vojnik od prvega do peteka razreda. Ti so preko domiselnih spletnih igric - z naslovi ločuj, varčuj, smeti napadajo in poveži pare - preizkusili svoje znanje o ločevanju odpadkov. Izkazalo se je, da je to odličen učni pripomoček, da so otroci zahtevano hitro obvladali ter se na spletni strani iz igricami zadržali okoli 13 minut, kar je nad povprečjem.
V	drugi fazi projekta so izvedli 27 delavnic v 19 osnovnih šolah in na podružnicah, v katerih so o pravilnem ravnanju z odpadki poučili kar 500 otrok. Sicer skoraj 21 tisoč evrov vreden projekt delno financira Evropska unija, nastal pa je s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Končal se je s prijetnim druženjem na Celjski koči, kjer so mladi prejeli še simbolične nagrade, obiskal pa jih je tudi nepogrešljivi Ekorg.
PM
UPRAVNA ENOTA CELJE
VAŠ NOVI PARTNER
VI VPRAŠATE
MI NAJDEMO ODGOVOR
Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišete na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com!
Načelnik UE Celje Damjan Vrečko
Kdaj in za katere primere je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje? Pojasnite prosim pomen tega soglasja v postopku za pridobitev gradbenega in uporabnega dovoljenja. Kateri organ ga izda?
Za določene posege v okolje je treba izvesti presojo vplivov na okolje, na podlagi katerih Agencija RS za okolje izda okoljevarstveno soglasje, kije sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Z uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, so določene:
-	vrste posegov v okolje in njihove spremembe, za katere je presoja vplivov na okolje vedno obvezna,
-	vrste posegov v okolje in njihove spremembe, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, če presegajo določen obseg in izpolnjujejo določene pogoje glede značilnosti posega in kraja posega ter možnih vplivov na okolje.
Če je bilo izdano za določen poseg okoljevarstveno soglasje in za objekt pridobljeno gradbeno dovoljenje, je po končani gradnji v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ta soglasodajalec
(Arso) tudi član komisije za tehnični pregled, po končanem poskusnem obratovanju pa na podlagi predloženega poročila o prvih meritvah poda mnenje o tem, ali emisije pri obratovanju objekta presegajo predpisane mejne vrednosti in ali objekt izpolnjuje s predpisi o varstvu okolja in drugimi predpisi predpisane parametre glede vplivov na okolje.
Kakšen je postopek pridobitve uporabnega dovoljenja za stanovanjsko hišo?
Postopek pridobitve uporabnega dovoljenja za enostanovanj-sko stavbo opredeljuje 101. člen Zakona o graditvi objektov, ki določa, da se za enostanovanjsko stavbo, zgrajeno na podlagi gradbenega dovoljenja, izda uporabno dovoljenje brez poprej opravljenega tehničnega pregleda, če investitor zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja poleg geodetskega načrta novega stanja zemljišča priloži izjavo projektanta in nadzornika, da je takšna stavba zgrajena v skladu s predpisi.
Imam zazidljivo parcelo, do katere vodi dovozna pot, ki ni v moji lasti. Ali je treba v postopku za gradbeno dovoljenje urediti dovoljenje za uporabo te poti? Kaj mi svetujete?
Če gre za dovozno pot, ki ni v lasti investitorja, je treba v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za dostop na zemljišče, kjer bo potekala gradnja objekta oziroma dostop do objekta, izkazati pravico graditi na zemljišču, kjer takšna dovozna pot poteka. V primeru, da je dovozna pot opredeljena kot kategorizirana javna pot, je treba pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma pristojnega upravljalca te poti. V kolikor pa poteka dovozna pot po zemlji-
ščih, ki so v lasti fizičnih ali pravnih oseb, je treba v postopku izdaje gradbenega dovoljenja kot dokazilo o pravici do gradnje predložiti pogodbo o vzpostavitvi služnosti, sklenjeno z lastniki zemljišč, čez katera poteka dovoz do objekta. Ne zadoščajo torej soglasje teh oseb. Služnostno pogodbo je treba predložiti za vpis v zemljiško knjigo.
V 62. členu Zakona o graditvi objektov - ZG0-1C je med drugim določeno, da so stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja tudi lastniki zemljišč, na katerih je predvidena dovozna cesta in na katerih so predvideni komunalni priključki, prikazani v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Kakšen je postopek za vpis in ureditev statusa gozdnih cest?
Po tč. 5.1.11. čl. uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Ur. I. RS, št. 37/2008, 99/2008) je gozdna cesta opredeljena kot nezahteven pomožni kmetijsko gozdarski objekt, za katerega je treba po določbi 74.a čl. Zakona o graditvi objektov pridobiti gradbeno dovoljenje pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve. V primeru, da so izpolnjeni vsi predpisani pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, pa je treba po pravnomočnosti dovoljenja, s katerim se uredi status takšne ceste, poskrbeti za odmero zemljišča (parcelacija), ki predstavlja cestni svet gozdne ceste, in urediti spremembo vrste rabe zemljišča v zemljiškem katastru (pristojen organ je geodetska uprava). Zemljiški kataster po uradni dolžnosti na zemljiško knjigo pošlje vse spremembe vrste rabe nepremičnine.
UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER
Mladinska karavana prekrižarila občino
ŠENTJUR - Člani mladinskega centra Šentjur so v juliju obiskali deset od 13 šentjurskih krajevnih skupnosti. V vsaki so pripravili različne ustvarjalne delavnice. Poletje pa se bo končalo s skupno prireditvijo, s katero želijo mlade v svoji občini še bolj povezati.
V vsaki krajevni skupnosti so se mudili dva dni in za nekaj uric otrokom popestrili počitnice. »Večinoma smo bili zadovoljni z odzivom, otroci pa so si običajno želeli, da bi bile aktivnosti organizirane cel teden ali še več. A žal ne gre,« je ob tem povedala vodja centra Lara Žmaher. Z otroki so izdelovali zapestnice, figurice iz balonov in moke, vaze, družabne igre in še marsikaj. Čas pa so našli tudi za družabne igre, s katerimi so uprizorili prave male turnirje. V avgustu bodo mladi znova
Otroci so delček počitnic zapolnili z druženjem, ustvarjanjem in igrami.
gostovali po vseh krajevnih skupnostih. Tokrat z lastno družabno igro »ali poznaš svojo občino« igre pišemo z malo začetnico. Tokrat pa bodo na srečanja vabili mlade
od 14. leta. Konec avgusta se bodo počitnice končale z veliko športno družabno prireditvijo, kjer bodo združili mlade z vseh koncev občine.
StO
Konec sodelovanja s centrom za socialno delo Šentjur?
DOBJE - Svetniki občine Dobje so se na zadnji seji znova pogovarjali o ceni storitve pomoč družini na domu.
Kot je znano, je država ukinila svoj delež plačila iz naslova aktivnega zaposlovanja, zato je dodatno breme v glavnem padlo na občine. V Dobju je ta storitev ena dražjih. Dosedanji izvajalec Center za socialno delo
Šentjur je novo ceno za opravljeno delovno uro postavil na 21.45 evra. Kljub temu, da so na občini pridobili konkurenčno ponudbo zasebnika iz Podčetrtka za dobrih 17 evrov na uro, pa se svetniki za prelom sodelovanja s centrom zaenkrat še niso odločili. Kot so sklenili, bodo poskušali z dosedanjimi partnerji izpogajati ugodnejšo ceno. Če brezuspešno, pa bodo ponudnika zamenjali.
StO
Solidarnostna pomoč
VOJNIK - Ob neurju z močno točo, ki je prizadelo Kozjansko in Obsotelje, so se odzvali tudi v vojniškem občinskem svetu.
Svetniki so sklenili, da bodo najbolj prizadetim občinam Bistrica ob Sotli, Kozje in Podčetrtek namenili šest tisoč evrov pomoči. Poudarili so, da gre za simbolično pomoč, vendar želijo na ta način pokazati ljudem v Obsotelju in na Kozjanskem, da niso sami v nesreči, ki jih je prizadela.	IS
Kreativnost mladih v fotografijah
Končali sta se fotografska delavnica Celje Fokus in akcija Street Fokus
Odprtje razstave del natečaja Street Fokus in podelitev nagrad najboljšim sta se pred tednom na Starem gradu v Celju nadaljevala v slavnostno odprtje letošnje fotografske delavnice Celje Fokus. Ta se je kot ena najbolj svojskih fotografskih delavnic v Sloveniji končala s sobotno projekcijo ustvarjenih fotografij.
Na obeh povezanih dogodkih je tako šlo za spodbujanje kreativnosti mladih na področju fotografije. Street Fokus namreč organizira Klub študentov občine, Celje Fokus pa Zavod Fokus. Letošnjega tekmovanja Street Fokus se je udeležilo približno štirideset dijakov iz šestih celjskih srednjih šol, ki so 19. julija s preprostimi fotografskimi aparati za enkratno uporabo skušali
na fotografije ujeti utrip mesta oziroma povedati svojo fotografsko zgodbo o njem. Prav uporaba preprostih aparatov, ki ne omogočajo kakšnih posebnih učinkov, kaže na željo organizatorjev, da spodbudijo kreativnost. Da upodobijo motiv, ki bo nekaj povedal, ne glede na tehnično dovršenost fotografije. Za razstavo Street Fokus so izbrali dela desetih avtorjev. Prve tri nagrade so prejeli Katja Škorjanc, Larisa Koležnik in Klemen Žnidar. Poleg razstave so v grajski galeriji pripravili tudi ogled projekcije fotografij lanskih udeležencev delavnice Celje Fokus.
Vodja letošnjega Celja Fokus je bil Matej Gorjup, ki pravi, da je delavnica, udeležilo se je je trideset mladih fotografov, s katerimi je individualno dela-
svoje
Vreme še naprej kroji podobo kulturnih dogajanj, ki so jih organizatorji pripravili na prostem.
Sobotni dež je tako v Celju »odplaknil« performans Na kavico v mesto, s katerim so želeli v mesto z nastopi uličnih umetnikov in deljenjem kuponov za brezplačno kavo privabiti več meščanov. Koncert Sedmine je bil v mali dvorani Celjskega doma prav žalosten, na prostem bi bil mnogo boljši. Zavod Celeia je tako odpovedal tudi za nocoj (torek) napovedan koncert Jasne Bilušič in za soboto napovedan koncert skupine Dan D.
BS
lo šest mentorjev, zelo uspela. »Mladi so izkoristili ponujene možnosti. Temnica je bila nenehno zasedena, prav tako so po cele dneve in globoko v noči ustvarjali v improviziranih studiih, ki smo jih ustvarili v Celjskem mladinskem centru, mladi so fotografirali v galerijah in steklenem ateljeju Josipa Pelikana. Kot vedno doslej pa je težko najti skupni imenovalec ustvarjenega. Celje Fokus temelji na individualnem delu in na spodbujanju ustvarjalnosti. Tako smo po delavnici dobili vpogled v avtorsko fotografijo udeležencev. Kolikor jih je bilo, toliko je tudi različnih pristopov in tem - od konceptualnih motivov
Pravi magnet za udeležence delavnice in za radovedneže je bila Camera obscura. Njen nenavaden svetlobni učinek so izrabljali tako za fotografiranje s fotoaparati kot tudi kar neposredno na fotografski papir. (foto: SHERPA)
do portreta, zlasti veliko pa so ustvarjali s Camero obscuro,« pravi Gorjup.
Še bolj plastično delo udeležencev opiše eden od mentorjev, celjski fotograf Nik Jarh. »Dejansko smo vsi mentorji s svojimi udeleženci delali povsem individualno. Sam sem imel pet mladih fotografov in niti dva nista delala v tandemu. Toliko različnih tem jih
zanima. Od oseb, ljudi, narave, odnosa do narave, eksperimenta, nočnih posnetkov, črno-bele fotografije ... Prav zaradi individualnosti dela v tej delavnici kakšno posebno predznanje ni pomembno. Z začetniki začnemo pri osnovah, z drugimi, ki že dlje časa delajo, pa gremo bolj na zgodbo, na vsebino,« je povedal Jarh.
Rezultate delavnice je videlo občinstvo v soboto na priložnostni, žal zgolj ta dan odprti razstavi in na projekciji ustvarjenih fotografij, v kateri smo videli trideset serij fotografij vsakega od sodelujočih, torej kar 450 na trenutke zelo kakovostnih, provokativnih in fotografij z opazno osebno noto.
BRANKO STAMEJČIČ
Zdaj Celjani s šansoni
Na tretjem Veronikinem večeru Uglašena riba in Jana Kvas
Nadaljujejo se Veroni-kini večeri, ki jih je letos organizatorica - Fit media - obarvala tematsko. Ameriškemu večeru z big bandom in argentinskemu večeru z Vesno Zornik bo v četrtek sledil francoski večer s celjsko skupino Uglašena riba (Tuned fish) in z Jano Kvas.
Vreme je tudi Veroniko, znano po vztrajnosti in tveganjih, minuli četrtek pregnalo v dvorano. Vesna Zornik je s svojo spremljevalno skupino in po zamislih Alda Ivančiča predstavila projekt TangoA-
pasionado. Znana vokalistka Katalene se je ponovno izkazala kot samosvoja, izrazita in izvrstna, strastna pevka, ki je znala skladbam tanga nueva, zbranim v tem projektu, vdihniti svoj čar in osebno noto. Prava škoda je, da je vreme prav ta večer, ki je bil morda v zbirki vseh letošnjih Vero-nikinih najbolj »ustvarjen« za grajsko vzdušje in njegov nepozaben ambient, pregnalo v Celjski dom - vroč, soparen in zvočno neprimeren za tako občutene koncerte.
Že v četrtek nas čaka nov, francoski večer. Ukrojili ga
bodo Celjani - skupina Uglašena riba (Tuned fish) in šan-sonjerka Jana Kvas. Skupina Matevža Goršiča je vse bolj prodorna. Po lanski zmagi na festivalu slovenskega šansona, kjer so očarali s skladbo Magnolija in z novo imenitno vokalistko Nuško Ofentavšek, spet prihajajo pred celjsko občinstvo. Kot pravijo sami, s posebnim, francoskemu in ne zgolj francoskemu šansonu posvečenim sporedom. Kolikor poznamo Matevža Goršiča in njegove, ni »varno« napovedati ničesar. Že res, da Uglašena riba gradi
na šansonu, a brez primesi džeza in prepletajočih se vo-kalov niso odigrali še ničesar. Tako nas, se zdi, čaka večer presenečenja, pri katerem lahko stavimo le na to, da bo Jana Kvas, ki zdaj drugič sodeluje z Uglašeno ribo, zanesljivo odpela Non, je ne regrette rien. Stavimo pa, da bo ta slavna skladba Edith Piaff dobila novo preobleko ...
Tudi tokratni tematski večer bo po obljubah organizatorjev kulinarično ustrezno, po francosko obarvan.
BRST Foto: GrupA
Katja Škorjanc je s fotografijo, ki jo drži v rokah, osvojila 1. mesto natečaja Street Fokus. (foto: GrupA)
Med delavnico so mentorji izpeljali tudi serijo predavanj o fotografiji, ki so bila odprta tudi za javnost. Peter Koštrun je predaval o fotografiji nekoč in danes, Antonio Živkovič o Cameri obscuri, Nik Jarh o avtoportretu, Simon Chang je predaval o pripovedovanju zgodb skozi fotografijo in o ljudeh iz različnih okolij, Gašper Domjan o modni fotografiji in odnosih v procesu dela, Emina Djukic o etiki in kritiki fotografije ter Katarina Sadovski o fotografiji življenja.
Vreme pa kar po
Vesna Zornik je s svojo skupino v Celje prinesla strast argentinskega novega tanga. - Št. 58 - 26. julij 2011 -
POLETNO BRANJE
Miran Gracer predstavlja knjigo Figa, ki na več kot 170 straneh prinaša obilo skušnjav za ljubitelje dobre hrane.
Figa - slastna in edinstvena
V založbi Grafike Gracer je izšla kulinarična knjiga Figa
Francoski vitez kulinari-ke Andrej Fric, možakar, ki je med drugim kot strumen vojak kuhal tudi Titu na njegovem Galebu in kasneje jet-setu v Monte Carlu, je pred leti z Grafiko Gracer začel sodelovati na način, ki v slovensko kulinariko prinaša svež veter.
Ponudil je namreč svoje ubesedeno kulinarično mojstrstvo, a na drugačen način, kot ga poznamo s knjižnih polic v običajnih kuharskih knjigah. Spisal je teme in prave eseje o posameznih živilih, pra-
znikih in prazničnih jedeh ... Tako so na tržišče slovenskih kuharskih knjig prišle knjige o Martinu moštu in vinu, prava enciklopedična izdaja Po božiču diši, zatem Planeti v loncu, v kateri mojster svetuje, kako kuhati po zvezdnih znamenjih, in še knjige, posvečene posameznim jedem oziroma živilom - postrvim, špargljem in zdaj še figi.
Knjiga s preprostim naslovom Figa nadaljuje niz kulinaričnih izdaj slovenskega viteza francoske kuhinje Andreja Frica. Človek si težko zamisli,
da lahko o tako preprostem sadežu, s katerim posebej na Štajerskem niti ne vemo kaj početi, razen da ga zaužijemo svežega ali sušenega, mojster kulinarike zbere več kot 150 različnih receptov. V knjigi Fric zato obširno piše tudi o sadežu, njegovi pridelavi, domačih, avtohtonih vrstah in o zdravilnih lastnostih, ki jih pripisujejo figam zdravil-ci. Posebno poglavje posveča uporabi fig v kulinariki in se loteva tako izdelave slovitega figovega žganja kot sušenja, konzerviranja in uporabe fig.
RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO!
za velike in male ^odpodinj
J' • /
oamte:
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
"S
0> O-
¿¡s
a bi
0> -g t E
■M ¿-i
^J^uhartlze bukve slouensLL
^¡■¡■¡bv
Informacije: 03/4225-100
Podpisani-a
naslov:
[NAROČILNICA
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naroEiS dve, dobiS tri po ceni 20 EUR (+ poitnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod
(+ poštnina).
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
Naročilnico poSljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje

Podpis:
Sledi največja dragocenost te knjige - kar 150 receptov za uporabo fige v kuhinji, tako pri pripravi mesnih jedi kot sladic in napitkov.
»Ne morem reči, da je na slovenskem tržišču kakšno pomanjkanje kuharskih knjig. Nasprotno. A glede na to, da je Andrej Fric posebej na primorskem in ljubljanskem koncu zelo zveneče ime in da so kuharske knjige med redkimi, ki ohranjajo trajno vrednost, sem se odločil tudi za to izdajo,« pravi založnik Miran Gracer. Bržkone ima prav, saj kuharske knjige ne izgubljajo ne kakovosti in ne cene, recepti pa se skozi čas težko kaj bistveno spreminjajo. A zakaj prav vsaj v naših koncih tako malo znane in vsaj v kulinaričnem smislu podcenjene fige?
»Andrej Fric je mojster kuli-narike in vsakemu živilu zna dati osebno noto, svojevrsten način uporabnosti. Nobenega smisla ne bi imelo tiskati knjige z recepti, ki jih znajo že vrabci na strehah. Osebna avtorjeva nota, ki jo dodaja manj znanim živilom, pa daje knjigam, kot je Figa, posebno vrednost,« pravi Gracer. »Čeprav figa pri nas ne dozori rada in zato tudi ni posebej znana, je izjemno zanimiv sadež, posebej za moške. Že stari Rimljani so vedeli, da je to neke vrste afrodiziak. Splošna uporaba fige v kuhinji je posebej za moške zato še toliko bolj pomembna in zaželena,« pravi Gracer. In dodaja, da še vse premalo vemo o tem, kako lahko figo uporabljamo kot kulinarični dodatek, začimbo, tisto piko na i določenim jedem. »Če še vemo, da je uporabna za različne zavitke, ali jo poznamo kot odličen dodatek žganju, morda poznamo celo figovo vino, pa njene uporabnosti pri pripravi ostalih, tudi mesnih jedi, ne poznamo dovolj.«
Drži - lahko potrdimo po tem, ko smo knjigo prelistali. Če preskočimo sladice, kjer je uporabnost fige največja in kjer je domišljiji najbolj odprta pot, pa velja skrbno prebrati in morda tudi uporabiti napotke o tem, kako figo uporabiti v različnih sadno-me-snih nabodalih, z zajčkom ali s piščancem v figovi omaki, kot sestavino oziroma dodatek za domači kruh, pršutovo rolado z gosjimi jetri, nadevano zajčje stegno, postrv, testnine, buskete, pri nadeva-nju gosi ... So se vam pocedile sline? Le poskusite - s knjigo ali brez nje, saj pri kulinariki že davno več ni drugih omejitev kot domišljija. In ker so fige sadež, ki je zrel prav te dni, kot zanimivost zapiši-mo še Fricev nasvet, kako jih sveže ohraniti do božiča, ko nam njihova sladkoba najbolj prija. »Dobro zrele fige z repki pomočite v raztopljen vosek, jih osušite in počakale bodo do božiča,« piše mojster Fric.
Če nič drugega, je nenavadno, da je knjiga o enem sadežu tako zajetna in da ponuja več kot 150 receptov za različno uporabo. »To spravi skupaj le mojster kulinarike, kar Andrej Fric je,« pravi Miran Gracer.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Krvavi imperij
Knjiga se začne s trupli, ki popadajo iz zabojnika v neapeljskem pristanišču, a tudi v nadaljevanju zgodbe ne manjka mrtvih. Takih, ki so umrli nasilno. Če so imeli srečo, na hitro v kakšnem strelskem obračunu, če ne, pa po počasnem in grozljivem mučenju, ki je imelo svoje sporočilo tistim, ki bi si upali nasprotovati ali ki bi bili morda celo med izdajalci. Sicer pa, če naslov knjige Gomora za vas ni dovolj zgovoren, vam bo več povedal podnaslov: Potovanje v krvavi imperij neapeljske camorre.
Knjiga, ki je izšla že leta 2006, je večno aktualna in hkrati šokantna pripoved o vzporednem sistemu mafije, ki obvladuje večino življenja v Italiji že stoletja. Ne gre zgolj za literarno pripoved, fikcijo, ki bi nastala v pisateljevi domišljiji. Gomora je veliko več, je delo, ki ga je avtor Roberto Saviano napisal na osnovi svojih izkušenj. Knjiga sicer navaja statistične podatke in niza grozljive opise krvavih obračunov med posameznimi mafijskimi družinami, vendar je v njej tudi avtorjevo osebno doživljanje vsega, kar pomeni camorra v življenju
mode so največkrat narejeni v zatohlih ilegalnih šivalnicah neapeljskega predmestja, kjer mojstri obrti ustvarjajo deset ur in več za nekaj sto evrov na mesec, medtem ko jih posredniki zaslužijo na tisoče. Takšna je zgodba krojača, ki na Angelini Jolie v časopisu prepozna svojo mojstrovino. Prevevata ga sreča in bes.
Eden od virov zaslužka je tudi odlaganje odpadkov. Avtor ugotavlja, da se področja največje brezposelnosti, revščine, umorov in okoljskih prestopkov prekrivajo - vedno so ista. Na smetiščih pa je za plačilo mogoče odložiti vse, kar si lahko zamisliš le v sanjah, tudi trupla. Ko otroci najdejo lobanjo, jo lahko na bolšjem sejmu prodajo celo za sto evrov, če ima ohranjene zobe ... Kot najstniki lahko postanejo vozniki strupenih tovorov. Med vožnjo vdihavajo strupe, pošiljajo jih torej umirat, ne samo vozit.
Opisana je tudi vloga žensk v tem mafijskem svetu, ki včasih prevzamejo celo vodenje klana. Sicer pa je cilj večine najstnic obubožanega Neaplja, da se čimprej poročijo ali vsaj zanosijo s katerim od članov camorre. Tudi če ta konča v zaporu ali umre, je
V rubriki Bukvarna Novega tednika vas novinarji našega časopisa in Radia Celje vabimo k prebiranju knjig, ki so se nam vtisnile v spomin; iz tega ali onega razloga. Mi priporočamo, vi izbirate. Prav je, da povemo, da rubrika ni komercialna, torej je nihče ne oglašuje in sponzorira. Odraža zgolj mnenje knjigoljubcev. Ob letu osorej se morda sestanemo ljubitelji knjig. Zato vas tudi vabim, da se nam, spoštovani bralci, pridružite in kakšno »bukvo«, ki vas je navdušila, predstavite tudi vi. Razmislek nam pošljite na naslov: tednik@nt-rc.si.
Neaplju, kjer je odraščal. Tako je v duhu raziskovalnega novinarstva sam doživel nekatere zgodbe, ki jih je zapisal, zgodbe posameznikov, ki jih je mafija potegnila v svoje kolesje. Nekatere že v rani mladosti, še preden so dobro začeli živeti, saj neapeljska predmestja ne ponujajo veliko možnosti: pošteno delo in ubijanje za preživetje za nekaj sto evrov na mesec ali pa lahko in hitro prislužen denar s preprodajo mamil ali z drugimi posli za mafijo. In takšnih je največ, pomembni mafijci so njihovi vzorniki, orožje njihova igrača. Knjiga ne predstavlja neapeljske mafije zgolj kot lokalno kriminalno združbo, pač pa razkriva, da njeni posli sežejo od preprodaje drog, trgovanja z orožjem, prostitucije do gradbeništva po vsej Italiji, Evropi in širše. Meja med legalnim in nelegalnim je velikokrat zabrisana, sami člani camorre se imajo za poslovneže, ki delujejo v različnih gospodarskih panogah. Naj-prestižnejši izdelki italijanske
njena prihodnost zagotovljena, saj bo camorra poskrbela zanjo.
Knjiga, ki prikaže vso bedo in krutost sveta, ki hlasta po dobičku, ne glede na ceno in žrtve, je že ob izidu naletela na širok odmev doma in v svetu. Prebrano se človeka dotakne in vsak naslednji izlet v prelepo Italijo prikliče v spomin prizore iz knjige. Pa seveda vprašanja, koliko podobnih stvari se dogaja tudi pri nas .
O avtorju: Gomora je prvo knjižno delo Roberta Saviana (1979), novinarja, pisatelja in diplomiranega filozofa iz Neaplja. Po izidu je pisatelj prejel številne smrtne grožnje, zato so ga nenehno spremljali osebni stražarji. Za nekaj časa je celo zapustil Italijo in se nato spet vrnil. Še vedno živi pod policijsko zaščito. Po knjigi so posneli tudi uspešen istoimenski film. Medtem je izdal drugo knjigo, ki prav tako govori o organiziranem kriminalu v Italiji.
TATJANA CVIRN
Bo kopališče v Orli vasi letos res zaprlo vrata?
Rolanje je primerno za vse, tako otroke kot starejše, ženske, moške ...
Vsi na rolerje
Odlična rekreacija za vso družino je rolanje. A kaj, ko rolarje kupimo, nato pa se ustrašimo, kako sploh začeti, ne da bi se pri tem poškodovali.
Predhodnice rolerjev so bile kotalke, ki so imele
po dvoje vzporednih koles, medtem ko imajo rolerji ko-
V Celju vam tečaje rolanja, tako začetne kot nadaljevalne, ponujajo v Agenciji za šport Gibitus, kjer imajo usposobljene učitelje. V letošnjem poletju se lahko njihovih tečajev udeležite še v Vojniku in Šoštanju.
lesa postavljena zaporedno od prstov do pet. Ponavadi imajo štiri kolesa, lahko tudi več. Za razvoj sta zaslužna ameriška hokejista Scott in Brennan Olson, ki sta v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja zaradi želje po treniranju poleti kotalke spremenila po podobi drsalk. In tako so nastali rolerji.
Nakup
Prvi korak je nakup rolere-jev. Na trgu je veliko različnih blagovnih znamk, ki imajo tudi različne modele. Zato se moramo najprej odločiti, za kaj bomo rolerje sploh uporabljali. Obstajajo namreč modeli za hokej, prosto, hitrostno, fitnes, rekreativno in cross rolanje .. .Vsak tip rolerjev ima svoje lastnosti, zato se pred nakupom s trgovcem pogovorimo, kakšne rolerje bomo kupili. Pomembno je tudi, da kupimo zaščitno opremo, kamor spadajo čelada, ščitniki za komolce, za-
pestja, kolena. Sploh če se na rolerje postavljamo prvič, je ta oprema nujna, da ne bi prišlo do nepotrebnih poškodb. Razpon cen rolerjev je velik, in sicer od 40 do 200 evrov.
Kje in kdaj začeti?
Tokrat se bomo osredotočili na začetnike, ki potrebujejo primeren prostor - kakšno ploščad, prazno parkirišče ali dvorišče. Skratka kraj, kjer ni drugih udeležencev v prometu. Lahko se vpišemo v šolo rolanja ali pa se ga naučimo sami. Potrebna je le vztrajnost, saj nas bo pri prvih dr-sljajih najverjetneje zanašalo sem in tja, vendar bomo sčasoma osvojili tehniko, ki nam bo ustrezala, in se bomo lahko z rolerji odpravili ne samo na mesto, kjer ni ljudi, temveč celo po nakupih, v šolo, službo ...
Sami ali v družbi tudi nad odvečne kilograme
Rolanje je zabavna aktivnost, ki se je lahko poslužujemo sami ali v družbi. Lahko nam služijo za športno dejavnost ali kot prevozno sredstvo, s katerim ne bomo škodovali okolju. Poleg kraj-
šanja prostega časa lahko z rolanjem izgubljamo kilograme, krepimo mišice, vzpostavljamo ravnotežje, nabiramo kondicijo. Primerno je za vse ljudi, saj ni zgornje starostne meje. Ko bomo v svoje znanje že bolj prepričani, se lahko dodatno zabavamo z dodajanjem intenzivnejših vaj. S počepi in z vijuganjem bomo le še dodatno krepili mišice.
Šola rolanja
Če se boste odločili obiskati šolo oziroma tečaj rolanja, vas bodo najprej naučili osnovnih korakov, pove profesor športne vzgoje, ki se ukvarja tudi s poučevanjem rolanja Matic Jeraša. »S pomočjo različnih iger in vaj tečajniki že po le nekaj urah osvojijo varno in kontrolirano vožnjo. Z različnimi pripomočki tečajnike seveda naučimo tudi pravilnega in pravočasnega zaustavljanja ter vedno hitrejšega in atraktivnejšega zavijanja,« še doda Jeraša. Ker brez padcev, vsaj na začetku, ne gre, vas naučijo tudi pravilnega oziroma optimalnega načina padanja.
MOJCA KNEZ Foto: TimE
V poletnem času zaradi visokih temperatur iščemo razne osvežitve. Kopanje na letnih kopališčih, ki sicer počasi izginjajo, nam daje možnost osvežitve po delu za kratek čas, celo popoldne ali celo več dni zapored. Danes vam bomo predstavili kopališče Pingo iz Orle vasi.
Kopališče Pingo je za razliko od večine v zasebni lasti, saj se je Stanko Cizej, potem ko je pred petnajstimi leti dobil odškodnino za zemljišče zaradi gradnje avtoceste, odločil, da bo naredil nekaj dobrega za skupnost. Zgradil je kopališče, ki ni namenjeno le zabavi in osvežitvi, temveč se mu je zdela ideja primerna tudi zaradi skrbi za zdravje. In tudi ker naj bi bil turizem panoga, ki naj ne bi zamrla.
Cizej se je s takratno skupno Občino Žalec dogovoril, da mu bo pomagala pri gradnji, vendar do tega ni prišlo. Ko je nastala samostojna Občina Braslovče, kamor spada Orla vas, so obljube o skupnih projektih izpuhtele, Cizej pa zaradi smrti tedanjega župana ni
imel tudi nikakršnih dokazov o skupnih namerah, zato se je odločil kopališče dokončati sam, četudi je moral zato vzeti posojilo. Do danes ga je sicer že izplačal, vendar je porabil vse svoje zaloge: »Precej težav smo imeli pred petimi leti, ko smo kupili še tobogan, vendar nas je pri življenju ohranjala volja. Vse smo delali v lastni režiji, zdaj pa žal dohodek kopališča ni niti tolikšen, da bi lahko pokrili sprotne stroške,« pove Janko, kot Cizeja kličejo domači. Zanimivo je tudi, da kopališča v vasi ne želijo niti krajevne skupnosti, češ da ne spada v ta okoliš. A na takšne opazke je Cizej, ki je vse v enem, tako lastnik, upravlja-lec, reševalec, popravljalec ..., postal že imun. Razžalosti ga le to, da vse do danes nihče iz Občine Braslovče ni prišel na kopališče, da bi pogledal, kako sploh je in ali bi se lahko dogovorili za kakšno sodelovanje. »Tudi šole ne kažejo velikega interesa, da bi prišli otroci sem, četudi damo najboljšim devetošolcem zastonj karte, ker so bili odlični.«
Urejenost kopališča
Kopališče že s svojo zunanjo podobo kaže, da je urejeno in zanimivo, predvsem za mladino. Ob lepem vremenu sva bila s fotografom toliko bolj presenečena, da na parkirišču v dopoldanskih urah ni bilo niti enega samega parkiranega avtomobila, prav tako nobenega obiskovalca. Cizej pove, da je mladina danes drugačna: »Otroci med počitnicami dolgo spijo, saj so ponoči za računalnikom. Ne znajo se več igrati in zabavati, kot so se nekoč,« še pove in doda, da je popoldne sicer nekaj več obiskovalcev, a vendar še vedno premalo glede na pričakovanja in stroške.
V vseh letih se je spremenila tudi zakonodaja, ki danes obravnava zunanja kopališča enako kot notranja. Potreben bi bil večji poseg v kopališče, največji udarec za lastnika pa je ravno doseganje teh zahtev: »V strojnico bi morali vgraditi še dodatno strojno opremo. Mi imamo svojo vodo iz vrtine, česar državni nadzor ne
Stanko Cizej
odobrava, imeti bi jo morali iz vodovoda. Potem pa veste, kakšni bi bili stroški, ki so že tako in tako previsoki,« pove Cizej, ki pravi, da bodo po tej sezoni kopališče zaprli. Dali bodo ponudbe občinam, če bi prevzele kopališče za simbolično najemnino, saj si želijo, da objekt ne bi propadel.
Kopalna kultura in cene
Cizej meni, da pri nas kopalna kultura ni razvita. V tujini je drugače, saj tam nikogar ne zanima, čigavo je kopališče, pri čemer je že pri vsaki prodani vstopnici vključena subvencija. Druge države si namreč želijo za ljudi le to, da bi lahko kam odšli ter obenem še poskrbeli za svoje zdravje.
Celodnevna vstopnica znaša za otroke 3,5 evra oziroma 4 evre za odrasle, poldnev-na pa 2 oziroma 2,5 evra. Za osem evrov lahko najamete tudi igrišče za odbojko na mivki.
Kopališče Pingo je za obiskovalce odprto vse od sredine junija do konca avgusta,
vendar kot kaže letos zadnjič. Ne glede na to, da je danes marsikateri družini težko odšteti denar za vstopnine, lahko poudarim, da je kopališče v Orli vasi izjemno ugodno, sploh glede na to, kaj ponuja obiskovalcem. Poskrbljeno je namreč tako za otroke kot starše.
Cizej, ki o občinah nima ravno pozitivnega mnenja, saj mu nihče do danes ni pri ničemer pomagal, še pove, da nekatere bazene v celoti financirajo občine, a za tega v Orli vasi skrbi on sam z družino: »Ugotavljam, da občine razmišljajo drugače. Nam so rekli, da ker smo zasebniki, nimamo nobenih možnosti in pravic, da bi nam karkoli pomagali.« Po besedah lastnika ni bilo tudi
nikakršnega posluha za obdarovanje osnovnošolcev ob koncu šolskega leta, v smislu, da bi vsaka občina v regiji kupila vstopnico s 25-odstotnim popustom. »Pa že tako in tako imamo »milostne« cene,« še pove Cizej.
Usoda kopališča v Orli vasi je kot kaže že določena. Morda se bo našel kakšen zasebnik ali celo občina, ki bosta želela narediti kaj v dobro kraja. A v to Cizej ne verjame. Lahko pa mu vsi skupaj izkažemo nekakšno hvaležnost za vso vztrajnost skozi leta, da se do konca avgusta podamo na kopališče v Orlo vas, kjer bomo vsaj za trenutek pozabili na vsakodnevne skrbi.
MOJCA KNEZ Foto: GrupA
V	kakšni kondiciji so javna poletna kopališča?
Z današnjim prispevkom o javnem kopališču Pingo iz Orle vasi v občini Braslovče začenjamo poletni sprehod po javnih kopališčih na območju Savinjske statistične regije.
Ne bomo ocenjevali in tekmovali za naj kopališče. Tudi za zabavo ob bazenih ne bomo skrbeli. Radi bi le preverili, koliko duha iz preteklosti je še ostalo v tistih javnih kopališčih, kjer smo nekoč preživljali večino počitniških dni.
V	Velenju, kjer so zaradi pogrezanja v bližini nekdanjega letnega kopališča danes postavili sodobno avtobusno postajo, smo bili tako rekoč »pečeni« ob preskušanju bombic, skokov na glavo in ob koncu poletja tudi zagoreli. To slednje menda zdaj ni več zdravo. Prav nič ni manjkalo tudi mladim, ki so se namakali v Šoštanju, kjer imajo danes Tuš, toda ne tisti za tuširanje, temveč trgovsko družbo s tem imenom. Cela Zgornja Savinjska dolina je brez javnega kopališča, kjer bi mladi med letom lahko izvajali vragolije in se izpopolnjevali v plavanju. Termalno ponudbo bazenov smo tokrat namenoma pustili ob strani. Kako je danes, kdo bije plat zvona, kaj tare upravljavce, kakšne so konkurenčne prednosti posameznih ponudnikov - ta in podobna vprašanja v rubriki Rekreacija to poletje namenjamo samo in zgolj urejenim javnim kopališčem.
V hribih so starši največji problem
Planinska vodnica vzgojila stotnijo navdušenih mladih hribovcev - Edini recept so zgled, vztrajnost in zgodnji začetki
Anita Debeljak Špes je ena tistih nemirnih ljudi, ki z energijo povsem prevzamejo sogovornika. Enostavno si težko predstavljaš, da bi dlje časa nekje pri miru sedeli. Kot trgovska potnica ima dinamično službo in še bolj aktiven konjiček. Vsak prosti trenutek namreč preživi v hribih. Zagnana planinka je v okviru planinskega društva prevzela vzgojo mladih planincev. Od začetnega ničelnega zanimanja med mladimi imajo zdaj že približno sto otrok, ki iz meseca v mesec komaj čakajo na svoj vrh. S hribola-zenjem je uspela dokončno okužiti še svojega moža in zdaj tudi oba otroka.
Hoja je gotovo najbolj dostopna in naravna oblika rekreacije. Če je usmerjena navzgor, je običajno poplačana še s fantastičnim razgledom, ki razbremeni noge in poboža dušo. Le da se mnogi starši pritožujejo, kako njihovih mulcev kaj takega niti pomotoma ne gane. Ker se zdi, da za Ani-to mularija skoraj teče v hribe, nas je seveda zanimalo, kako ji to uspe. »Enostavno. Z zgledom, vztrajnostjo in kar se da zgodnjimi začetki,« se recept sliši kar malo preveč preprost.
A očitno deluje. Anito je v hribe vodil oče. Že v tretjem razredu osnovne šole jih je z vrvjo dobila po zadnji plati pred Aljaževim stolpom v znak, da je zdaj prava Slovenka. Kot srednješolka je imela v knjižnici slovenske planinske transverzale žig že pod vsemi 94 vrhovi. Pravzaprav niti ni čudno, da je ob prostovoljnem delu za planinsko društvo spoznala tudi svojega sedanjega moža Dušana. »Obljubila sem mu, da ga bom peljala na Jalovec. Vmes sva se poročila, dobila dva otroka, osvojila mnoge vrhove, na Jalovec nama pa še kar ni uspelo priti,« smeje pove Anita.
Mlade družine razen sprehodov veliko možnosti za skupno rekreacijo nimajo. Debeljakovim pa je bilo to naravnost pisano na kožo. Jakob in Špela sta tako planinca dobesedno iz plenic. Ko je bila malčica stara eno leto, so jo posadili v nahrbtnik, medtem ko je leto dni starejši bratec že hodil sam. Pri tem vozička skoraj niso uporabljali, zato so do konca izrabili nahrbtnik. »Ljudje smo del narave in to kljub temu, da smo večinoma zaprti med štirimi zidovi to skoraj pozabili. Tako zelo smo zaposleni, da smo vzeli v zakup, da otroci večino časa preživijo pred televizijo in računalnikom. Plezanje po drevesih, ležanje na travi, objemanje dreves, kopanje v rekah, tekanje po gozdu ter duhanje cvetlic so zanje popolna eksotika. Jaz
pa trdno verjamem, da je za otroka stik z naravo prav tako pomemben kot to, da zdravo je in dovolj spi.«
Še ne v dolini, pa bi že spet šli
V Planinskem društvu Šentjur je Anita opravila tečaj za vodnico. Ko se je pred devetimi leti preselila v Dramlje, je zamenjala tudi društvo. Kot mlada mamica je bila za visoke vrhove za nekaj časa prikrajšana. Hkrati ji misel, da je med planinci čisto premalo mladih, ni dala miru. Ko je njen prvorojenec začel obiskovati vrtec, je bila ideja zrela. V okviru društva se je posvetila otrokom. »V podporo mi je bila tudi sinova vzgojiteljica Milena Kajtna. Skupaj sva po nekaj letih premora oživili akcijo Ciciban planinec. Letos je za nama že tretja generacija najmlajših neustrašnih pohodnikov.« Ko je Jakob prestopil prag osnovne šole, s pohodništvom seveda ni bilo nič bolje. Ker v šoli ni bilo planinskega krožka, je Anita sprejela izziv in svoje ciciplanince peljala naprej. Tako se je začelo ... »Prvo leto sem s pomočjo ravnateljice na Ponikvi in učiteljice angleščine Urške Podčeden-šek vodila krožek. Uspešno smo organizirali prvih šest izletov. Lani pa je bil že v Dramljah tak odziv - skupaj približno osemdeset otrok - da za Ponikvo sploh ni bilo prostora. V veliko pomoč mi je bila učiteljica Lidija Hočevar Žagar. Srečno smo
Izkušnje kažejo, da v hribih otroci nimajo težav niti z nahrbtniki niti s potjo. A ko so zraven starši, je vse drugače. Malčki naenkrat ne znajo več pobrati ne jakne ne papirčka in ne morejo nesti nahrbtnika in ne prav stopiti. Zato so programi ciciplanincev še posebej dobrodošli.
organizirali kar osem izletov.« Ker Anita ni zaposlena v šolstvu, je delo precej oteženo. Organizacijo in vodenje opravlja povsem prostovoljno. Kot pravi, so njeno plačilo nasmejani in srečni otroški obrazi. »Najlepše mi je, ko še nismo dobro v do-
Čeprav se staršem včasih zdi, da je nahrbtnik za njihovega malčka v hribih čisto prehud napor, so včasih za pomoč prijatelju, sestri ali bratcu sposobni nesti celo dva.
Ob otroških planinskih izletih Anita, če je le mogoče, starše pusti doma. »Ko so otroci sami, brez težav zmorejo vse, od strme poti do nošnje nahrbtnika z malico. Ko pa so zraven mame, ne vidim nobene koristi, če za otroki pobirajo smeti, jakne in jim nosijo nahrbtnike, če že ne kar otrok. Ne zamerim jim, ker take smo pač mame. In zato na šolske planinske izlete v začetku nisem jemala svojih dveh, ker sem imela z njima največ težav. Kot družina smo za izlet običajno izkoristili ogledno pot. Zdaj pa sta seveda oba že prekaljena planinca.«
lini, pa že sprašujejo, kdaj spet gremo.«
Če ni sonca, so luže
»Najbolj pomembno, kar polagam staršem na dušo, je, da si morajo vzeti čas. Otroci ne potrebujejo profesionalnih čevljev, pohodnih palic, nahrbtnikov s tisoč predalčki in pripomočki ... To so samo stvari, zaradi katerih spregledamo veliko lepih dni in ostanemo doma. Treba se je le odločiti in iti. Tudi če včasih kar na vrat na nos.« Kot pravi, je ciljev na stotine, le starosti svojih otrok jih moramo prilagoditi. »Moja dva sta bila najbolj vesela, ko smo pri treh in štirih letih za en teden odšli na Veliko planino. V planšarski koči ni bilo televizije, voda je bila deževnica, oprema najbolj preprosta. Otroka sta krmila krave in vsak večer sta imela več prijateljic. Ni bilo sto in še ene igrače, s katerimi se zaradi prevelike natrpanosti tako ali tako nista znala več igrati.« Po tistem so Veliko planino obiskali še večkrat. In vedno je bilo čarobno. Je pa res, da je hoja v hribe z otroki specifična. Če imate radi družbo, si v takem primeru obvezno omislite še eno družino s podobno starimi otroki. Klasični planinci bi ob počasni hoji prej ali slej izgubili potrpljenje. Anita in Dušan tu in tam, da si res pretegneta noge, za pomoč pri varstvu prosita starše, velikokrat pa si kar na koledar označita, kdo je na vrsti, da sam skoči v hribe.
V naši bližnji okolici Anita za družinske izlete predlaga kar Uršulo nad Dramljami, Resevno, Konjiško goro, Rifnik, Boč, Grmado, Lovrenška jezera na Pohorju, Smre-kovec, Čreto, Goro Oljko, Lindek, Kopitnik ... Zelo dobra pomoč je lahko knjiga Z otroki v hribe, ker je ob osnovnih podatkih tudi kakšna lokalna legenda, botanična in krajevna zanimivost, zgodovinska podrobnost. Debeljakovi so si omislili nekaj knjig z rastlinami. »Zdaj otroka naravo še bolj intenzivno spremljata, poiščeta imena rastlin, se posvetita hroščem, sta sposobna tudi uro preživeti pred mravljiščem in tako dalje.« Prav hitro na ta način sicer ne boste hodili, je pa to neizmerno dragocena naložba v otrokov razvoj in vzgojo.
»Medtem je drugi z otroki, naslednjič pa zamenjava,« družinski sistem nasmejano razloži Anita. Dobri starši so lahko le zadovoljni in srečni starši. Pri tem odgovornosti za otrokov odnos do sveta in narave Anita ne prelaga na nikogar. »Jakob in Špela sta najbolj vesela, če doma pečemo kekse. Kruh pečemo doma že tretje leto, sokove iz bezga, malin in podobno delamo sami. Trudimo se nabrati in posušiti čim več zelišč za čaje, vložiti sadje za ozimnico. Špela ima celo svoj vrt, na katerem smo
obrali že prve paradižnike. Letos nad našim vhodom gnezdi tudi taščica, kjer so se iz jajc izlegli štirje ptički. Pozimi jima je krmljenje ptic sploh ena glavnih skrbi.« Kot pravi Anita, je lep dan skoraj greh preživeti med štirimi stenami, pri čemer jih k temu ne prisilita niti dež ali mraz. »Če ne drugega, gremo samo po dežju hodit po Grušcah, kjer živimo ... In skakanje po lužah je naravnost fantastična zadeva.«
SAŠKA T. OCVIRK
Foto: Osebni arhiv
KOLEDARČEK REKREATIVNIH PRIREDITEV
29. julij ob 23.00
POHODNISTVO
Planinsko društvo Celje Matica vabi na tridnevi izlet po tirolskih gorah. Info: 03 492 4850; 051 338 358; pdcelje@siol.net
31. julij ob 10.00
KOLESARSTVO
23. maraton Rogaška 2011
info: 031 704 097, www.kk-rogaska.si
»Nogomet je vražja stvar. bogu, da smo zmagali!«
Zasuk v drugem krogu: poraz Celja, zmaga Rudarja - Nalivu v Velenju sledila toča golov
Hvala
Velenjčani in Celjani so v zgornjem delu lestvice 1. slovenske nogometne lige s po eno zmago in porazom.
Celjsko moštvo je bilo na močno razmočenem igrišču v Domžalah v podrejenem položaju, gol pa je prejelo iz prekinitve. Tik pred koncem prvega polčasa je v gneči pred vrati Ivan Knezovic po prostem strelu Horvata učinkovito spremenil smer žoge in premagal celjskega vratarja Matica Kotnika.
Opozorila niso zalegla
Najbližje izenačenju so bili Celjani v finišu tekme, ko je Ivan Firer po udarcu z glavo za malenkost zgrešil domžalska vrata. Na domžalskem štadionu se je zbralo zgolj 300 gledalcev, slišalo se je predvsem Celjske grofe, pripotovalo jih je 30. Bočni branilec Miroslav Radulovič je bil med boljšimi pri CM Celju: »V drugem polčasu smo se osvobodili pritiska in resneje krenili proti nasprotnim vratom ter jih ogrožali. Toda več kot polpriložnosti si nismo znali priigrati. Oziramo se proti prvi domači tekmi, ko nameravamo proti Koprčanom osvojiti tri točke. V Domžalah so bili zelo glasni naši navijači. V soboto bomo potrebovali njihovo pomoč, upamo pa, da bo tudi preostalih obiskovalcev več kot doslej.« Trener Damjan Romih je najprej omenil kakovost tekmecev: »Vsekakor smo igrali proti enemu najboljših moštev pri nas, ki je za nameček tudi zelo izkušeno. Preveč bojazljivo smo začeli, gostitelji so dobivali skoraj vse dvoboje na sredini igrišča. Nikakor se fantje niso sprostili.« Nato je omenil tudi bojevitost: »Bila je na zgledni ravni, tako kot proti Olimpiji v Stožicah. Svojim igralcem ne morem ničesar očitati.« V soboto bodo Celjani igrali prvič doma. »Žreb je bil neusmiljen, tudi Koper spada v slovenski vrh z nekaj odličnimi posamezniki, ki igrajo skupaj že nekaj let. Nam preostaneta
LESTVICA 1. SNL
1.	DOMŽALE
2.	MARIBOR
3.	MURA 05
4.	RUDAR
5.	CM CELJE
6.	TRIGLAV
7.	HIT GORICA
8.	LUKA KOPER
9.	OLIMPIJA
10.	NAFTA
3:0 6 4:2 6
2:1 5:2 3:1 2:6 2:3 1:2 1:4 2:4
Milan Duričič: »Nogomet je vražja stvar. Hvala bogu, da smo zmagali ...«
predvsem garanje in bojevitost, a tudi upanje na boljši rezultat kot v Domžalah.« Kako je padel zadetek v 43. minuti? »Ves teden sem opozarjal svoje fante, da so domžalski nogometaši nevarni predvsem pri strelih z razdalje in iz prekinitev. Zgodilo pa se je prav to, na kar smo še posebej apelirali. Naš branilec Kapič je bil v kazenskem prostoru v dvoboju s Knezovičem. Bila je gneča, videl sem le, da je Kapič obležal in žoga je končala v naši mreži.« Nekaj priložnosti so Celjani vendarle imeli. »Na sredini igrišča naša mladost ni bila dovolj poletna, vseeno pa je zagotovila nekaj podaj za priložnosti. V dveh primerih smo bili v zaključkih akcij skrajno nezbrani. Nihanja pri mladih nogometaših so pričakovana, upam, da bo iz kroga v krog bolje,« je zaključil Romih. Na treninge članskega moštva se je vrnil reprezentant Toga Serge Akakpo, toda izostanka ni znal pojasniti. Njegov zastopnik še ni našel skupne besede z vodstvom kluba. Sicer pa bi izplačilo zaostale plače pri celotnem moštvu pomirilo duhove.
»Petarda« v gorenjski mreži
V Velenju sta se pred 700 gledalci pomerili ekipi, ki sta v uvodnem prvenstvenem krogu vknjižili zmago in poraz. Velenjčani so pred domačimi gledalci izgubili proti Domžalam, Kranjčani so bili uspešnejši od Nafte.
Tekma Ob jezeru se je začela z dvaj-setminutno zamudo, potem ko je bil v Velenju slabo uro pred začetkom tekme močan naliv. Že v prvem napadu se je gostujočemu igralcu Dimi-
CM Celje (4-1-4-1): Kotnik -Medved, Krajcer, Kapič, Radulovič - Gobec - Bezjak, Krljanovič, Po-povič, Močivnik - Pavlovič. Igrali so še Šmitran, Firer, Marijan.
trovu ponudila lepa priložnost, da bi že po nekaj sekundah goste popeljal v vodstvo, ko se je sam znašel pred vratarjem Savicem, vendar je udaril preslabo. Zatem je nevarno z glavo poskusil še Burgar, s parado se je izkazal Savič. V 26. minuti pa je po nenadni podaji z desne strani pred gol domače v vodstvo popeljal Luka Majcen, ki je zadel z glavo.
V 36. minuti se je Rudar veselil prednosti že z 2:0, ko je Rajko Rotman z dobrih 30 metrov presenetil vratarja Pelka, ki je ob močnem strelu slabo posredoval in žogo spustil v mrežo. Blizu povišanja prednosti je bil Trifkovič, a je njegov strel le za nekaj centimetrov od-letel čez gol. Na odmor so tako gostitelji odšli z lepo prednostjo. V 68. minuti je štadion znova »eksplodiral«, ko je po predložku iz kota do odbite žoge prišel rezervist Dejan Purišič in s 15 metrov žogo poslal tik pod prečko ter s tem povišal na neulovljivih 3:0. Dobre tri minute zatem je prednost Rudarja znašala že štiri zadetke, saj je po prostem strelu Mujakoviča v skoku do strela z
Roman Bezjak (levo), Ivan Firer in njuni soigralci so v finišu tekme v Domžalah lovili izenačenje, toda domačini na čelu z Daliborjem Teinovičem (v sredini) so bili pretrd oreh.
Rudar (4-4-2): Savič - Jesenič-nik, Berko, Stojnič, Dedič - Trifkovič, Mujakovič, Tolimir, Rot-man - Podlogar, Majcen. Igrali so še Korun, Purišič, Rošer.
glavo prišel Nikola Tolimir in suvereno zaključil. V 85. minuti je po zmešnjavi pred golom do žoge prišel Sebastjan Berko ter jo poslal v levo stran nebra-njenega gola, s tem pa poskrbel, da je v gostujoči mreži odjeknila »petarda«. Trener Milan Duričič je dejal, da je zelo vesel zmage, v isti sapi pa pripomnil, da čaka moštvo še precej dela: »V prvem krogu smo se borili, igrali toliko, kot so nam dopustile Domžale, a pošteno smo priznali poraz. Zdaj smo si dejali, da moramo zmagati. To je včasih težko, saj nekateri igralci morda težje prenašajo imperativ po zmagi, vendar smo uspeli. Vprašanje pa je, kaj bi bilo, če bi Triglav na začetku tekme in v začetku drugega polčasa izkoristil po dve lepi priložnosti. Nogomet je vražja stvar. Hvala bogu, da smo zmagali in da imamo mir. Smo na dobri poti, a čaka nas še veliko dela. Bilo je še veliko napak, ki bi jih lahko drago plačali, vendar jih nismo. Nikakor jih ne smemo pozabiti.« Branilec Petar Stojnič je v pretekli sezoni nosil dres domačega Triglava, zato je bila zanj zmaga še toliko slajša: »Bila je dobra in težka tekma. Mislim, da visok rezultat ne kaže povsem realne slike. Nasprotnik je bil trd, toda seštelo se nam je več dobrih stvari. Po porazu z Domžalami, ki so v naši ligi trenutno zagotovo v najboljši formi, je bilo v naših glavah že malce pritiska, saj smo morali zmagati. Čaka nas tekma v Mariboru in upam, da nam bo zmaga proti Triglavu dala dodatno samozavest, da bomo odigrali bolj sproščeno.« Občutke po zmagi je strnil tudi Amel Mujakovič: »Mislim, da smo odigrali zelo dobro, tako kot smo se dogovorili v garderobi. Na igrišču je bilo veliko vode, zato smo ubrali drugačen stil igre. Sledi tekma z Maribor, kjer nimamo česa izgubiti. Potihem se nadejamo točke, morda treh. Dobra igra ne bi smela izostati.« Rudar bo v Mariboru gostoval v soboto.
DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: GrupA
Evropski naslov, wildcard, in še štipendija
Evropska prvakinja usmerjena le proti turnirju za grand slam
Nastja Kolar
WM
Celjski teniški igralki Nastji Kolar sta se minuli konec tedna uresničili dve želji. Medtem ko je nastopala na mladinskem evropskem prvenstvu v Švici, ji je Teniška zveza Slovenije vendarle omogočila, da bo tekmovala na glavnem turnirju ITF na Češkem.
To ni bilo zastonj, menda je stalo 4.500 evrov, toda Nastja se je oddolžila. V Klostersu je finale proti Ukrajinki Sofiji Kovalec dobila gladko, s 6:2 in 6:1. 17-letna Celjanka, ki jo odlikujeta samozavest in ambicioznost, pogleduje zgolj proti kvalifikacijam odprtega prvenstva Združenih držav Amerike. Točk ima odločno premalo, toda uvrstitev na svetovni lestvici načrtuje izdatno izboljšati v Olomoucu, kjer bo zaigrala jutri. To je zadnja priložnost glede US Opna, vsi pa vemo, da je pred Kolarjevo še veliko časa in možnosti, skratka obetavna
prihodnost. Toda ona trdi, da se lahko že zdaj zoperstavi prav vsaki slovenski tekmici. Tudi Poloni Hercog? Da.
Nastja Kolar se je v Klostersu gladko uvrstila v polfinale mladinskega EP. Ukrajinko Gano Poznikirenko je ugnala s 6:2 in 6:4. Če bi izgubila, bi se pravočasno odpravila na Češko na kvalifikacijske tekme in ne bi trepetala glede svoje usode. Namreč njena kakovost je tako visoka, da jo zanimajo predvsem uspehi v članski konkurenci. Za preboj v finale se je, očitno kar precej živčna, pomerila s Slovakinjo Ano Karolino Šmidlovo. Po ogorčenem boju jo je ugnala z 2:1. Nastja je prvi niz izgubila s 6:4, naslednja dva pa dobila s 6:2 in 7:5. V finalu je zaigrala sproščena in tudi vesela zaradi novice, da ji je TZS izpolnila željo.
DEAN ŠUSTER
Slab začetek, dober konec?
»Vsak prejeti udarec nas je še utrdil,« pravi Roman Pungartnik
V	nedeljo so se v turobnem vremenu in vzdušju na vrtu gostišča v celjskem mestnem jedru zbrali igralci, trenerji in del vodstva Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško. Črni oblaki so se zgrnili tudi nad njih. Že pred začetkom priprav sta se zgodili nesreči, ena celo smrtna.
Po hujši poškodbi odličnega mladega levičarja Žige Mlakarja na svetovnem prvenstvu v Grčiji se je pripetila še tragedija. Nesojeni »pivovar«, novinec Marinko Kelečevic, sploh ni prispel v mesto ob Savinji. V noči na nedeljo se je smrtno ponesrečil v Beogradu pri vožnji z motorjem. Za pojasnila je bil na voljo direktor kluba Roman Pungartnik.
Lani ste slavnostno snidenje pred začetkom sezone pripravili na vzpetini v sončnem vremenu, z ekipo, polno znanih in dragih rokometnih imen. Sezona je bila ponesrečena zaradi različnih vzrokov. Predvčerajšnjim ste bili v dolini, deževalo je, novici nista dopuščali prešernega razpoloženja. Slab začetek, dober konec?
Upam. Res je, da ima naše prvo srečanje grenak priokus. Zaradi nepričakovane tragedije smo še vedno v šoku. Toda življenje terja od nas, da gre naše delo naprej. Imamo začrtane načrte in cilje.
Manjkajo predvsem igralci, ki so z mladinsko reprezentanco na svetovnem prvenstvu v Grčiji. Kako kaže z Žigo Mlakarjem, ki je dobil močan udarec v mednožje na tekmi z Norveško in je moral celo na operacijo?
V	stiku sva vse od njegove poškodbe. Tudi ta nas je šokirala. Toda vse se je dobro izteklo. Poškodba je ne-
Roman Pungartnik v pogovoru z vodjo navijaške skupine Florijani Igorjem Šolmanom.
navadna, res pa je, da je naš šport često grob. Žiga je že boljše volje, dobro okreva, ni več v bolnišnici in že hodi, saj ne čuti več bolečin. Upamo, da se bo lahko čimprej priključil ekipi in da mu dogodek ne bo pustil posledic v glavi.
Reprezentanta Bosne in Hercegovine Marinka Kelečevica nismo imeli priložnosti niti spoznati ...
Meni je to uspelo, toda bolj bežno. Pa vseeno je bilo dovolj časa, da je razkril zelo pozitivno osebnost. Na vsak način si je želel priti v Celju. Imel je precej težav s svojim prejšnjim klubom, Ferencvarošem, ki mu je dolgoval precejšnjo vsoto denarja. Toda na poravnavo dolga ni
Vladan Matic, novi trener Celja Pivovarne Laško, je objel Dejana Periča (levo) in trenerja vratarjev Hermana Wirtha.
Tretja
okrepitev
Zlatoroga
Laška zasedba se pospešeno krepi - Maljkovicev presenetljiv »ne« Vujasinoviču
Dosedanji vratar Gorenja, Velenjčan Matevž Skok - Coli, je dobil prvi celjski obrok.
Celjska ekipa - brez mladinskih reprezentantov - bo imela danes in jutri zdravniške preglede. 4. avgusta bo novosti v rokometnih pravilih predstavil mednarodni sodnik, Celjan Jure Cvetko. Nemška turneja bo med 8. in 14. avgustom. Teden dni kasneje bo v Rdeči dvorani in Zlatorogu Šaleško-savinj-ski turnir. Naslednji konec tedna bodo Celjani sodelovali na turnirju v Kanjiži, 2. septembra se bodo v Radečah spopadli z Zagrebom, premiera pred začetkom državnega prvenstva (10. 9.) pa bo v torek, 6. septembra, pred domačimi navijači z Bjelovarjem.
nameraval čakati. Dejal je, da želi napredovati, za kar bo imel največ priložnosti v Celju. Vse smo uredili, potem pa je vmes posegla usoda. Kaj bo vse skupaj pomenilo za našo ekipo, še ne morem komentirati, kot tudi tega ne, kako bomo zdaj reagirali.
Kaj se je pripetilo Kelečevicu?
Po informacijah, ki jih imam, je bil velik ljubitelj motociklizma. Trener Vladan Matic mu je pred tedni prepovedal nadaljnjo vožnjo z motoci-klom, ki ga je Kelečevic nameraval prodati, toda vseeno se je odpravil na poslovilno vožnjo, ki pa je bila zanj usodna. Slabo vreme, spolzko cestišče, najbrž tudi prehitra vožnja ... Zaneslo ga je s ceste in zaletel se je v prometni znak. Pomoči ni bilo. Tik preden se je želel podati na pot proti Sloveniji s svojim dekletom.
Kot da mora vaš klub skozi vse možne tegobe v zadnjem obdobju. Kaj načrtujete v novi sezoni?
Vsak prejet udarec nas je še utrdil. Celjski rokometni klub se je vedno znal pobrati, se vrniti. Marsikateremu klubu tudi ob manjših težavah to ni uspelo. Tradicija veliko velja. Naša ekipa je mlada, strokovnjaki ocenjujejo, da je tudi kakovostna. Celje mora vedno stremeti za najvišjimi mesti. Ni naključje, da je doslej osvojilo tako veliko lovorik. Tisti, ki so slavili v prejšnji sezoni, so favoriti, mi pa se želimo spustiti v enakovreden boj. Imamo željo in kvaliteto. V pokalu pokalnih zmagovalcev želimo priti čim dlje. Mladi igralci bodo pridobili dragocene izkušnje.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Zlatorog se je po Darku Čohada-reviču okrepil še z dvema košarkarjema. Laški dres bosta v novi sezoni nosila John Roberson in Jure Škifič. Do začetka priprav zasedbe Rada Trifunoviča ostaja trinajst dni.
John Roberson prihaja iz Texasa, igra pa na mestu organizatorja igre. V študentskem obdobju je nosil dres Texas Techa, z Zlatorogom je podpisal enoletno pogodbo. V pretekli sezoni je na tekmo v povprečju dosegal dobrih 14 točk, prispeval po dva skoka in štiri asistence. Roberson je bil najboljši podajalec v zgodovini Red Raidersov. Dve sezoni je bil soigralec Darka čohadareviča, ki je kot prvi po pretekli sezoni okrepil Zlatorog. Tretja okrepitev »pivovar-jev« je hrvaški krilni center Jure Škifič, ki je sklenil enoletno pogodbo. 200 centimetrov visok košarkar je v pretekli sezoni igral za Borik, prej tudi za Zadar in Dubrovnik. Sezono 2010/11 je v ligi za prvaka končal s povprečjem slabih 16 točk na tekmo. Nakupi za moštvo, ki ga bo v Jadranski ligi in državnem prvenstvu vodil Rado Trifunovič, skoraj zagotovo še niso končani, pri čemer ostaja vprašanje, kdo bo stopil pod obroč, kjer bo igral kot klasični center.
Dokončno pa je jasno, da laški biser, organizator igre Danijel Vu-jasinovič, s člansko reprezentanco
Slovenije ne bo odpotoval na evropsko prvenstvo v Litvo. Selektor Božidar Maljkovic je po uvodnih dveh zmagah na prijateljskih tekmah proti Poljski in Makedoniji sporočil, da mlada igralca Vujasinovič in Blažič ne bosta nadaljevala priprav. Presenetljiva in hitra poteza, potem ko 21-letnega Danijela Vujasinoviča, ki ima hitrost in izjemen pregled nad igro, ni uvrstil niti v kader za prvi dve pripravljalni tekmi. Kot kaže, imajo vsaj še v tem ciklusu priprav »zacementirano« mesto v reprezentanci nekateri igralci, ki bi se morda že lahko poslovili od reprezentančnega dresa in mesto prepustili mlajšim ter perspektivnim igralcem. To je sicer pred začetkom priprav že storil nekdanji član Zlatoroga Ne-bojša Joksimovič, ki je dejal, da mesto prepušča mlajšim igralcem. Prav zanimivo bo spremljati dogajanje v naši izbrani vrsti, ko se ji bo v teh dneh pridružil organizator igre Klemen Prepelič, ki je končal z mladinskim svetovnim prvenstvom. Primerjava med Vujasinovičem in Prepeličem je povsem odveč, potem ko je »Vujo« Prepeliča v pretekli sezoni zasenčil prav v vseh statističnih podatkih. Na pripravah naše izbrane vrste ostaja preostali član Zlatoroga Luka Lapornik.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Želeli bi ju videti v reprezentanci, a zanju (še) ni prostora - Danijel Vujasinovič (z žogo) in Tadej Koštomaj.
Radovan Gobec se je odkupil šele s pevsko himno
Devetdesetletna pesnica Marija Vozlič - Po tridesetih letih tujine Slovenijo za rojstni dan opeva doma
Kot majhna deklica je s kamenčkom zapisala na šolsko tablico: »Katehet je ded.« Nič slabega ni mislila. Le prvič v življenju so se ji besede zložile v odmev, ki je v sebi nosil zametek rime. Od takrat jih je Marija Vozlič sestavila že na stotine. Pred dnevi je praznovala devetdeseti rojstni dan in ob našem obisku obeležila ravno mesec dni, kar se je po 30 letih iz Avstrije vrnila v domovino. Njene pesmi so duhovite, igrive, po človeško žalostne, a večinoma za javnost skrite. Med osemdeset let rimanih in nikoli odkritih življenjskih zgodb je pokukal Novi tednik.
Ob spominih na svojo prvo pesmico, posvečeno katehetu, se Marija danes sicer smeji, takrat pa se je vse skupaj zdelo prava katastrofa. Ko je sošolka namreč opazila, kaj je črno na belem ustvarila, jo je na vrat na nos zatožila. »Katehet je hotel tablico seveda videti. Nič drugega mi ni preostalo, kot da sem mu jo s tresočo roko pomolila pod nos. Pa se je samo namuznil in rekel, da mora oče to doma podpisa-
ti.« Njen oče pa je bil poštar in mala Marica je velikokrat slišala, da se morajo prejemniki pošte včasih podpisati. Ob tem je ujela tudi to, da lastnoročni podpis kdo kdaj tudi ponaredi. V stiski človek pač ne izbira sredstev. Pa je kar sama podpisala očeta. In to z velikimi tiskanimi črkami. Lahko si mislimo, da se je katehet namuznil še malo bolj. »Potem je to povedal mojemu očetu. Hkrati pa mu je zabičal, da me ne sme kaznovati, češ da v tem otroku spi nekaj obetavnega.«
V osnovni šoli v Grižah je malo Marijo učil tudi Radovan Gobec. Postal je pozoren na njene pesmice in je poskrbel, da so bile mnoge objavljene v glasilu Naš rod. Vseeno pa se ji je kot učitelj milo rečeno zameril. Ko na obisku pri Mariji prelistavam liste z njenimi pesmicami, težko spregledam, kako lepo pisavo ima. Je bila pač generacija, ki je v šoli še imela ure lepopisa. Gobec pa jo je pri eni teh ocenil s tri. »Tiste trojke mu dolgo nisem odpustila. Pravzaprav vse do takrat, ko je na akademiji uglasbil
moje besedilo, ki smo ga kot pozdravno himno peli združeni zbori na srečanju v Stični.« Gobec je vmes postal ugledno glasbeno ime na Slovenskem in ko so Marijine besede za-zvenele iz 700 pojočih grl, je bil občutek tako lep, da res ni mogla biti več jezna nanj.
Zakonca združena šele v pokoju
Zgodbe zdomcev, ki so odšli v tujino za boljšim kosom kruha, so prepredene v življenja ljudi po vsej deželi. Marija pa se je v tujino odselila na pokoj. Njena mama je namreč prijateljevala z gospo iz avstrijskega Gradca. Ob priložnosti je Marijo, ki dotlej še ni bila v sosednji državi, povabila k sebi na obisk. »Tam sem prvič videla njenega sina, svojega bodočega moža. Pri njih sem ostala tri dni, a že naslednjo nedeljo je bil on pri nas v Gri-žah. In tako se je začelo,« se nasmehne sogovornica. Čez čas sta se poročila, a še dolgo dolgo nista zaživela skupaj. »Sama sem delala na pošti, mož v Avstriji. Da bi eden ali drugi pustil službo, ni bilo
Marija vsaj tako rada kot piše, tudi bere. Ogromno knjig ima in kot pravi, jih zdaj bere že v drugo.
Moje življenje
Nikdar mi ni bila usoda mila,
le krepke brce sem od nje dobila,
žal pozno je prišlo spoznanje,
da sen o sreči so le plehke sanje.
Kako zelo v šole sem si želela,
načrtov polno sem srce imela.
Kaj vse takrat želela sem postati,
a zelena revščina bila je moja mati.
Sem z baterijo pod odejo brala,
nato vso noč z odprtimi očmi sanjala.
Med trnjem so se želje razcvetele,
od cvetnih popkov niso nič imele.
Kaj skromno je zavetje pošta meni dala,
brez zvez, protekcij sem na dnu ostala.
Kar sem kedaj želela, bile so le puhle sanje
in le zakaj, zakaj še vedno mislim nanje?
Le narava je tako hotela,
da mi stara glava še zdaj ni osivela.
mogoče. Tako sva živela zakonsko življenje na daljavo. Kadar je mogel, je on prihajal k nam in vsak moj dopust sem jaz izkoristila za pot k njemu.« Ko se je upokojila, pa je mož želel, da se končno preseli k njemu in tako je zadnjih 30 let živela na tujem. »Vedno sem si želela vrniti med svoje ljudi. Ko je umrl, me tam ni zadrževalo nič več. Moje mesto je doma. V Migojnicah.«
Pisana beseda, ki preglasi vsak hrup
Med kupom listov, zvezkov in časopisnih izrezkov, kjer počivajo njene v verze zložene misli, se je zdelo, da je noben zunanji hrup v resnici ne gane. Če bi se življenje drugače obrnilo, bi Marija odšla v šole. Morda bi se posvetila literaturi, postala ugledna, bogata ali karsižebodi. Tako pa iz njenih pesmi veje tudi grenkoba, ker ji vse to nikoli ni bilo dano. Sobica je polna rož, ki spominjajo, da je gostiteljica pred dnevi obeležila častitljivo okroglo obletnico. Na polici stoji slika sina Kazimira in njegove soproge Bogomire. »Njega smo klicali Mirč, njo pa Mira. Pred petimi leti je preživela sina, snaho že pet let prej. Zdaj so ves Marijin svet vnuk Neli, vnukinja Darja in dve pravnukinji. Zdi se, da je zares doma prav v svojih pesmih. »Pišem vse od otroških, ljubezenskih, domovinskih, tudi političnih, če že hočete.« Prva je bila objavljena v Poštnem glasniku leta 1931, ko jih je imela deset. V vseh teh letih so razne revije objavljale njene pesmi, da pa bi svoje mesto našle v knjižici, žal ni bilo mogoče. »Še vedno pišem. Ne rečem, da lepo. Ko si star trikrat 30 let, ni veliko stvari več lepih. Pa vseeno pišem ...« In za slovo dobim kupček njenih rokopisov. Za spomin. Otroške pesmice. Zabavne, duhovite in pronicljive. Je, je lepo. Kljub pomnoženi tridesetici. In res bi vam privoščila, da bi jih kdaj lahko prebrali tudi vi.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
Marija Vozlič pravi, da Njena prva pesmica je
ji usoda ni bila vedno mila. Ji je pa naklonila vsaj to, da pri 90. še vedno ni osivela. bila objavljena pred 80 leti.
Razkošje traktorske mašinerije
Vsi poznamo nepoboljšljive ljubitelje avtomobilov ali motorjev. Saj veste; neskončni pogovori o konjskih močeh in Akrapovicevih »auspuhih«, skupinske analize dogajanja pod »haubo«, »šraufanje«, dolge ure v garaži. No, to ni nič v primerjavi s traktoristi. Odnos Slovencev do traktorjev meji na fanatizem. Kajti vsak pošten slovenski kmet, ki obdeluje kakšen hektar zemlje, si mora, ampak res mora, omisliti traktor. Traktorji in vse, kar je povezano z njimi, imajo v Sloveniji v praksi razsežnost subkultu-re. Naš fotograf Andraž te razsežnosti ruralne tradicije v polnosti še ni doživel. Zato se je upravičeno čudil morju pločevine z registrskimi tablicami iz vse Slovenije pred prizoriščem letošnjega Tractor pullinga v Gotovljah. Jaz se nisem, »lekcijo sem vzela« že predlani.
Lani spektakla s traktor- lekcijo: gre za tekmovanje, v
ji, vsaj na našem koncu, ni bilo, zato je ljudstvo tokrat očitno želelo vse zamujeno »spraviti noter«. »Tole sem si predstavljal bolj v smislu, da en kup traktorjev >non stop< dirka naokoli,« je pripomnil Andraž. Dirko teh pošasti sva namreč zamudila, do napovedane »fešte« z glasbenimi skupinami in deklet, ki naj bi v bikinkah prale traktorje, je manjkalo nekaj ur. Sva pa prispela ravno v času »pullinga« v kategoriji standardih traktorjev. Kar pomeni, da naj bi se na progo ravno podali domači mladci. Ponovimo
katerem traktorje uporabljajo za vleko težkih sani po progi. To je zelo popularen šport predvsem na podeželju ( »A, bejž, no,« je ušlo Andražu). Vse skupaj se je začelo sredi 19. stoletja, ko so kmetijska orodja vlekli konji, kmetje pa so se med seboj izzivali, kdo ima najmočnejšega. Konje so vpregli kar v vrata hleva, nanje so poskakali ljudje in zmagal je tisti, ki je potegnil največ ljudi. Danes je zadeva videti precej drugače, saj traktorji vlečejo za seboj posebne sani in uteži, skupna teža lahko doseže tudi do 29 ton!
Tractor pulling. Počasi, izkušeno, zanesljivo in premišljeno proti magični meji 100 metrov. No, šlo je do 50 ...
Čakanje na nastop se zna zavleči, obvezne so tudi »tekoče« priprave.
Od razstavnih pošasti do zgaranih
nadomestkov konj
Traktorski rokenrol! Letos v Gotovljah sicer z nekoliko manj pisano udeležbo. Prejšnja leta so nekateri ponosni lastniki svoje jeklene ljubljence ozajšali s cvetjem in duhovitimi napisi, še posebej simpatični pa so mi bili razni malodane muzejski primerki, ki jih še najdete pod kakšnim senikom na našem podeželju. Lastniki so jih »zglancali« do visokega sijaja in se brez vsake sramežljivosti postavili ob bok kromiranim pošastim, večinoma pripeljanim iz tujine. V Italiji in Avstriji namreč ta šport dosega še veliko resnejše razsežnosti.
Navijači - naj se vidi daleč naokoli - v enotnih majicah!
Poznavalskih komentarjev med razpoloženo množico ni manjkalo. »Tale bo potegnil do 80 metrov ... Kje pa, kvečjemu do 60.« - Št. 58 - 26. julij 2011 —
Je pa zato letos vse moje simpatije požel dečko, ki je uteži suvereno povlekel s svojim precej »antičnim štajerjem«. Tam nekje do častnih 50 metrov, do »stot-ke« ni šlo. Sicer se je pa stvar malo vlekla, ker so se »pobje« očitno naučili voziti bolj previdno, zato ni nobenega prekucnilo na zadnja kolesa, traktorske osi se niso trgale, nihče se ni zakopal v blato, med nastopi tekmovalcev so pazljivo »glancali« tekmovalno površino pogosteje kot na kakšni hokejski tekmi. Moto organizatorjev - vsem enakovredne pogoje! Gledalcev to ni prav nič motilo, sodeč po vzdušju so uživali vsako minuto.
Kljub ne ravno nizkim cenam vstopnic so se namreč po prizorišču drenja-le cele družine, najmlajši so občudovali gromozanske pnevmatike, očetje so srkali pivo in komentirali primerke traktorjev, mame in soproge pa so tekale zdaj za enimi, zdaj za drugimi. Ponosne družine in navijaške ekipe, ki so svoje traktorje pripeljale tekmovat, so družno posedale na strehah in blatnikih svojih jeklenih ljubljencev. Čista idila. Traktorski praznik v Gotovljah je brez dvoma, vsaj po vzdušju med obiskovalci sodeč, tudi letos uspel.
POLONA MASTNAK Foto: GrupA
»Res me je uničilo, a ubilo me ne bo«
... pravi dekle, ki naj bi jo spolno nadlegoval policist! - Nihče ji ni nudil psi-hosocialne pomoči
»Kakšna odškodnina? Ne želim nobene odškodnine. Naj bi si s tem umazanim denarjem kupila avto, potem pa naj me vsak dan spominja na to, kar se mi je zgodilo? Želim le, da bi sodišče čim prej odločilo,« nam je dejalo dekle, ki naj bi jo pred leti spolno nadlegoval policist, nekdaj njen športni trener, sicer še danes zaposlen na eni od policijskih postaj na Celjskem. Dekletovega imena ne moremo zapisati zaradi občutljivosti zadeve, v času dogodka je bilo še mladoletno. Da je spregovorila z nami, se je odločila sama. »Zato da bi staršem in mladoletnicam sporočila, naj prijavijo, če so žrtve spolnega nadlegovanja. Ne smejo biti tiho! Gre za njihova življenja,« doda.
Primer je še iz leta 2006. Dekle je takrat treniralo borilno veščino, njen trener je bil hkrati poklicni policist. Na enem od treningov naj bi jo začel otipavati, ko sta v dvorani ostala sama. »Čeprav sem se mu poskušala izmakniti, je bil premočan. Prosila
Je družba še vedno preveč strpna do spolnega nadlegovanja?
sem ga, naj neha ... Bilo me je strah ...« nam je razlagala. Ko je vendarle umaknil roke s telesa mladoletnice, se je dekle opogumilo in o dogodku povedalo dvema policistoma, prav tako trenerjema. Ta sta ravnala korektno in svojega kolega takoj prijavila. Ovadila sta ga zaradi spolnega napada na mladoletnico. Moški
Dekle, žrtev spolne zlorabe, o delu policije: »Do mene so se na policiji vedli korektno, čeprav so me nekateri spraševali, če sem ga prijavila zaradi ljubosumnosti. Kakšne ljubosumnosti, saj sem bila še otrok! Zdaj jih tudi razumem, da je težko biti nevtralen, če gre za njihovega kolega. Vendar ob samem dogodku niso bili zraven, zato ne morejo vedeti, kako sem se počutila. Kljub temu mislim, da so bili korektni, da so ga ovadili in da so svoje delo opravili dobro.«
je še danes zaposlen v policiji, pri čemer po nekaterih podatkih zoper njega takrat ni bil uveden disciplinski postopek .
Preiskovalci so kriminalistično preiskavo začeli takoj, zaslišali njega, tudi dekle. To pri svojih navedbah trdno vztraja še danes. »Dvakrat so me zaslišali še na sodišču, vendar to še ni bilo sojenje,« nam je povedala. Vprašanje je torej, ali je po vsem tem času do sojenja sploh prišlo. So nam pa v policijskih vrstah sami neuradno povedali, da naj bi imel njihov kolega na vesti še en podoben primer spolnega napada na mladoletnico, ki se je zgodil na nekem letovanju. Neuradno se govori, da naj bi bil
Pri Dramljah trčilo devet vozil
Na štajerski avtocesti med priključkoma Dramlje in Celje vzhod se je včeraj zjutraj, nekaj minut pred 6. uro, zgodila prometna nesreča.
Najprej je prišlo do naleta štirih vozil, nakar je vanje trčilo še pet voznikov. Ena oseba, sopotnica v enem izmed avtomobilov, sicer romunska državljanka, se je lažje poškodovala, a so jo odpeljali na opazovanje v celjsko bolnišnico. Avtocesta je bila v smeri Ljubljane zaprta za ves promet nekaj ur. Zaradi nesreče je bil obvoz za ostala vozila urejen po vzporedni regionalni cesti Slovenske Konjice - Frankolovo - Vojnik - Celje center, kjer so nastajale gneče.
SŠol, foto: SHERPA
INFO113
Pijanka v napačno smer
V	četrtek okoli 17. ure je pri izvozu za Šentrupert na avtocesto v napačno smer zapeljala voznica osebnega vozila.
Drugi vozniki so jo uspeli opozoriti in tudi ustaviti pri sredini izvoza in s tem preprečiti morebitno nesrečo. Policisti so kasneje ugotovili, da je 51-letna ženska vozila pijana, zato so jo pridržali. Pretekli konec tedna so celjski policisti zasegli vozila osmim voznikom, ki so kršili cestne predpise. Šest od teh je vozilo pod vplivom alkohola, poleg njih se je v prostorih za pridržanje znašlo še pet pijanih voznikov. Največ je napihal moški, ki je imel kar 1,63 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, kar je več kot tri promile!
Odnesel gorivo
V	noči na petek je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v Podvinu in odnesel nekaj nakita in dva prenosna računalnika.
Škode je za približno sedemsto evrov. Dan kasneje so nepridipravi iz tovornega vozila romunskega voznika na avtocestnem počivališču Lopata ukradli večjo količino goriva.
Zaseg orožja
celo že obsojen na pogojno kazen ... Odgovore na uradna vprašanja o teh zadevah je težko dobiti, saj se ponavadi vsi sklicujejo na varnost osebnih podatkov, ko gre za mladoletno žrtev.
Grozljive posledice
Dekle je sicer danes polnoletno in boleče je poslušati, kakšne grozljive posledice ji je pustilo nadlegovanje in kaj vse mora danes kot ženska preživljati. »Še danes ponoči ne morem spati, imam nočne more, pojavljata se strah, nezaupanje . Sanjam, da prihaja nadme s pištolo, sekiro ... To, kar se mi je zgodilo, mi je pustilo posledice za vse življenje.« Ji je žal, da je spregovorila? »Nikakor! Res me je uničilo vse to, ubilo pa me ne bo! Podobnih primerov je veliko, toda dekleta ne želijo govoriti o tem. Prav je, da povedo na glas. Prav je, da so pogumna. Si predstavljate, da ne bi povedala, potem pa bi izvedela, da je podobno storil kateri drugi?« je odločna. O spolnem nadlegovanju in pomoči žrtvam imajo nekateri polna usta besed, toda - ali je v teh letih naši mladoletni sogovornici kdorkoli ponudil kakršno koli pomoč? »Ne. Nihče. Niti kakšne psihiatrične pomoči. V šoli so me poslali k psihologinji, ampak zaradi drugih težav, ki so bile na nek način morda posledica tega dogodka. Pa mi je bilo kar slabo, kako šolsko me je psihologinja obravnavala . « nam je še povedala.
Njena mama, ki daje svoji hčeri popolnoma prav, da je o tem spregovorila, pravi, da je strah prisoten na vsakem koraku. A ne pred kakšnimi grožnjami, ampak pred ponovno zlorabo. »Ko izgubiš zaupanje do uradnih oseb, ni nikoli več isto, kot je bilo prej .«
RH
Foto: SHERPA
Celjski policisti so v četrtek zaradi posedovanja orožja ovadili 58-letnega moškega iz okolice Celja. V hišni preiskavi so našli dve pištoli, puško in strelivo. Moški za orožje ni imel ustreznih dovoljenj.
Zapeljal v potok
Na avtocesti med Šentrupertom in Arjo vasjo sta v soboto trčili osebno in tovorno vozilo.
V nesreči se je ena oseba poškodovala. Prav tako v soboto je do nesreče prišlo še na cesti Arja vas-Velenje. Voznik osebnega vozila je s ceste zapeljal v potok. Poškodovanih ni bilo, so pa morali posredovati prostovoljni gasilci iz Velenja.
Dan brez vozička
Društvo paraplegikov Jugozahodne Štajerske je v petek pripravilo s Plavalnim društvom Slovenske Konjice akcijo Dan brez vozička.
Prireditev je bila na konjiškem mestnem kopališču. Akcija je bila letos že osmič, njen namen pa je srečanje invalidov, ki si med seboj delijo izkušnje na področju drugačnih in mogoče tudi adrenalinskih načinov premikanja, pri katerih ne potrebujejo invalidskega vozička. Srečanje so organizirali kljub nekoliko slabšem vremenu, člani Mednarodne organizacije za potapljanje ljudi s posebnimi potrebami pa so predstavili tudi potapljanje za invalide.	FOTO: JKSK
Predstavili so tudi potapljanje za invalide.
Šentjurski policisti polovili tatove
Šentjurski policisti so pretekli teden zaradi tatvine ovadili tri moške z območja Mozirja in Ljubljane.
Ustavili so jih na cesti Ponikva-Primož-Dole, ker so predhodno od občana dobili prijavo o sumljivem početju neznancev na parkirišču v Hotunjah pri Ponikvi. Moški so namreč v vozilu prenašali več posod z nafto, razno orodje in cevi za pretakanje nafte. Gorivo so ukradi v Hotunjah iz tovornega vozila, pred tem pa še iz delovnega stroja na Proseniškem in na območju Arnovskega gozda. Ukradli so kar 220 litrov nafte. Prav tako šentjurski policisti so s Sintalovimi varnostniki v enakem času prijeli še 29-letnega Mariborčana, ki je vlomil v gostišče pri Dramljah. 29-letnik naj bi storil še nekatera druga kazniva dejanja, predvsem tatvine.
Opletanje steklenice. Tako so nastajale pletenke v okolici Šentjurja, od koder je prišel nastopajoči, ter po drugih krajih
Vračanje v stare
Prikazali so tudi trenje lanu. Jerica Krošl je ohranila to znanje v okolici Majšperka.
Na etnografski prireditvi v Rogatcu blizu sto nastopajočih - Muzej na prostem praznuje 30-letnico
V Rogatcu, kjer praznujejo 30-letnico muzeja na prostem, se radi vračajo v stare čase kmečkih opravil, ki so bili za današnje babice in dedke del težkega vsakdana. Na prireditvi Likof na taberhi, s prikazom mlačve žita in predstavitvijo rokodelcev je bilo vse tako, kot je bilo po naših krajih še pred pol stoletja.
Vsakoletna etnografska so istega dne odprli mrežni prireditev Likof na taberhi, čezmejni informacijski center je bila v okviru prireditve domače in umetnostne obrti. Etnofest Rogatec 2011, ko Ta je v okviru projekta Duo
Kunsthandwerk, ki povezuje Obsotelje in Kozjansko s škofjeloškim območjem, Slovenj Gradcem in južno avstrijsko Koroško. S tem projektom se želijo čim bolj poglobiti v re zultate različnih etnoloških raziskav, filmske zapise in podobno gradivo, računalnik s podatkovno bazo. V centru
sta prav tako na voljo ponudba in prodaja izdelkov z vseh štirih partnerskih območij. V
Rogatcu so se tako na etnografski prireditvi predstavili rokodelci z lesnimi izdelki, tako Kozjanci z lesnimi in kovanimi izdelki, Slovenj-gradčani s Tisnikarjevimi vrani iz gline, Škofjeločani s čipkami, koroški Slovenci s poslikanim porcelanom ... Poleg teh rokodelcev so se
predstavili vezilje, tkalka, pletarji iz rogoze in šibja, iz-delovalke rož iz krep papirja ter še marsikdo. Obiskovalce so prav tako zabavali ljudske pevke in folkloristi iz Rogatca, prisluhnili so lahko tudi igranju lajne in opreklja.
BJ
Foto: TimE
Ločevanje zrnja od plev. Kdo se še spomni »vejače«, kot pravijo tej napravi v Rogatcu?
Pletenje iz rogoze je posebnost iz obmejnih krajev s Hrvaško, kjer so nekoč celotne vasi živele od prodaje cekrov. Matija Fištrek iz Rogatca, ki izvira iz ene od takšnih vasi, izdeluje cekre v posodobljeni obliki.
Oratorij »V tvojo smer«
V Salezijanskem mladinskem centru je bil prva dva tedna v juliju počitniški program - Oratorij. Vanj je bilo vključenih več kot 170 otrok in približno 40 animatorjev, ki so skrbeli, da je program potekal po načrtih.
Med vsakodnevne dejavnosti so bile vpletene različne igre, kateheza, dramska igra, skupinski dvig in spust zastave ... Tako kot vsako leto smo se tudi letos odpravili na celjski bazen na popoldansko osvežitev ter v Aqualuno, kjer smo lahko v vodi uživali ves dan. Otroci so lahko svojo ustvarjalnost razvijali v najrazličnejših delavnicah. V
času Oratorija se jih je zvrstilo kar precej: športna, medijska, magnetki iz mavca, kuharska, frizerska, pletenje zapestnic, skavtska, lovilec sanj, kemijska, elektronska, računalniška, najmlajši pa so vsak dan izdelovali nekaj novega. Svojo odvečno energijo so otroci lahko popoldne porabili za velike in vodne igre, ki so potekale na igrišču.
V dveh tednih, ki sta prehitro minila, se je veliko zgodilo. Spletla so se nova prijateljstva, bilo je polno smeha, ustvarjalnosti in zabave. Ne pozabite na naslednje leto, ko se zopet vidimo
BARBARA KOTNIK
Umetniki za en dan
ter nas razveselila s svojo neizmerno prijaznostjo. Hvala vsem, ki ste poskrbeli, da je bila miza ob zaključku pol-
na dobrot, s katerimi smo se okrepčali.
Srčno si želim, da te slike ne bi bile zadnje. Vsi, ki so vide-
li naše umetnine, niso mogli verjeti, da smo jih izdelali to popoldne v Globočah sami.
DM
V začetku počitnic smo se člani Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje, ki smo vse leto v delavnicah ročnih del ustvarjali različna ročna dela, pripravili zaključno srečanje.
Odpeljali smo se v Globoče, kjer nas je sprejel Jože Žlavs, priznan umetnik in poznavalec zgodovine. Predstavil nam je zgodovino vojniških gradov. Nekoč sta bila dva. Eden je stal na hribu sv. Tomaža in drugi na Gradišču. Med obema hriboma je tekel hudournik, v katerega naj bi nepokorneže metali z brvi, ki je povezovala gradova. To podobo je Jože Žlavs naslikal na zid svoje hiše.
Posedli smo na klop, okrepljeni z ocirkovo potico naše članice. Po navodilih Jožeta smo se vsi zagledali v sliko, misleč, saj ne znamo risati, kako bo to izpadlo, in naše prve risbe so nastajale. Sledili
so popravki in slike so dobile izgled, s katerim smo bili vsi zadovoljni. Po fotografiranju z umetninami so nas fantje presenetili z malico z žara in s krompirjem iz žerjavice. Vsi smo bili presenečeni, kaj lahko s pomočjo strokovnjaka in naše volje naredimo. Na plan smo zvabili talent, ki je bil skrit daleč nekje v nas. Da je bilo veselje še večje, sta Jože in žena Jelka zapela in zaigrala na kitaro. V oči so nam stopile solze, ko smo poslušali Jelkino pesem za hčer.
Hvala Jožetu, ki nas je sprejel v svoji galeriji, nam obudil spomine na stare čase in nam pokazal, kako lahko z malo volje in pomoči naredimo nekaj, kar nam bo v trajen ponos in spomin. Odločili smo se, da bomo prve izdelke uokvirili in pokazali še drugim na razstavi v jeseni. Hvala, da sta nam prisluhnila in nam poklonila svoj dragoceni čas
Znanje - naložba s trajno vrednostjo
Maturantke in maturantje UPI - ljudske univerze Žalec z direktorico Franjo Centrih in s sodelavci UPI ——- Št. 58-26. julij 2011
MM	j j
V UPI - ljudski univerzi Žalec so slavnostno podelili spričevala 60 udeležencem srednješolskih programov za odrasle, ki so opravljali poklicno maturo (predšolska vzgoja, ekonomski in gostinski tehnik, elektrotehnik in strojni tehnik) in zaključni izpit (trgovec, oblikovalec kovin-orodjar, elektrikar) v spomladanskem roku.
Direktorica UPI - ljudske univerze Žalec Franja Centrih je ob podelitvi spričeval poudarila, da je znanje velika naložba in ima trajno vrednost, »je ključ do novih možnosti in odpira marsikatera vrata«. V UPI verjamejo v moč znanja, zato se že več kot 35 let trudijo in spodbujajo občane in občanke k vključevanju v različne izobraževalne oblike. Več kot dva tisoč udeležencev vsako leto prestopi njihov prag in poišče informacijo, nasvet,
pot, znanje. »Še naprej želimo biti spodbujevalci in izvajalci izobraževanja za odrasle in vseživljenjskega učenja, želimo ponujati nove možnosti, odpirati nove poti,« je še dejala Centrihova.
Maturantke in maturantje UPI - ljudske univerze Žalec so v spomladanskem roku dosegli izjemne rezultate, visoko nad slovenskim povprečjem, saj je bil skupni uspeh na poklicni maturi 96-odstoten, pri zaključnem izpitu pa 86-od-stoten. Pri čemer so v UPI še posebej ponosni na dve zlati maturantki, Špelo Markovič in Alenko Zabret. Obe sta bili udeleženki v programu predšolska vzgoja, ki sta dosegli najvišje možno število točk in se bosta udeležili posebnega sprejema pri ministru za šolstvo dr. Igorju Lukšiču.
BA Foto: TT
NOVI TEDNIK
BRALCI POROČEVALCI
19
Izlet na ribnik Vrbje
Druga sobota v juliju je z vročimi sončnimi žarki dodobra razgrela pokrajino, ljudi in živali pa v veliki meri prisilila k iskanju primerne ohladitve. Udeleženci letošnje akcije Hujšamo z NT&RC smo poskrbeli za svojevrstno osvežitev in popestritev dneva.
Ker nam znojenje po uspešni akciji ni tuje, smo se že v
dopoldanskih urah odpravili na daljši sprehod po obronkih nazarskih travnikov in senci mogočnih smrek, kjer smo imeli tudi nekaj gobarske sreče. Gostitelji so poskrbeli, da smo se »zdravo« okrepčali z ribami na žaru, manjkalo ni niti zelenjave, ajdovega kruha, za posladek pa pirine potice. Druženje smo nadaljevali ob zvokih
harmonike in petja. Tem za pogovore in dobro razpoloženje ni manjkalo. Odločeni, da bomo vztrajali na začrtanih poteh zdravega hujšanja, se pri tem vzpodbujali in izmenjevali izkušnje, smo se dogovorili za naslednje srečanje, ki bo septembra na Koroškem.
BRIGITA KUŽNIK
V Vrtcu Anice Černejeve Celje smo za otroke drugega starostnega obdobja organizirali izlet na ribnik Vrbje pri Žalcu. Za otroke je bilo to veliko doživetje, saj se večina še ni peljala z avtobusom.
Pot od Celja do Žalca smo premagali s posebnim avtobusom, ki nas je pripeljal do vhoda na t. i. evropsko omrežje ekološko pomembnih območij narave, rastlinskih in živalskih vrst, ki je pod okriljem Natura 2000. Kilometer dolgo pot do ribnika so z lahkoto premagali, saj so vedeli, da jih tam čaka presenečenje. Že od daleč so videli maskoto ribnika - čopastega ponirka, ki jim je mahal v pozdrav, jih prijazno sprejel in povabil na ogled ribnika, ki nudi veliko zanimivega. Otroci so z zanimanjem opazovali ribe in v daljavi čudovita bela laboda, ki sta elegantno plava-
la in iztegovala dolga vratova. Čopasti ponirek jih je navdušil s svojo vzdržljivostjo pod vodo in kar niso mogli verjeti, koliko časa ga ni bilo na površje. Pot smo nadaljevali do visoke opazovalnice. Leseni gozdni škrat nas je pričakal ravno na tistem delu poti, kjer smo lahko ugotavljali razlike med tekočo Savinjo in mirnim stoječim ribnikom. Poleg gozdnega škrata smo na poti opazovali še druge lesene skulpture (žabe, ribe, krokodila, varuha krajine), kar je kot pravo malo galerijo na prostem ustvaril umetnik samouk Vinko Kovačec iz Žalca. Na tem delu ribnika so otroci prisluhnili regljanju »žabjega orkestra« in videli žabe ne samo v vodi, ampak tudi na podrtem drevesu in ločju. Zanimivo je bilo poslušati njihove komentarje, ko so ugotavljali, da žabe pa res ne »delajo« rega rega kvak. Na
poti smo videli tudi belouške in kobranke, ki so se sončile na vejah dreves, in tiste, ki so spretno vijugale v vodi. Pri opazovanju kač so nekateri otroci uporabljali daljnogled. Pozornost otrok je pritegnila ptica črna liska, ki je gnezdila in skrbno sedela na jajcu. Gnezdo je zapustila le, če smo bili preglasni, vendar se je hitro vrnila. Po poti smo se pogovarjali in opazovali tudi različne rastline in drevesa.
Ob koncu ogleda so se otroci igrali na plezalih igrišča ob ribniku, se osvežili z vodo in jabolki ter polni novih vtisov in doživetij zapustili ribnik Vrbje. Strinjali so se, da se bodo na ribnik še vrnili. Otroci in strokovni delavci pa smo z naravoslovnimi delavnicami in izletom obogatili znanje z naravoslovnega področja.
SUZANA ČAKŠ, diplomirana vzgojiteljica
Vidno zadovoljni udeleženci piknika »hujšarjev«
Odločeni, da bomo vztrajali!
Spomin na Baško bo še dolgo grel srce
Vsakoletno letovanje v Ba-ški je že od nekdaj posebno doživetje za otroke. Občina Celje je tudi tokrat poskrbela, da smo otroke popeljali na brezskrbno čofotanje in kreativno preživljanje počitnic ob morju.
Tako je v četrtek, 30. junija, zjutraj na pot odšlo 66 otrok in 10 vzgojiteljev pod okriljem pedagoške vodje. V skupini je bilo tudi 18 otrok iz Osnovne šole Glazija Celje, trije otroci so bili iz občine Laško, vsi ostali iz Celja. Polni pričakovanj smo se takoj po namestitvi v Celjskem domu v Baški odpravili na plažo in najbolj neučakani so takoj zaplavali. Čudovita narava nas je vabila k raziskovanju, kar smo ob ugodnem vremenu s pridom izkoristili. Pohod do cerkve nam je razprl obširen razgled na Baško, obisk akvarija je navdušil predvsem najmlajše, raziskovanje mestnega jedra je sladkosnede obdarilo s sladoledom, najbolj razburljivo doživetje pa je vsekakor bil popoldanski izlet z ladjo, kjer so nas ob plovbi pozdravili tudi delfini.
Vroči dnevi so nam omogočili dolgo namakanje v vodi, kjer smo imeli tudi različne dejavnosti pod vodstvom vzgojiteljev. Ti so poskrbeli za aerobiko v vodi, igre v vodi, kreativne poslikave teles ter revijo divjih pričesk. Večino
otrok je navdušilo tudi večkratno plavanje do »mize«, kjer so si lahko privoščili brezskrbno skakanje v vodo.
Tako otroci kot vzgojitelji smo pozitivno presenečeni nad ponudbo športnih rekvizitov, ki jih ponuja Celjski dom v Baški. Sodobna kole-
sa so nam namreč omogočila varen potep po okolici doma, športna oprema pa je bila dobrodošla vsak trenutek prostega časa. Z rekviziti za učenje plavanja se je nekaj otrok naučilo plavati, za kar se zahvaljujemo predvsem vztrajnim vzgojiteljem.
Različne delavnice in tematski večeri so bili namenjeni zabavi, druženju in igram, ob katerih je nastalo veliko prijateljskih vezi. Na likovnih delavnicah so otroci izdelovali spominke in zapestnice, za precejšnjo mero tekmovalnosti pa so bile organizirane športne
in družabne igre. Svojo kreativnost smo popestrili in sladko začinili s piškotki, ki smo jih naredili v eni od delavnic.
Podelili smo mnogo nagrad, za katere se zahvaljujemo naslednjim sponzorjem: Zlatarni Celje, Knjigoveznici Bogataj, podjetjem Tuš, Gorenjka, Mul-
ler, Eggle (majice), Foto studiu, Foto Zoom, Zobozdravstveni ambulanti Mandič Celje in Pivovarni Laško.
Naše 10-dnevno letovanje se je po pričevanju otrok kar prehitro končalo, vendar nam bodo lepi trenutki, tople besede medicinske sestre, okusna hrana in prijazno osebje še dolgo greli srce.
MARTINA KREBL, pedagoška vodja
ZiVLJENJE S PSOM
Kako izbrati primernega psa?
Največkrat lastniki izbirajo psa samo po videzu, kar se lahko izkaže za zelo pomanjkljivo in ima lahko neprijetne posledice za vso družino, v skrajnem primeru pa tudi za psa.
Izbrati moramo takšnega psa, s katerim bomo lahko uresničili svoje cilje v zvezi z njim: tekmovanja, razstave, lov, čuvanje, razplod ali samo dobra družba ... Nujno pri tem je, da izberemo psa, ki ga bomo lahko podredili in vodili. Dolžnost vsakega skrbnika je, da postane vodja svojemu psu, pri čemer mora pes skrbnika priznati za vodjo. Zavedati se moramo, da vodja ne bomo postali z uporabo prisile. Psu moramo dokazati, da smo doslednejši, vztrajnejši, zahtevnejši, natančnejši in fizično sposobnejši od njega. To bomo lahko dosegli, saj smo ljudje
Velikost psa in njegova teža določata njegovo fizično moč. Večji psi imajo močnejši ugriz, so bolj zahtevni za vodenje, lahko napravijo več škode in so zato primernejši za izkušene skrbnike. Samice se bolj držijo doma in so mirnejše in milejše, samci pa bolj raziskujejo okolico, so nekoliko večji in imajo bolj izrazito željo po prevzemu vodstva, zato so primernejši za izkušene vodnike.
Proučite značilnosti pasme
Predvsem pa je potrebno upoštevati pasemske značilnosti. Veliko je različnih pasem, ki so bile načrtno vzgojene za različne namene. V ustrezni literaturi je za vsako pasmo potrebno proučiti njene glavne značilnosti: potrebo po gibanju, predanost vodniku, sposobnost učenja, vzdražljivost
Če ste se odločili vzeti starejšega psa, se natančno pozanimajte o njegovih lastnostih in obvezno opravite skupaj nekaj daljših samostojnih sprehodov. Pred dokončno odločitvijo morate biti prepričani, da boste psa lahko podredili in mu na ta način zagotovili občutek varnosti in miru.
obdarjeni z logičnim mišljenjem, ki ga pes ne premore, in lahko okoliščine »postavimo« tako, da bodo nam v pomoč. Ko bomo tekmovali s psom v teku, ga lahko pred tem utrudimo, da ga bomo potem lažje prehiteli, če se lovimo z njim, mu lahko prej pripnemo dolg povodec, da ga bomo lažje ujeli in podobno. Prav je, da najprej objektivno ocenimo sebe in svoje sposobnosti, ki morajo biti po večini kriterijev nad sposobnostmi izbranega psa.
in količina laježa, toleranco do otrok, za pse, ki bodo v stanovanju, tudi način menjave dlake, primernost za neizkušene skrbnike.
Pripadnost posamezni pasmi se izkazuje z rodovnikom, ki ga izda Kinološka zveza Slovenije. Iz rodovnika so
razvidni predniki za več rodov nazaj. Rodovnik zagotavlja, da so predniki na podlagi rezultatov pregleda pridobili vzrejno dovoljenje, ki ga ni mogoče dobiti, če se ugotovi pomanjkljivost, ki bi se dedno prenašala. Pri načrtni paritvi čistokrvnih psov z vzrejnim dovoljenjem dobijo rodovnik vsi psi, skoteni v leglu, tako da o »čistokrvnih psih brez rodovnika« ne moremo govoriti, ker jih preprosto ni. Vsak pes, ki nima rodovnika, je mešanec, ki je lahko bolj ali manj podoben posamezni pasmi in bolj ali manj prevzame njene pasemske lastnosti.
Pri ocenjevanju kvalitete legla si najprej natančno oglejmo oba starša. Opazujmo mladičke pri hranjenju in pri igri. Tisti, ki se hranijo prvi in uspejo odriniti bratce in sestre pri igri, so močnejši in dominantnejši. Z njimi bo potrebno več dela, vzemite raje mirnejšega, malo odrinjenega, lažje ga boste podredili. Zaželeno je, da mladička ni strah, da je radoveden in rad raziskuje, predvsem pa, da išče stik z vami in vam sledi sam, po svoji želji, ko se mu počasi umikate.
Pri izbiri uporabite intuicijo, razum in omejite začetno čustveno navdušenje. Bodite zahtevni in neizprosni, preizkusite več kandidatov, lahko si še premislite brez posledic. Ko pa se odločite, vztrajajte pri odločitvi, saj bi sprememba povzročila preveč bolečine in posledic.
DUŠAN LOBE (dusan.lobe@gmail.com) Kinološko društvo Celje http://kinoloskodrustvo-celje.si/
DELOVNI ČAS
pon.-pet.7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772
T
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
ISCEMO TOPEL DOM
BIBA (samička, stara 3 mesece).
GIZA (samička, stara 3 mesece, najdena v Velenju).
MURI (samček, star 3 mesece, najden v Velenju).
GEA (samička, stara 3 mesece).
Torek, 26. julij: Idej vam v tem dnevu ne bo primanjkovalo, zaradi vpliva Urana bo lahko katera tudi bolj nenavadna. Dan je izredno dober za zahtevnejša opravila, dogovarjanje, izobraževanje, saj bo stopnja koncentracije zaradi skladnega odnosa Lune s Saturnom zelo visoka.
Sreda, 27. julij: Srečanje Lune z Marsom v znamenju dvojčkov bo povzročilo povečano živčno energijo, hitenje, nestrpnost. Umirite se, tudi počasi se daleč pride. Ta vpliv boste še posebej intenzivno občutili rojeni v znaku dvojčkov, strelcev, rib in device. Sončev ugoden aspekt z Uranom bo lahko sprožil kakšno novost, pozitivno spremembo, zato bodite pozorni in odprti za vsa dogajanja v svoji okolici.
Četrtek, 28. julij: Luna bo že v nočnih urah vstopila v znamenje raka in bo v dopoldanskih urah v napetem položaju z Uranom in s Plutonom. Energija ne bo prehodna, skušajte biti kar se da prilagodljivi. Venera bo prestopila v znamenje leva, kjer se bo pridružila Soncu, ki že potuje po tem znamenju. Čudovita novica za vsa ognjena znamenja, še posebej za leve, saj prinaša dober vpliv na področju ljubezenskih razmerij ter financ. Tudi Merkur bo
menjal svoj položaj, vstopil v znamenje device, kjer je njen naravni vladar. Merkur je v Devici zelo močan, deloval pa bo predvsem na poslovno življenje, trgovino, dogovore in analizo preteklih dogodkov.
Petek, 29. julij: Merkur in Neptun bosta v opoziciji v jutranjih urah. To bo prinašalo zbegane misli in zmanjšano koncentracijo. Prestavite pomembnejše zadeve na prihodnji dni, da se izognete možnosti napačnega delovanja. Naj bodo vaša pričakovanja do drugih ljudi realna, da ne boste razočarani!
Sobota, 30. julij: Luna bo zjutraj vstopila v znamenje leva in se opoldne srečala z Venero. V zraku bo lepa energija, dan bo čudovit za druženje, srečanja, zabave, piknike in obiske prireditev. V zraku bo romantika, kar boste še najbolj intenzivno doživljali rojeni v levu, strelcu in ovnu. V večernih urah bo nastopila prazna luna (lunin mlaj) v znamenju leva. Čas po mlaju je odličen za načrtovanje prihodnjih korakov, zato zlasti levi razmislite, kaj si želite.
Nedelja, 31. julij: Pred vami je krasen nedeljski dan, ki si ga boste dobro organizirali. Morda se boste odločili opraviti kakšen večji že nekaj časa planiran načrt. Uspešni boste tudi tisti, ki se boste odločili za
kakšno zahtevnejše opravilo, saj bo koncentracija odlična po zaslugi Saturna. Vsekakor poskrbite predvsem za preživljanje časa v naravi in za sprostitev, to bo vsem zelo dobro delo!
Ponedeljek, 1. avgust: Luna bo ob 10.43 vstopila v znamenje device in bo s svojo energijo sprožila skrb in analitično delovanje. Občutljiv bo živčni sistem. Nekaj minut zatem bo Luna v opoziciji z
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
flstrologinja Gordana je dosegljiva na 041 404-935
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV,
in na facebooku Astrologinja Gordana flstrologinja Polores je dosegljiva na 090 64-30
cena minute pogovoraje 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si
Neptunom, kar bo povzročalo zasanjanost in povečano moč domišljije. Nevarnost alergij. V opoldanskih urah se bo srečala z Merkurjem, kar bo lahko prineslo nekaj sprememb na poslovnem področju. Po 16. uri bosta Sonce in Jupiter v napetem kvadratu. Aspekt bo trajal nekaj dni, zato bodite previdni. Pojavljajo se lahko blokade, sreča vam ne bo mila. V večernih urah bo Luna v trigonu z Jupitrom in bo prinesla nekaj več dobrih okoliščin, zato se sprostite in zadihajte s polnimi pljuči.
Astrologinji
GORDANA in DOLORES
HITRO NAROČITE
| Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: |
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
^^^^ tudi letnik 2011 ^^^ -- s prilogo TV-OKNO! ^^^^
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK
Uradne ure zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj G mesecev
NASVETI
ZDRAVJE - NASE BOGASTVO
Ribe na poletnem jedilniku
Vprašanje: Omega tri ma-ščobne kisline so priznan prehrambeni dodatek pri preprečevanju bolezni srca. Celo na letalu sem videla reklamo. Kaj pa ribe, ali nam lahko njihovo uživanje zlasti poleti, ko smo na morju, kaj koristi?
Odgovor: V zadnjih letih je bilo toliko napisano o pomenu omega tri maščobnih kislin in drugih nenasičenih maščobnih kislinah, da ne morem povedati nič novega. Številne raziskave od Eskimov naprej so dokazovale koristnost uživanja nenasičenih olj. Dokazale so, da uživanje maščob iz rib zmanjšuje umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (1000 mg dnevno), da v višjih količinah 2 do 3 grame na dan zmanjšujejo vnetne procese, da se zmanjšujeta oksidativni stres, krvni tlak, izboljšajo se težave pri ženah v menopavzi, izboljša se razvoj otrok, zmanjšuje se število poškodb pri športnikih...
Ker se v času menopavze in po njej pri ženah pojavi več bolezni srca in ožilja, so mnogi znanstveniki proučevali številne preventivne modele prehrane, fizične in psihične aktivnosti, nadomestnega hormonskega zdravljenja, obvladovanje stresa, molitve... vse s ciljem, da se zmanjša vpliv let in staranja in s tem bioloških sprememb na zdravo
življenjsko dobo, kvaliteto življenja in umrljivost.
Skoraj 85.000 žena med 50. in 79. letom v ZDA je deset let spremljalo svoje prehrambene navade in po desetih letih so potrdili, da tudi uživanje rib petkrat na teden zmanjšuje obolevanje in umiranje zaradi bolezni srca in ožilja. Rezultati so pokazali, da žene, ki uživajo ribe vsaj petkrat na teden, zmanjšajo svojo ogroženost za 30 odstotkov, kar je v nasprotju z ženami, ki uživajo ribe le enkrat na teden. Pri ženah, ki uživajo ribe manj kot enkrat na teden ali uživajo ocvrte ribe, pa se ogroženost poveča za 50 odstotkov. To je vzpodbudilo raziskovalce v Chicagu, predvsem dr. D. L. Jonesa, da je natančno proučil tudi navade pri pripravi rib.
Bolj vitalne in privlačne
Ni vseeno, kakšne ribe uživamo niti kako pripravljene.
Potrjeno je že, da ima plava riba
so
Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog
(losos, sardele, postrv, skuša) večjo vlogo pri preventivi bolezni srca kot bela riba (orada, tuna ...). Žene, ki uživajo kuhane ali pečene ribe, so po videzu bolj mladostne. So pa tudi fizično bolj aktivne in bolj privlačne. V povprečju uživajo tudi drugo bolj zdravo in varovalno hrano. Uživajo več sadja, zelenjave, več polnovrednih žit ... Žene, ki jedo več rib pripravljenih v »fri-tezi« (ocvrte), pa pogosteje kadijo, imajo prekomerno telesno težo, pri njih je indeks telesne mase povečan, imajo višji krvni tlak, pogosteje sladkorno bolezen in srčno popuščanje z motnjami ritma.
Največ nenadnih srčnih dogodkov je v tej zadnji skupini. Torej je poleg uživanja nezdrave hrane tudi
slog življenja tisti, ki opredeljuje srčno-žilne dogodke. Za te dogodke ni kriva samo odsotnost ali premajhna količina omega tri maščobnih kislin, temveč tudi uživanje trans maščobnih kislin, ki nastajajo pri cvrtju.
Zaradi zdravega sloga življenja in varovanja zdravja vam svetujem, da na počitnicah uživate ribe vsaj dvakrat na teden. Pripravite jih na čimbolj zdrav način. Cvrtje opustite ali prihranite za redke trenutke, ko je slabo vreme. Naučite se kuhati ribjo juho na dalmatinski način z zelenjavo in rižem. Uživajte v hrani, s prijatelji in v sončnem zahodu. Dodajte kozarec vina, vodo, sadje, mladi sir in se izogibajte vročih sončenj brez zaščite. Če ne marate rib, uživajte vsaj omega tri v kapsulah, 1 gram na dan. Ni preveč, a vas ohranja vitalne!
Nekateri boste pripravili tudi suši. Če riba ne bo obtežena s težkimi kovinami, ki jih je več v beli, vam bo samo koristila. V ribah so poleg maščobnih kislin še druge snovi, ki so potrebne organizmu in mu še kako koristijo. A ne samo ženam v postmenopa-vzi, koristijo tudi otrokom, vsem srčnim bolnikom, a tudi zdravim ljudem. Varujejo pred civilizacijskimi boleznimi in pred stresom.
Pojdimo na morje, reke, jezera, v planine, zdravilišča, parke, Logarsko dolino, na Pohorje ali na kmetije. Nikjer pa ne pozabimo na ribe. Za konzervo sardin je vedno dovolj prostora. Tudi postrvi spadajo med zdravo in varovalno hrano. Marsikje po Sloveniji nas lahko presenetijo; okusne, zdrave in poceni.
TERAPEVT SVETUJE
Droga in najstniki
Ali imate doma najstnika, ki je prestopil v srednjo šolo ali je že v srednji šoli in ne najde pravega smisla? Se mu vse zdi brez veze? Je bil vpis v določeno šolo morda napačna izbira? Se konec tedna redno opija z alkoholom in je večkrat siten, razdražljiv, neopravičeno izostaja od pouka in njegove družbe ne poznate dobro? Vam je celo priznal, da njegovi prijatelji kdaj pokadijo kakšno travo? Tudi on jo je že poskusil. Menda je to bolje, kot da bi se napil. Je komunikacija z njim zelo otežena? Se zunaj zadržuje veliko časa in ne upošteva vaših omejitev?
Vse to je lahko videti kot težka puberteta, še težje adolescenčno obdobje. Strokovnjaki ugotavljamo, da se lahko simptomi odraščanja kaj hitro zamenjajo s simptomi pri kajenju marihuane. Ti se pogosto prekrivajo in s tem zavedejo starše. Prav iz tega razloga vas strokovnjaki opozarjamo na pasti tega intenzivnega razvojnega obdobja. Tipično vedenje mlado-
stnika, ki uživa marihuano, je opisano zgoraj - pogosto izostajanje od pouka in neresen odnos do šole, razdra-žljivost, izogibanje temam, ki mu niso ljube, in izpiljene manipulacije. Težko je predvideti, ali stoji za tem še kaj drugega kot odraščanje ali je že prestopil mejo eksperimentiranja (več kot enkrat, dvakrat ni več eksperimentiranje!) ali je v fazi rednej-še uporabe, ki ji lahko sledi psihična zasvojenost. Poleg naštetih simptomov bi lahko pri rednem kadilcu marihu-ane prepoznali motnjo kratkega spomina (ne spomni se stvari za nekaj dni nazaj), amotivacijski sindrom (nič se mu ne da), se ne more osredotočiti, zamirajo njegovi interesi. Zunanji znaki - zavitki marihuane, pribor za kajenje, rizle, iz kartona izdelani filtri za kajenje džojnta, neobičajen vonj oblek, rdeče oči, suha usta in napadi lakote. Eksperimentiranje z različnimi substancami je izziv odraščanja. Do 4. letnika srednje šole so redki tisti, ki jim marihua-
na ne bi bila vsaj ponujena. Mladostnik je prepuščen lastni presoji. Starši imate pri tem malo vpliva. Prepovedi, grožnje z ukrepi ob morebitnem uživanju, moraliziranje in dopovedovanje, da je uživanje drog nevarno, navadno ne prinesejo rezultatov. Preventivno lahko delujete mnogo prej z dobrimi zgledi (z lastnim odnosom do alkohola, cigaret ter ostalih substanc), z zgledom, kako ravnati v času stiske in in kako zdravo uživati (ples, glasba, šport, udejstvovanje v naravi, različni konjički).
Odraščanje je samo po sebi težavno obdobje, polno različnih novih čustvenih stanj, stisk, negotovosti, in uživanje droge je simptom notranjih dogajanj. Z otrokom se je treba iskreno in odkrito pogovoriti ter preveriti, kaj se v resnici dogaja. Prisotnost trave (tudi drugih substanc) se lahko preveri s testi. A vas opozarjamo, da sam test ne reši težav. Naslednji smiselni korak je pot do strokovnjaka z izkušnjami na tem področju. Strokovni
ROŽICE IN ČAJČKI
Maline za slabovidne in slabokrvne
Bili so časi, ko smo še hodili na gozdne jase po samonikle maline. Kako smo uživali ob zobanju sveže nabranih dišečih rožnatih plodov! Morebiti še bolj ob srkanju domačega malinov-ca, s katerim smo gasili žejo v najhujših pasjih dneh. Ah, kje so že ti časi ...
Zdi se, da dandanes gozdne maline (Rubus idaeus) zobajo le še ptiči, medtem ko ljudje raje kot v gozd zavijejo v kakšnega od številnih supermarketov in ne da bi se opraskali, kupijo kakršen koli
nasveti, podpora in usmeritve so v takih primerih nujni. Prvi ukrepi so specifični in starši se lahko ujamete v past starš - terapevt. Ta vloga pa privede zgolj do izgube časa, poglabljanja problema in izgube energije ob številnih manipulacijah. Za uspešno reševanje problema mora družina/mladostnik ugotoviti, kakšni so razlogi. Najpogostejši so notranji vzgibi (težave s samim seboj), družinski vpliv (odnosi v družini, vzgojni vidik, čustveni vidik) in družbeni vidiki (negativni pritiski družbe, slaba perspektivnost generacij . ). Stiske so podlaga za rast posameznika in družine. Strokovnjaki pa smo za to, da vas podpremo pri pravilnih odločitvah.
Malinovec za vroče dni
napitek, s katerim pogasijo žejo v vročih dneh. A zagovo še obstaja kdo, ki premore »zdravo kmečko pamet«. Ta se poleti raje kot do trgovskega centra sprehodi do najbližjega malinovega rastišča in si kar z grma privošči osvežilne žametne sadeže, ki jih tako velikodušno ponuja mati narava. Od kod izvirajo maline, ni čisto jasno, a jedli naj bi jih že ljudje v pradavnini. Gojiti jih je začel šele srednjeveški človek. Čeprav so najbolj okusni sadeži, ki jih naberemo na divjih malinovih grmih, so tudi kultivirane sorte zelo okusne. Imajo intenzivnejši okus in so bolj sladke. Maline slovijo po visoki vsebnosti rutina, ki med drugim zaustavlja krvavitve, zmanjšuje premočne krvavitve pri menstruaciji, krepi žilice v očeh in skrbi za zadosten dotok hranilnih snovi. V malinah je precej dobro zastopan tudi vitamin A, ki skrbi za dober vid in preprečuje okvare oči.
Že stari Kitajci so z malinami preprečevali kurjo slepoto. Bogate so tudi z vitamini skupine B, na primer z biotinom (B7), ki skrbi za napeto kožo in lesketajoče se lase, ter z vitaminom Č. Naše babice vedo povedati, da če uživamo najmanj tri tedne
Piše: PAVLA KLINER
tri polne žlice malin po jedi, odpravimo pomanjkanje vitamina C. Sveže maline ali malinov sok naj s pridom uživajo slabokrvni in slabovidni ljudje. Priporočajo se tudi kot dietna hrana sladkornim, ledvičnim in revmatičnim bolnikom. Za koristne se izkažejo pri odpravljanju drisk in slabe prebave ter za razkuževanje in očiščevanje organizma. Ker spodbujajo znojenje, se »odrežejo« pri odpravljanju prehladnih in obolenj z visoko temperaturo. Nasploh jih je zelo dobro uživati, kadar se nam zdi, da je naše splošno počutje vse prej kot rožnato. Malinov sok dobro dene tudi srcu. Ne smemo pozabiti niti na bogato obdarjenost malin z rudninami, zlasti s kalijem, kalcijem, z železom in magnezijem. Z malinovim sirupom oziroma malinovcem, kot mu po domače pravimo, so naše babice uspešno zniževale telesno temperaturo ter krepile srce in celoten organizem. Malinovec so včasih pogosto mešali z vinskim ali jabolčnim kisom in na ta način prišli do malinovega kisa, s katerim so prav tako krepili srce in zbijali vročino. Z vodo razredčen malinov kis je bil odlična osvežilna pijača pri gripi in drugih prehladnih obolenjih z vročino. Dario Cortese v knjigi Sadje - moč naravne hrane ponudi recept za odličen napitek, ki prija v najbolj razgretih poletnih dneh: »Potrebujemo pol litra ohlajenega zelenega čaja, pol litra malinovega soka in dve žlici medu. Med zmešamo z malo čaja; ko se raztopi, prilijemo preostanek čaja in malinov sok. Ponudimo s kocko ledu.«
8 - 12 kg mi
Dr. PIRNAT
32/252 32 55,01/519 Mm
www.pirnat.si
Dr. Pimat d.o.o. Razlagova 28, Maribor

Vprašajte in dobili boste brezplačni pravni nasvet!
Svoje vprašanje pošljite na tednik@jit-rc.si ali na
Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Odgovor boste prebrali v torkovem Novem tedniku.
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE, TESARSKA DELA, DRUGA GRADBENA DELA. DELO SE OPRAVLJA V ITALIJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 30.7.2011; INTINVEST, GRADBENE IN OSTALE STORITVE, D.O.O., NA ZELE-NICI0.3000 CELJE
ČISTILKA - M/Ž; ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.7.2011; PANHYGIA ČIŠČENJE IN TRGOVINA D.O.O., ARJA VAS IDI, 3301 PETR0VČE
ČISTILKA - M/Ž; ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.7.2011; PANHYGIA ČIŠČENJE IN TRGOVINA D.0.0., ARJA VAS IDI, 3301 PETR0VČE VARILEC
ROČNO 0BL0ČNI VARILEC - M/Ž; VARJENJE CEVOVODOV, DELO NA TERENU - NEMČIJA, NEDOLOČEN ČAS, 27.7.2011; TEHN0 VAR, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.D.D., CESTA V TRN0VLJE 10, 3000 CELJE ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; DELO NA GRADBIŠČU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 31.7.2011; GLOBALNA LOGISTIKA, GRADBENIŠTVO IN ŠPEDICIJA, D.0.0., MARIBORSKA CESTA 8B. 3000 CELJE MEHANIKVOZILINVOZNIH SREDSTEV MEHANIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; MEHANIČNA DELA ZA TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO., DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 30.7.2011; GRADNJE ŽVEPLAN D.0.0., ULICA HEROJA LACKA 8,3000 CELJE VOZNIK
VOZNIK KAMI0NA-STR0JNIK TGM - M/Ž; VOZNIK KAMIONA IN UPRAVLJANE S TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 30.7.2011; GRADNJE ŽVEPLAN D.0.0., ULICA HEROJA LACKA 8,3000 CELJE
VOZNIK KAMIONA - M/Ž; VOZNIK KAMIONA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 30.7.2011; GRADNJE ŽVEPLAN D.0.0., ULICA HEROJA LACKA 8,3000 CELJE VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; VOŽNJA TOVORNJAKA PO SLOVENIJI. PREVOZI GRADBENEGA MATERIALA, (RAZSUTI TOVOR), DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 6.8.2011; STORITVE Z LAHKO IN TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO HR0VAT KLEMEN HR0VATS.P., PR0-ŽINSKAVAS73.3220ŠT0RE STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; UPRAVLJANJESTEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 30.7.2011; GRADNJEŽVE-PLAN D.0.0., ULICA HEROJA LACKA 8,3000 CELJE SLIKOPLESKAR
SLIKOPLESKAR-FASADER - M/Ž; IZDELAVA BAUMIT IN KLASIČNIH FASAD, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.7.2011; TEHN0 VAR, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.0.0., CESTA V TRN0VLJE 10, 3000 CELJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
PRODAJALEC TURISTIČNIH ARANŽMAJEV - M/Ž; PRODAJA TURISTIČNIH ARANŽMAJEV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.8.Z011; INTELEKTA. PODJETJE ZA ORGANIZACIJSKE IN INTELEKTUALNE STORITVE, MURSKA SOBOTA D.0.0., PREŽIH0VA ULICA 5,0000 MURSKA SOBOTA KUHAR
KUHINJSKI POMOČNIK - M/Ž; PRIPRAVA SOLAT, PREPRIPRAVA ŽIVIL, ČIŠČENJE, SKRB ZA ČISTOČO, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 27.7.2011; SPD, D.0.0.; SPD, D.0.0. PODRUŽNICA PICERIJA VERDNA, CELJE, 0PEKARNIŠKA CESTA 0, 0PEKARNIŠKA CESTA 0, 3000 CELJE FRIZER
PRODAJA IN SVETOVANJE - M/Ž; PRODAJA, SVETOVANJE IN DEMONSTRACIJA FRIZERSKIH PRIPOMOČKOV IN KOZMETIKE, NEDOLOČEN ČAS, 30.7.2011; MARK 6 EVA, MATEJ PAVZIN S.P., TRGOVINA PO POŠTI ALI INTERNETU, VOJKOVA CESTA 107 A. 5000 NOVA GORICA NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; SAMOSTOJNA STREŽBA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 7.8.2011; F0ŠT PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.0.0., KEBELJ 20.2317 0PL0TNICA VRTNAR
VRTNAR - M/Ž; DELO NA VRTNARIJIJERENSKO DELO, VOŽNJA K0MBIJA, NEDOLOČEN CAS, 27.7.2011; FL0RATA D.0.0. TRGOVSKA IN PROIZVODNA DRUŽBA, VALVASORJEVA ULICA 40,3000 CELJE PRODAJALEC
PRODAJALCA (PE CELJE) - M/Ž; PRIPRAVA IN IZDAJA BLAGA, DELO Z RAČUNALNIKOM, DELO Z BLAGAJNO, SORTIRANJE IN NAROČANJE BLAGA, ZAKLJUČEVANJE IN DELO Z BLAGAJNO, RAZVOZ BLAGA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 30.7.2011; EUR0T0N TRGOVINSKO IN STORITVENO PODJETJE, DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO, LJUBLJANA, TRŽAŠKA 383, TRŽAŠKA CESTA 383, 1000 LJUBLJANA
ZDRAVSTVENITEHNIK
PRODAJALEC - SVETOVALEC - M/Ž; PRODAJA IN SVETOVANJE PRI PRODAJI MEDICINSKO-TEHNIČNIH PRIPOMOČKOV, NEDOLOČEN ČAS, 5.8.2011; INN TRGOVINA D.0.0.. LAVA 7.3000 CELJE EKONOMSKI TEHNIK
VODJA POSLOVNE ENOTE V CELJU - M/Ž; SPREJEM IN INFORMIRANJE STRANK^VODENJE DELOVNEGA PROCESA V PISARNI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV,
28.7.2011; DELNICA, P0SREDNISTV0, SVETOVANJE IN DRUGE STORITVE D.0.0., TRŽAŠKA CESTA 2, 1000 LJUBLJANA
UNIVERZITETNA IZOBRAZBA
STROKOVNI DELAVEC - M/Ž; STROKOVNA DELA NA PODROČJU EKOLOGIJE, PISANJE POROČIL, DELO V LABARATORIJU. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.8.2011; KOVA DRUŽBA ZA IZVAJANJE KOMPLETNEGA VARSTVA PRI DELU, D.0.0., CELJE, TEHARSKA 4. TEHARSKA CESTA 4.3000 CELJE DIPLOMIRANI EK0N0MIST[VS) VODJA PODRUŽNICE V BUDIMPEŠTI - M/Ž; UPRAVLJANJE IN KOORDINACIJA DEL IN NALOG ZAPOSLENIH S PODROČJA PRODAJE IN MARKETINGA, NEDOLOČEN ČAS, 6.8.2011; EMA D.0.0 - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIV0STV INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C. 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
SAMOSTOJNI KONSTRUKTER - M/Ž; STANDARI-ZACIJA PROGRAMOV, SNOVANJE GENERIK0V, IZDELAVA INTERAKTIVNIH KATALOGOV, VODENJE PROJEKTOV, KONSTRUIRANJE, NEDOLOČEN ČAS, 27.7.2011; CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE, D.0.0., BEŽIGRAJSKA CESTA 6,3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK ODVETNIŠKI KANDIDAT - M/Ž; DELO V ODVETNIŠKI PISARNI, POMOČ IN SAMOSTOJNO DELO S STRANKAMI, ZASTOPANJE STRANK NA SODIŠČU, PRIPRAVA VLOG ZA SODIŠČE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.8.2011; VERST0VŠEK BOŠTJAN - ODVETNIK, LJUBLJANSKA CESTA 5 A. 3000 CELJE
UELAŠKO
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - VOŽNJE SO ZNOTRAJ SLOVENIJE, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.8.2011; TLS, LOGISTIKA, SKLADIŠČENJE IN TRANSPORT, D.0.0.,TRUBARJEVA ULICA 5.3270 LAŠKO
KOMUNALNI DELAVEC - GROBAR - M/Ž; DELA S POKOJNIKI, SKRB ZA POKOPALIŠKO OPREMO, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČA, NEDOLOČEN ČAS, 1.8.2011; JAVNO PODJETJE KOMUNALA RADEČE D.0.0.. TITOVA ULICA 107.1433 RADEČE
UTmozirje
NEZNAN NAZIV
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOZNIK, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 27.7.2011; TRANSPORT KOKALJ, PREVOZNIŠTVO IN STORITVE, D.0.0., GOLIČNIKOVA ULICA G. 3330 MOZIRJE DELAVEC BREZ POKLICA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA I - M/Ž; RAZVAŽA BLAGO DO STRANK PRI KATERIH NAPRAVI TUDI KOLIČNINSKI IN KVALITETNI PREVZEM ... M/Ž, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 27.7.2011; TRANSPORT KOKALJ, PREVOZNIŠTVO IN STORITVE, D.0.0., GOLIČNIKOVA ULICA G. 3330 MOZIRJE VOZNIK
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOZI IN SKRBI ZA TOVORNO VOZILO, OPRAVLJA VOŽNJE NA DOLGE IN KRATKE RAZDALJE... M/Ž, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.7.2011; PFEIFER PREVOZNIŠTVO, TRGOVSKO IN LESNO PREDELOVALNO PODJETJE, D.0.0., PRIHOVA 21,3331 NAZARJE DIPLOMIRANI VARNOSTNI INŽENIR (VS) STROKOVNI DELAVEC - M/Ž; DELO S SKUPINO, IZVAJANJE DELAVNIC, SVETOVANJE 0 VARNOSTI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.8.2011; ZAVOD RUJ-CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN REHABILITACIJO, VELENJE, OBRTNIŠKA ULICA 17, 3331 NAZARJE
UE SLOVENSKE KONJICE
DELAVEC BREZ POKLICA
VOZNIK STROJNIK - M/Ž; UPRAVLJANJE DVIGALA NA KAMIONU ZA DOVOZ HLODOVINE IZ SKLADIŠČA NA STROJE ZA RAZREZ, NEDOLOČEN ČAS, 1.8.2011; C-LES PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.0.0.. CESTA V ŽELEZNIK 8.3215 LOČE LESAR - STROJNIK - M/Ž; UPRAVLJANJE STROJA ZA IZDELAVO PELETOV IN BRIKETOV. DELO NA STROJU ZAMLETJESUROVIN ZA IZDELAVO PELETOV- LESNA BIOMASA, NEDOLOČEN ČAS, 30.7.2011; C-LES PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.0.0., CESTA V ŽELEZNIK 8.3215 LOČE INŽENIR RAČUNALNIŠTVA SKRBNIK INFORMACIJSKIH SISTEMOV - M/Ž; NADZOR IN NADGRADNJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA PANTHEDN, NEDOLOČEN ČAS, 31.7.2011; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.0.0., STRANICE 55.3206 STRANICE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PSIHOLOG SVETOVALNA DELAVKA - M/Ž; SODELOVANJE Z VZGOJITELJI IN STARŠI PRI OBLIKOVANJU ODDELKOV VRTCA, PRI NAČRTOVANJU DELA ZAVODA, Z ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO SLUZŽBO. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 30.7.2011; VRTEC SLOV. KONJICE, SLOMŠKOVA ULICA 1,3210 SLOVENSKE KONJICE
ue Šentjur pri celj"u
OBLOČNI VARILEC
VARILEC - M/Ž; VARJENJE KOVINSKIH CEVI PRI
IZDELAVI PREBOJEV IN DRUGA VARILSKA DELA, VZDRŽEVANJE STROJEV, NAPRAV IN ORODIJ ZA VARJENJE, SKRB ZA TEHNIČNO BREZHIBNOST IN OPREMLJENOST V SKLADU S PREDPISI, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.7.2011; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.0.0., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR GRADBENITEHNIK
DELOVODJA NA GRADBIŠČU - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN VODENJE DELA DELAVCEV NA GRADBIŠČU/DELO VIŠČU, USKLAJEVANJE DELA NA GRADBIŠČU Z INVESTITORJI, NADZORNIMI ORGANI IN DRUGIMI IZVAJALCI, SKRB ZA IZVAJANJE VARNOSTNIH UKREPOV IN NADZIRANJE UPORABE ZAŠČITNIH SREDSTEV, SKRB ZA TEHNIČNO BREZHIBNOST DELOVNIH STROJEV IN NAPRAV TER OPREMLJENOST V SKLADU S PREDPISI, TEHNOLOŠKA IN OPERATIVNA PRIPRAVA DELA, PROJEKTIRANJE IN IZDELAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, IZDELAVA KALKULACIJ IN PONUDB, PRIPRAVA KOMERCIALNIH POGODB, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DELODAJALCA IN DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.7.2011; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.0.0., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A,3230 ŠENTJUR INŽENIR STROJNIŠTVA REFERENT V NABAVI - M/Ž; IZVAJANJE OPERATIVNIH AKTIVNOSTI NA PODROČJU NABAVE NA DOMAČEM IN TUJEM TRGU IZDELAVA ANALIZ IN PISANJE POROČIL ZAGOTAVLJANJE NEMOTENEGA DELOVANJA VOZNEGA PARKA DRUŽBE, SPREMLJANJE ZAKONODAJE NA PODROČJU NABAVE NA DOMAČEM IN TUJEM TRGUUSKLAJEVANJE DELA Z OSTALIMI ORGANIZACIJSKIMI ENOTAMI V DRUŽBI ARHIVIRANJE DOKUMENTOV IZVAJANJE DRUGIH DEL PO NALOGU NADREJENEGA VODJE, DOLOČEN ČAS NADOMEŠČANJE BOLNIŠKE. 27.7.2011; TAJFUN PLANINA PROIZVODNJA STROJEV, D.0.0., PLANINA PRI SEVNICI 41 A.3225 PLANINA PRI SEVNICI
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
KLJUČAVNIČAR
SESTAVLJANJE KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; KLJUČAVNIČARSKA DELA V DELAVNICI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.10.2011; MKV MONTAŽA PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA D.0.0., ROGAŠKA CESTA 23,3240 ŠMARJE PRI JELŠAH NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; TOČENJE PIJAČ IN NAPITKOV, NEDOLOČEN CAS, 2.8.2011; TOČENJE PIJAČ IN NAPITKOV ŽELJKA TUŠEK FENDRE S.P., POLJE PRI BISTRIC110.3256 BISTRICA OB SOTLI PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA BARV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.7.2011; ŽIRO, ŽGAJNER IVAN ROGAŠKA, PODJETJE ZA TRGOVINO IN STORITVE, D.0.0., KIDRIČEVA ULICA 55,3250 ROGAŠKA SLATINA FARMACEVTSKITEHNIK FARMACEVTSKI TEHNIK-PRODAJA IN SVETOVANJE 0 UPORABI PRIPRAVKOV V SPECIALIZIRANI PRODAJALNI Z ZDRAVILI IN MTP - M/Ž; SVETOVANJE IN PRODAJA ZDRAVIL. DIETETSKIH PRIPRAVKOV, ZELIŠČNIH ČAJEV, ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV, NAROČANJE IN PREVZEM BLAGA, VODENJE ZAHTEVANIH EVIDENC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.7.2011; FLORA, TRGOVSKO, IZVOZNO-UVOZNO IN PROIZVODNO PODJETJE, D.0.0., TRG 1. 3252 ROGATEC
ueVelenje
ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE VSEH VRST KONSTRUKCIJ - DELO V NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.7.2011; ADERA TRGOVINA IN STORITVE D.0.0., KOŽELJSKEGA ULICA 5.3320 VELENJE ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE POSAMEZNIH ELEMENTOV ZGRADBE IN POVEZOVANJE LE-TEH V TRDNO IN STABILNO KONSTRUKCIJO, GRADNJA TEMELJEV, ZIDOV, STEBROV, STROPOV, MOSTOV. M/Ž, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.7.2011; MA 6 DA PROIZVODNO, GRADBENO IN STORITVENO PODJETJE D.0.0, BEVČE 28,3320 VELENJE ŽELEZOKRIVEC
ŽELEZOKRIVEC - M/Ž; ŽELEZOKRIVSKA DELA - DELO V NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.7.2011; ADERA TRGOVINA IN STORITVE D.0.0., KOŽELJSKEGA ULICA 5.3320 VELENJE TESAR
TESAR - M/Ž; GRADBENA DELA NIZKIH IN VISOKIH GRADENJ - DELO V NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.7.2011; ADERA TRGOVINA IN STORITVE D.0.0., KOŽELJSKEGA ULICA 5,3320 VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA NATAKAR ICA - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN TOPLIH NAPITKOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 6.8.2011; BAR "ŠTRUMF" BERNARDA HARNIK S.P., PODGORSKA CESTA 1,3320 VELENJE
KLJUČAVNIČAR-VARILEC - M/Ž; VARJENJE V STROJEGRADNJI, STROJNA DELA, MONTAŽA KONSTRUKCIJ .... DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.7.2011; NA-KOV 6 NAKOV ELEKTRO STORITVE, PETER NAKOV
S.P.. JENKOVA CESTA 31.3320 VELENJE SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
PROGRAMER - M/Ž; PROGRAMIRANJE KRMILNIH
NAPRAV V INDUSTRIJI..... DOLOČEN ČAS, 12
MESECEV, 27.7.2011; NAKOV 6 NAKOV ELEKTRO STORITVE, PETER NAKOV S.P., JENKOVA CESTA 31, 3320 VELENJE
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK-SVETOVALEC PRODAJE - DELO V VELENJU - M/Ž; SVETOVANJE, TRŽENJE ZAVAROVALNIH PRODUKTOV, PRIDOBIVANJE TERMINOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 28.7.2011; GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA, KOMENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUBLJANA PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA OBUTVE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.7.2011; SHS D.0.0.; SHS D.0.0., PE PRODAJALNA MASS, CELJSKA CESTA 40,3320 VELENJE FRIZER
FRIZER - M/Ž; FRIZERSKE STORITVE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.7.2011; FRIZERSKI SALON, METKA OCEPEK, S.P., GRAŠKOGORSKA CESTA 2, 3320 VELENJE
ELEKTROINŠTALATER
ELEKTROINSTALATER - M/Ž; ELEKTROINSTALACIJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.8.2011; POKIR STORITVENO PODJETJE D.0.0., TRG MLADOSTI 6,3320 VELENJE
ELEKTROTEHNIK ZA INDUSTRIJSKO ELEKTRONIKO
ELEKTROMONTER - M/Ž; ELEKTRO MONTER STROJEV IN NAPRAV. SESTAVLJALEC ELEKTRO OMARIC ZA VN, SN TER NN, NEDOLOČEN ČAS, 18.8.2011; NAKOV 6 NAKOV ELEKTRO STORITVE, PETER NAKOV S.P.. JENKOVA CESTA 31.3320 VELENJE VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA KOMERCIALNO ADMINISTRATIVNI REFERENT- DELO V VELENJU - M/Ž; KOMERCIALNO ADMINISTRATIVNA DELA V ZVEZI Z DELOVNIM PROCESOM, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.8.2011; LESNINA, D.0.0.; PRODAJNI CENTER TRGOVINA S POHIŠTVOM LEVEČ, LEVEČ 18,3301 PETROVČE TRGOVINSKI POSLOVODJA TRGOVSKI POSLOVODJA - M/Ž; NAROČANJE IN PREVZEM BLAGA, PRODAJA BLAGA IN OSTALA DELA TRGOVSKEGA POSLOVODJA. DELOVNO MESTO PC STANDARD VELENJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.7.2011; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.0.0., BEŽIGRAJSKA CESTA 7,3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
RAZVOJNIK KONSTRUKTER - M/Ž; DELOVNE NALOGE ZAJEMAJO POMOČ VODJI RAZVOJA IN KONSTRUKCIJE PRI ORGANIZIRANJU IN VODENJU DELA V ORGANIZACIJSKI ENOTI SNOVANJE RAZVOJ, NAČRTOVANJE, KONCIPIRANJE, SNOVANJE NOVIH IZDELKOV IN PRIPADAJOČE TEHNOLOGIJE, IZDELAVO SPREMNE DOKUMENTACIJE, ODPRAVO KONSTRUKCIJSKIH IN TEHNOLOŠKIH POMANJKLJIVOSTI V PROIZVODNJI... DELO ZAJEMA PRIPRAVO IN IZDELAVO TEHNOLOŠKIH IN KONTROLNIH POSTOPKOV ZA PROIZVODNJO, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.8.2011; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
PROIZVODNI DELAVEC - ŽALEC-M/Ž; VAŠE NALOGE BODO OPRAVLJANJE ENOSTAVNIH DEL V PROIZVODNJI, KJER SO POTREBNE ROČNE SPRETNOSTI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 29.7.2011;TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKOŠKOVA CESTA 9 E. 1000 LJUBLJANA
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN TOPLIH NAPITKOV, SKRB ZA UREJENOST LOKALA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 7.8.2011; BAR MAJA IN UPRAVLJANJE TRŽNIC, ZDENKA MARIN S.P., ŠEŠČE PRI PREBOLDU 70.3312 PREBOLD ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; SAMOSTOJNI ZIDAR, ZIDANJE, IZDELAVA GROBEGA IN FINEGA OMETA, POZIDAVA STEN, GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 31.7.2011; HALO MOJSTRI, JURIJ OCEPEK, S.P., BREG PRI POLZELI 22.3313 POLZELA EKONOMSKI TEHNIK
RAČUNOVODJA, KNJIGOVODJA - M/Ž; UREJANJE FINANC, KNJIŽENJE RAČUNOV, ZAKLJUČNI RAČUN, ODDAJA OBRAZCEV, OBRAČUN DAVKA, OBRAČUN PLAČ, NEDOLOČEN ČAS, 20.7.2011; FORTUNATA SABINA ROZMAN S.P., ZABUKOVICA 143 A, 3301 PETROVČE
VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA
KONSTRUKTER - M/Ž; DELO V KONSTRUKCIJI IN PRIPRAVI DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 6.8.2011; KOTA ENERGETSKE NAPRAVE, HLAJENJE, OGREVANJE, TOPLOTNEČRPALKE D.0.0. PETROVČE, PETROVČE 237.3301 PETROVČE INŽENIR STROJNIŠTVA PROJEKTANT - M/Ž; PROJEKTIRANJE, PRIPRAVA DELA IN RISANJE NAČRTOV, NEDOLOČEN ČAS, 11.8.2011; FORTUNATA SABINA ROZMAN S.P., ZA-BUKOVICA143 A.3301 PETROVČE
STROJI
PRODAm
ČELNO kosilnico Puttinger, traktor Zetor 2511 in čelni kardan prodam. Telefon 031 480-510.	Š 300
TRAKTOR Imt 533, dobro ohranjen, 2.400 ur, prodam. Telefon 040 989-086.
2850
POSEST
pRoDAm
SVETINA, Javornik. Prodam bivalni vikend, primeren za dva upokojenca. Cena 68.000 EUR. Telefon 041 847-093.
2757
CELJE, Mariborska cesta Večnamenski poslovni prostor, na najboljši lokaciji, lastna nepremičnina, 200 m2, parcela 450 m2, prodamo za 320.000 EUR. Telefon 041 796-366, Kapitol nepremičnine, Bežigrajska cesta 7, Celje.
2777
VODNIK
TOREK, 26. 7.
9.00 Ekomuzej Žalec
Otroške počitniške ustvarjalnice
10.00 (in 16.00) Travnik pri domu kulture Velenje Poletje na travniku
ustvarjalnica Poezija - ilustracije
SREDA, 27. 7.
10.00 Knjižnica Laško Pošastek iz filca
poletne ustvarjalne delavnice za otroke in mladino, po motivih iz zgodbic
ČETRTEK, 28. 7.
9.00 Ekomuzej Žalec
Otroške počitniške ustvarjalnice
19.00 Celjski dom_
Projekcija
dokumentarnega filma o delu in življenju Bruna Groeninga
TOREK, 26. 7.
18.00 Mestni park
Joga v parku
SREDA, 27. 7.
ZAZIDLJIVO parcelo, Škofja vas-Zadobrova, čudovita lokacija, 1.076 m2, prodam za 86.000 EUR. Telefon 041 796-366, Janko.	2776
CELJE-Hudinja. Samostojno hišo, 90 m2, parcela 380 m2, potrebna manjše obnove, lastna nepremičnina, prodam za 85.000 EUR. Kapitol nepremičnine, Bežigrajska cesta 7, Celje, telefon 041 796-366.	2777
ŠENTJUR. Prodam obnovljeno atrijsko hišo, 168 m2, na parceli 848 m2. Telefon 041 656-480.	2810 ŽALEC. Prodam ali zamenjam vrstno hišo v mirni okolici, nova streha, fasada, cena 125.000 EUR. Telefon 031 537-186.
2881
PONIKVA, Hotunje. Prodam zazidljivo parcelo, velikost 550 m2. Informacije po telefonu 041 652-194. 2875
oDDAm
PRIROČNO delavnico, skladišče ali podobno, Arclin-Ljubečna, mali poslovni prostor, 7 m2, v Celju blizu City centra, oddam. Telefon 041 262-063. 2768
STANOVANJE
pRoDAm
ENOSOBNO stanovanje prodam na Otoku v Celju. Telefon 041 708-734. 2654 CELJE, Otok. Prodamo opremljeno enosob-no stanovanje. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432, Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
CELJE, center. 40 m2, enosobno stanovanje, v urejeni meščanski hiši, lastna nepremičnina, prodamo za 39.000 EUR. Telefon 041 796-366. Kapitol nepremičnine, Bežigrajska cesta 7, Celje.	2777
CELJE, Hudinja. Prodam dvosobno stanovanje, 47 m2, ugodno. Telefon 030 634-529.	2881
ODDAM
STANOVANJE v Celju, Čopova, 50 m2, z balkonom, opremljeno, oddam. Telefon 041 724 307.	2786
KINO
10.00 Knjižnica pri mišku Knjižku
Ustvarjalne in zabavne dogodivščine
ustvarjanje iz naravnih materialov, družabne igre
20.00 Mestna plaža
Mestna plaža pleše swing
Plesni klub Flamenco; plesna pedagoga Polona Siussi & Branko Podergajs
ČETRTEK, 28. 7.
19.30 Knižnična kavarna Celje Bori Z.
Trubadurske balade s planeta Nekje-Nikjer-Nikoli
20.30 Stari grad Celje_
Veronikini večeri
Francoski večer v deželi šansona z Uglašeno ribo in Jano Kvas
Spored 26. 7. in 27. 7. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Kung Fu Panda 2 - animirana družinska pustolovščina, sinh. 16.40
Avtomobili 2 - animirana družinska pustolovščina, sinh., 3D 16.00
Avtomobili 2 - animirana družinska pustolovščina, sinh. 15.15, 17.50
Transformerji 3 - znanstveno fantastična akcija, 3D 20.30
Transformerji 3 - znanstveno
fantastična akcija
19.00
Nekaj sposojenega - komedija 16.30, 18.50, 21.10 Pingvini gospoda Popperja
-	komedija 17.00, 19.10, 21.20 Cukrček 2 - komedija 15.50, 18.20, 20.40 Izvorna koda - akcijski triler 20.20
Harry Potter in svetinje smrti 2
-	domišljijska pustolovščina 3D 15.20, 18.10, 21.00
Harry Potter in svetinje smrti 2
-	domišljijska pustolovščina 17.10, 20.00
Svet oceanov - dokumentarni film 3D 16.00
SREDA in ČETRTEK
21.00 Skrivnost njihovih oči
- drama
MALI OGLASI / INFORMACIJE
*o *
2&K
ZLATARNA KRAGOLNIK
V ZLATARNI KRAGOLNIK V CITYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA
KRAGOLNIKMffiAGOLNIK d.o.o., Kettejeva 12, Celje
OPREMLJENO stanovanje oddam v najem za nedoločen čas. Telefon 051 329450.	2785 OPREMLJENO enosobno stanovanje, visoko pritličje, Hudinja, oddamo. Telefon 070 666-663. 2872
PRODAM
PRAŠIČE, mesni tip, težke od 30 do 140 kg, ugodno prodam. Možnost dostave. Telefon 041 455-732. Š 292 TELIČKO simentalko, težko 350 kg, prodamo. Telefon (03) 5777-357. 2862 BIKCA in teličko, oba čista simentalca, prodam. Telefon 031 616-154. 2851
KRAVO, 550 kg, s prvim teletom, lahko brez teleta, prodam. Telefon (03) 5793-659 ali 051 244-223. 2865 TRI leta starega kozla in dve leti staro kozo prodam. Telefon 5732-157. 2866 TELICO, 440 kg, pašno, prodam. Telefon 041 528-985.	2871
TELIČKO simentalko, težko 140 kg, prodam. Telefon (03) 5738-177, 041 926-539.	2883
TELIČKO limuzin, težko 170 kg, prodam.
Telefon 041 324-256. Š 305 ZAJCE, različnih pasem, prodam. Telefon 041 232-594.	2888
NESNICE rjave, ki že nesejo eno leto, prodam. Telefon 051 397-982. 2885
OSTALO
KUPim
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
PRODAm
VSE vrste krav in telic, za zakol, kupim.
Telefon 031 743-351. 2493 SUHE in debele krave in telice kupim. Telefon 041 653-286. Š 284
PRODAM
SILAŽNE bale, seno v kockah in suho koruzo prodam. Telefon 041 649-414.
Š 276
DOMAČE belo in rdeče vino ter vinsko žganje ugodno prodam. Telefon 041 326-217, 031 363-818. Š 297
VEČJO količino slivovko prodam. Telefon (03) 5793-379, 041 593-263. Š 309
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
DRVA, na kratko žagana, prodam. Telefon 051 803-280.	2766
DRVA, topol, suha, 16 m3, prodam za 400 EUR. Telefon 031 655-379. 2858 BUKOVA, brezova metrska drva, možna tudi dostava, ugodno prodam. Telefon 051 614-316.	Š 307
DRVA, mešana, metrska, razrezana, možna dostava, prodam. Telefon 041 574-703.	Š 308
DOMAČI kis, suha metrska mešana drva in domač želodec, Zg. Savinjska, prodam. Telefon 070 744-487.	p
ZDRAVNICA, 39-letna, simpatična, želi spoznati situiranega moškega za skupno pot. Telefon 041 248-647, Agencija Super-Alan, Celje.	2886
HITRI KREDITI
do 4.500 € *£.1=ü-i
|g upatoiHit»- tiHpwIent ID40 37 33 37
Težka je bila tvoja življenjska pot. Veliko si delal, veliko trpel,
ker tvoje močne roke, plemenito srce zaradi hude bolezni prezgodaj zastale so te. Neizmerno si ljubil dom, svojo zemljo, ki mnogo prerano prekrit si z njo.
V SPOMIN
Minilo je deveto leto težkega slovesa od dragega
STANKA MIHELČIČA
iz Goričice, Šentjur
Od njega smo se poslovili 25. julija 2002. Vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke, se poklonite njegovemu spominu in mu zaželite miren počitek, hvala.
Vsi njegovi
EKONOMISTKA, s hišo, 40-letna, simpatična, želi spoznati moškega do 57 let za prijateljstvo. Ti k meni ali jaz k tebi. Telefon 041 248-647, Agencija SuperAlan, Celje.
2886

POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
Iščemo
ELEKTROINŠTALATERJA
za nedoločen čas, s preizkusno dobo tri mesece za delo na terenu. Pogoji: delovne izkušnje vsaj 3 leta, samostojno delo, izpit B-kategorije. Pisne vloge pošljite do 1.8.2011 na naslov: Veltrag, d. o. o., Latkova vas 223, 3312 Prebold ali info@veltrag.si.
n
U'l'M'lljili'IIIMi'i
živite ceneje!
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI
fuzzeua/
^V&uma/ —CfTpi—
§§nTORIZMU
golte
Slovenija
ruin l^flrSNa
< T L I iiniiii
2V2A"NA —tfTpfr—
teps/si
-	PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT SERVIS. TO. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - 10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik
-	CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O.. Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80,10 % popust na naše lastne proizvode.
-	FOTO RIZMAL. Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	THERMANA, D. D.. ZDRAVILIŠČE LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-	SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK, S.P.. Vrunčeva 10, Celje -10% popust
-LESNINAD.D., Leveč 18-3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...)
-	MRAVLJICA ART d.o.o.. Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke
-	CVETLICARNA SUZANA. Suzana Moškotelec s.p.,Ulica Frankolovskih žrtev 44, Hudinja, Celje. Telefon: 03 5410 476 - 10 % popust
-	SLADA. D.O.O.. Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-TOP-FIT D.O.O.. Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	THERMANA. D. P.. WELLNESS PARK LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, solarij
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha
-AVTO CELJE d.d., Ipavčeva ulica 21, Celje
Prodajni center Medlog 15 jn Ipavčeva21, Celje,
prodaja pnevmatike ODLIČNIH blagovnih znamk.
-	20 % popust na premontažo v vseh prodajno-servisnih centrih pri njih kupljenih pnevmatik
-	podaljšan delovni čas za premontažo gum od 8. do 27. 11. 2010 od 7.30 do 18.00, ob sobotah od 8.00 do 12.00 Telefon pnevmatike: 03/42 61 402/360, telefon premontaže: 03/42 61 100/132. Popusti se ne seštevajo.
-	ZLATARSTVO GAJŠEK MILAN S.P.. Drofenikova 16, 3230 Šentjur -10% popust na veljavne maloprodajne cene
-	BIRO S COMPUTERS. Branko Rečnik s.p.
Razlagova 17, 3000 CELJE, GSM: 041/960 022
10% popust na delo - popravilo: računalnikov, tiskalnikov, TV in radijskih sprejemnikov (popust ne velja za rezervne dele oz. material)
-	TEPŠ - Center inovativnega podjetništva d.o.o. Ul. XIV. divizije 14, 3ooo Celje, telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
5 % popust za storitve posredovanja pri prometu nepremičnin in pri prvem računu za računovodske storitve Telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
Z^M^Wt IV-t-t t V
SLJlK U>Wt LV-6-Ç11/
S fordom vse tja do zlate poroke
V poročni dvorani v Celju in v cerkvi sv. Duha v Novi vasi sta 11. junija letos izrekla usodni »da« nevesta Vesna Brežnik in ženin Gregor Leskovar. Ženin Grega se je poslovil od svojega idiličnega doma v Kolačnem v Ločah pri Poljčanah in se

UUt
napotil po svojo nevesto Vesno na Hudinjo v Celje. Pričakalo ga je kar nekaj pre-
senečenj in seveda njegova draga Vesna, s katero sta s svati odšla v mestni park ter zatem v poročno dvorano, kjer sta izrekla usodni »da«. Po prihodu nazaj v park so ju veseli svatje osvežili s hladnim šampanjcem in z jagodami. Romantično presenečenje je bila tudi vožnja iz parka do cerkve sv. Duha, saj sta ženin in nevesta sedla v limuzino Ford cabriolet, ki ima častitljivih 50 in še nekaj let. Ob dalmatinskih zvokih in poročnem slavju v prečudovitem ambientu hotela Štorman v Celju smo se do jutra smejali, zabavali in plesali. Uživala sta tudi mladoporočenca, ki jima tudi v imenu ostali gostov želimo, da ju cesta sreče popelje vsaj tja do zlate poroke.
HELENA BREŽNIK
Občutili Rifnik ob zvokih gonga
Čarobno okolje Rifnika je preteklo soboto na to znamenito šentjursko goro privabilo približno dve desetini obiskovalcev, ki so se prepustili zvočni kopeli gonga. Izvedla jo je Špela Cvetko Penič, ki tudi sicer s tem glasbilom redno gostuje v Šentjurju. Prireditev Občutimo Rifnik so v mladinskem centru pripravili v okviru Šentjurskega poletja.
StO
Brezdomci v Pariz
Tudi letos so se slovenski brezdomci preizkušali v znanju nogometa in na mednarodnem turnirju med slovensko, hrvaško in bosansko ekipo ter ekipo Kralji ulice osvojili prvo mesto. Tekmovanje na igrišču Osnovne šole Ljubečna je pretekli teden organiziral Javni zavod Socio, gre pa za projekt, ki je namenjen urejanju življenja socialno izključenih skupin. Ljudi, ki so na robu preživetja, poskušajo s pomočjo športa ponovno vključiti v družbo. Slovenska in hrvaška ekipa bosta tako 20. avgusta nastopali tudi na svetovnem nogometnem prvenstvu za brezdomce Homeless World Cup v Parizu. Naj spomnimo, da so slovenski brezdomci na takšnem svetovnem nogometnem prvenstvu nastopali tudi lani v Braziliji. Da ima takšno tekmovanje pozitiven učinek, kaže to, da so si vsi zatem uredili življenje, poiskali službo, tudi stanovanja.
SŠol, foto: SHERPA
Ekipe Hrvaške, Bosne, Slovenije in Kralji ulice.
IMAMO DOJENČKA
FOTO TEDNA
Foto: TimE
Obran do kosti
Mamici Mateji Hren in očku Petru Rednjaku v veselje je 10. junija letos na svet prikukal Patrik Rednjak. »Bodi vedno naš sonček mali, saj smo te komaj dočakali,« tako toplo so njegov prihod pozdravili dedi Branko, babi Nada, teta Lidija s Simonom, stric Matej ter sestrična Maruša. Prav ona komaj čaka, da mali Patrik zraste in se bosta lahko skupaj igrala.
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
27
HITRI KREDITI
CE. Ljubljanskac. 71
T f C VMnUlH
40 37 33 37i
tjo 4.500
|ü upotojemt-u agilen? 10
m
IJ-^N^IIII^I.NJMJ
I I
I
'M
['Ajiiûjî'ti'îTrri1
Do 36 mesece« na osnovi OD,
IZPLAČILO TAKO JI 03/49003 36
Znider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnider's d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
PE CELJE, Ul. XIV. divizija 14. S 03/4257000	Ï
02/2341000 PE MURSKA SOBOTA, Stanata Romana 16,02/521-3000
BONAFIN PLUS d.o.o.
Slovanski 27,1000 IjiMjana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsakdan non-stop
NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
VOZILA
PRODAM
FIČKA- Zastava 750, letnik 1981, rdeče barve, registrirano starodobno vozilo s certifikatom, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5885-108. 2882 POLTOVORNI avto H 100, v brezhibnem stanju, prodam. Telefon 041 649-414.
Š 313
KUPIM
RABLJENO osebno vozilo, od letnika 1997 naprej, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 708-497. Š 264
STROJI
PRODAM
VILE za prenos bal in silokombajn sk 80, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 656-078.
S 283
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
i«a
TRAKTOR Imt 533, dobro ohranjen, 2.400 ur, prodam. Telefon 040 989-086.
2850
ROTACIJSKO kosilnico 135 sip, prodam.
Telefon 051 354-404. 2919 ROTACIJSKO kosilnico bcs 404, letnik 2008, dobro ohranjeno, prodam za 1.750 EUR. Telefon 041 228-363.
Š 315
PLUG, dvobrazdni in obračalnik za Buhr kosilnico, prodam. Telefon (03) 5739391.	2907 VILE za prenos okroglih bal, nove, prodamo. Telefon 031 278-786. Š 314 SAMONAKLADALKO Sip 16, pajek na dve vreteni in puhalnik Tajfun, na traktorski pogon, prodam. Telefon 041 261676. 2917 ORIGINALNI sprednji pogon za traktor Zetor 3511, prodam. Telefon 031 701836. 2892 ORIGINALNI sprednji pogon za traktor Zetor 5211, 6211 ter ostale rabljene dele, ugodno prodam. Telefon 051 458-249.
2892
KUPIM
TRAKTOR Štore, Zetor, Univerzal ali Imt, kupim. Dobro plačilo. Telefon 051 203387.	2 8 9 7
*	Vpis vzajemnih skladov
*	Odkup in prodaja delnic
ATKA
Z nami vedno nekaj prihranite!
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
Z utmwoet mladosti do starostu
TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Štore, Deutz, ter ostale priključke, lahko so tudi v slabšem stanju, kupim. Telefon 041 678-130.	p
POSEST
SVETINA, Javornik. Prodam bivalni vikend, primeren za dva upokojenca. Cena 68.000 EUR. Telefon 041 847-093.
PRODAM
VOJNIK, center. Dvostanovanjsko hišo, zemljišče približno 900 m2, vsi priključki, vseljivo, prodamo ali menjamo za nepremičnino. Cena ob ogledu. Telefon 041 311-878.
2289
H!TRO NAROČITE
| Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: |
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
^^^^ tudi letnik 2011 ^^^^ ^^^^ s prilogo Tlf-OKNO! ^^^^
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj G mesecev
2757
STANOVANJSKO hišo z zemljiščem ali brez v bližini Podplata, prodam. Telefon 031 340-695.	Š 298
LAŠKO. Prodamo dvosobno stanovanje in dvostanovanjsko hišo. Telefon 051 435-902.	2884
ŽALEC. Prodam ali zamenjam vrstno hišo v mirni okolici, nova streha, fasada, cena 125.000 EUR. Telefon 031 537-186.
2881
PONIKVA, Hotunje. Prodam zazidljivo parcelo, velikost 550 m2. Informacije po telefonu 041 652-194. 2875
ZAZIDLJIVO parcelo - Studence, cca 1400 m2, na sončni legi, prodam. Informacije po telefonu 040 759-408. 2889
KOMUNALNO opremljeno parcelo, na relaciji Vojnik - Frankolovo, z gradbenim dovoljenjem, prodam. Telefon 031 697-748 ali041 714-940. 2910
LOPATA - Gorica pri Šmartnem. Atrijsko stanovanjsko hišo na Gorici pri Šmar-tnem (Lopata), 6 km od centra Celja, 500 m od lokalne avtobusne postaje, leto gradnje 1997, klet 151 m2, pritličje 165 m2, podstrešje 33 m2, stavbišče 173 m2, dvorišče 973 m2, garaža v kletnih prostorih hiše za dva avtomobila. Zelo dobro vzdrževana notranjost hiše in dvorišče, priključki: elektrika, voda, troprekatna greznica, telefon, internet, ogrevanje na kurilno olje, prodava po ceni 240.000,00 EUR, informacije na tel: 041 216 622 ali 041 708 198.
ŠENTJUR - Dramlje. Vikend v gradnji v bližini Dramelj, z urejenim pristopom po makadamski cesti, klet, pritličje in mansarda, stavbišče cca. 42 m2,3416 m2 zemljišča, začetek gradnje 2004, priključki: voda, elektrika, greznica, prodava po ceni 79.500,00 EUR, informacije na tel: 031 739 696 ali 041 708 198.
CELJE - Lisce. Kmetijska zemljišča, delno stavbno zemljišče v k.o. Lisce, gozd v izmeri 5032 m2, vinograd v izmeri 1565 m2, pašnik v izmeri 2670 m2, porušen objekt 24 m2, prodam po ceni 9.000,00 EUR, informacije na tel: 041 708 198.	n
unmm dimna
astrologinja
astrologinja
ijasnovldnost_
iBIOTEBJtfireMMb
VOJNIK - center. Stavbno zemljišče v Vojniku z »lesenim objektom« z nadstreškom, primerno za gradnjo stanovanjskega ali storitvenega objekta, urejena okolica in pristop z lokalne ceste, njiva 178 m2, travnik 331 m2, vpisano v zemljiško knjigo, prodava po ceni 47.000,00 EUR, informacije na tel: 041 708 198.	n
CELJE - Trnovlje. Stanovanjsko hišo 114,64 m2 površine (visoko pritličje+mansarda), gospodarsko poslopje 40 m2 s kurilnico in drvarnico 29,25 m2, odprta lesena nadstrešnica za avtomobile 20 m2, dvorišče 522 m! (stavbno zemljišče), zgrajeno 1939, centralno ogrevanje na kurilno olje, elektrika, voda, telefon, širokopasovni internet, na parceli kabel kabelske TV, lastna greznica, pripravljen priključek za priklop na centralno kanalizacijo, prodava po ceni 114.000,00 EUR, informacije na tel: 041 708 198. n
0906430
DOBRNA - Klanc. Kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m2, z gospodarskima poslopjema 50 m2 in 23 m2 uporabne površine, 873 m2 dvorišča, ter kmetijska zemljišča: 1.647 m2 pašnika, 26.464 m2 gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam po ceni 54.000,00 EUR, informacije na tel: 041 708 198.
n
CELJE. večjo hišo z lepimi, svetlimi prostori, vsi priključki, parcela 700 m2, večji garažni objekt, sončno, mirno, prodam za 179.000 EUR. Telefon 051 800-370.
2931
KUPIM
VIKEND, stanovanje, lahko potrebno obnove, v okolici Celja, Šentjurja, Šmarja, Kozjanskega, kupim. Telefon 031 783047.	2 7 6 9
Petek, 29. julij, ob 21. uri v atriju Savinove hiše Savinov večer -KITARSKI VEČER Z DUOM PETRIC ■ SHRESTHA
"^Vstopnice 5 EUR (3 EUR konzumacije)
i^a^^KJj • otroške ustvarjalnice v Ekomuzeju,
torek in četrtek med 9. in 11. uro
^ • Ponirkove otroške delavnice, ribnik Vrbje,
sobota In nedelja med 17. In 19. uro
Si
• Jezdenje ponijev,
torek in petek med 18. In 20. uro
ZKŠT ŽALEC, A|kerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net